018-162/2025 Občina Medvode

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011, s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Andraža Žvana kot predsednika senata ter dr. Mateje Škabar kot članice senata in Aleksandra Petrovčiča kot člana senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvajanje prevoza osnovnošolskih otrok s posebnimi potrebami s spremljevalcem«, na podlagi zahtevkov za revizijo vlagateljev (1) VRANKAR - BUS, avtobusni prevozi, izleti, turizem, d.o.o., Buč 20, Laze v Tuhinju (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) in (2) AP ŠINKOVEC avtobusni prevozi d.o.o., Savska cesta 51A, Domžale, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnica dr. Mateja Likozar Rogelj, Cesta Staneta Žagarja 14, Kranj (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Medvode, Cesta komandanta Staneta 12, Medvode (v nadaljevanju: naročnik) dne 10. 2. 2026

odločila:

1. Obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega in drugega vlagatelja se združi v en revizijski postopek.

2. Zahtevku za revizijo prvega vlagatelja se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb«, št. 43002-21/2025-6, z dne 10. 11. 2025.

3. Zahtevek za revizijo drugega vlagatelja se zavrne kot neutemeljen.

4. Naročnik je dolžan prvemu vlagatelju v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 1.000,00 EUR, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

5. Zahteva drugega vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku skladno s 40. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list, št. 91/15 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-3), je bilo dne 19. 9. 2025 objavljeno na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN007372/2025-EUe16/01, in istega dne v dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 613912-2025.

Naročnik je dne 11. 11. 2025 na Portalu javnih naročil pod št. objave JN007372/2025-ODL/01 objavil »Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb« št. 43002-21/2025-6, z dne 10. 11. 2025 v nadaljevanju: odločitev o zavrnitvi vseh ponudb), iz katere izhaja, da se javno naročilo ne odda, saj je naročnik ugotovil, da nobena od (obeh) prejetih ponudb ni dopustna. Za ponudbo prvega vlagatelja je naročnik navedel, da prvi vlagatelj vseh postavk v ponudbenem predračunu ni zaokrožil na dve decimalni mesti, kot je izhajalo iz naročnikove zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Prvi vlagatelj je namreč navedel ceno prevoza za en kilometer v višini 4,8 EUR brez DDV, DDV v višini 0,46 EUR in skupno ceno prevoza za en kilometer v višini 5,26 EUR z DDV, hkrati je navedel dnevno ceno brez DDV v višini 590,4 EUR in skupno vrednost ponudbe brez DDV v višini 188.928 EUR. Ker v skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 ponudnik ne sme dopolnjevati ali popravljati svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV ter skupne vrednosti ponudbe brez DDV, naročnik prvega vlagatelja ni pozval na dopolnitev ponudbe. Za ponudbo drugega vlagatelja pa je naročnik navedel, da je drugi vlagatelj v ponudbi predložil slabo berljive dokumente, zato ni bilo mogoče preveriti vseh podatkov. Naročnik je navedel še, da je drugega vlagatelja pozval na dopolnitev ponudbe, vendar pa drugi vlagatelj ponudbe v danem roku ni dopolnil.

Prvi vlagatelj je dne 19. 11. 2025 vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga, naj se zahtevku ugodi in razveljavi odločitev o zavrnitvi vseh ponudb ter se mu povrne stroške takse. Navaja, da je zapis 4,8 posledica prikaza v obrazcu in ne napačnega izračuna, vrednosti DDV pa so izračunane iz cene 4,80 EUR. Dodaja, da je tudi končna ponudbena vrednost vpisana na dve decimalni mesti natančno. Naročniku očita, da ga ni pozval k pojasnilu, čeprav bi ga moral, saj popravek prikaza iz 4,8 EUR v 4,80 EUR ne pomeni niti spremembe ponudbene volje niti spremembe ponudbene cene. Navaja, da je uporaba šestega odstavka 89. člena ZJN-3 zmotna, ker se ta nanaša na primere, ko bi popravek pomenil spremembo ponudbene cene ali spremembo razvrstitve ponudb, česar tu ni. Nadalje navaja, da je cena jasno izkazana kot 4,80 EUR na kilometer, kar potrjuje matematična skladnost celotnega izračuna, pravilno izračunan DDV in identični rezultat končne ponudbene vrednosti. Volja prvega vlagatelja je torej nedvoumno izkazana z matematično skladnostjo celotnega izračuna, ki temelji na ceni 4,80 EUR, zato vpis 4,8 v ponudbenem predračun predstavlja zgolj prikazno obliko, ne pa spremembe ponudbene vsebine. Dodaja, da peti odstavek 89. člena ZJN-3 naročniku omogoča, da očitne ali nebistvene napake spregleda, nadalje pa ob sklicevanju na prakso Državne revizijske komisije poudarja, da naročnik ponudbe ne sme izločiti zaradi nebistvenih formalnih napak, če so podatki objektivno preverljivi. Poleg navedenega pa prvi vlagatelj naročniku očita tudi kršitev načela enakopravne obravnave in načela transparentnosti.

Naročnik je zahtevek za revizijo prvega vlagatelja dne 11. 12. 2025 s sklepom zavrnil (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo prvega vlagatelja), prav tako je zavrnil zahtevo za vračilo stroška takse. Navaja, da iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila jasno izhaja zahteva po zapisu cen na dve decimalni mesti. Poudarja, da je bila ta zahteva jasno določena v več delih dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in da je vlagatelj ni kršil zgolj pri eni postavki (cena prevoza na kilometer tj. 4,8), temveč pri več cenovnih elementih ponudbe, vključno z dnevno ceno (590,4) in skupno vrednostjo ponudbe (188.928), zaradi česar po njegovem mnenju ne gre za napako, ki bi jo naročnik lahko saniral. Zavrača vlagateljevo sklicevanje na matematično skladnost izračuna ter pojasnjuje, da razlog za izločitev ponudbe ni v napačnem računanju, temveč v nepravilnem zapisu cen v nasprotju z zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Dodaja, da matematična pravilnost izračuna ne more sanirati nespoštovanja obvezne oblike zapisa cen, kot je bila ta določena v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Nadalje naročnik navaja, da v konkretnem primeru ne gre za očitno ali nebistveno napako v smislu petega odstavka 89. člena ZJN-3, zato domnevne napake ni dopustno spregledati niti vlagatelja pozvati k pojasnilu ali dopolnitvi ponudbe. Dodajanje decimalnih mest bi namreč pomenilo nedovoljeno popravljanje cene v nasprotju s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3, in ne odprave računske napake. Naročnik zavrača tudi očitke o kršitvi načel enake obravnave in načela transparentnosti ter poudarja, da bi sprejem ponudbe, ki ni skladna z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, pomenila kršitev ravno teh načel.

Prvi vlagatelj se je do navedb naročnika opredelil v vlogi z dne 18. 12. 2025. Vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo ter podrobneje pojasnjuje stališče, da naročnikovo vztrajanje, da je vlagateljeva ponudba nedopustna zgolj zato, ker je vlagatelj določene vrednosti zapisal na eno decimalno mesto natančno namesto na dve, ne vzdrži niti materialnopravne niti logične presoje. Dodaja, da je takšen aspekt izraz pretiranega formalizma, ki ga ZJN-3 in praksa Državne revizijske komisije, ob odsotnosti kakršnega koli dvoma o dejansko ponujeni ceni, ne dopuščata, prav tako pa je v nasprotju z osnovnimi pravili matematike, ki določajo, da dodajanje ali izpuščanje končnih ničel na desni strani decimalne vejice ne spreminja vrednosti števila, zaradi česar zapisa »4,8« in »4,80« predstavljata povsem enakovreden matematični in vrednostni podatek, ki ne dopušča nobenega dvoma o višini ponujene cene in s tem volje ponudnika.

Drugi vlagatelj je dne 20. 11. 2025 vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga, da se razveljavi odločitev o zavrnitvi vseh ponudb ter se mu povrne priglašene stroške pravnega varstva. Navaja, da je bila izpodbijana odločitev zanj presenečenje in da poziva na dopolnitev z dne 4. 11. 2025 nikoli ni prejel, tudi sicer pa je bil rok za dopolnitev prekratek. Nadalje navaja, da naročnikov poziv na dopolnitev ponudbe ni dopusten, saj bi moral naročnik podatke preverjati sam. Zatrjuje, da naročnik že razpolaga z dokumentacijo, ki naj v tem postopku ne bi bila berljiva (prometna dovoljenja, potrdila o skladnosti, pogodbe o leasingu, zavarovanja), saj gre za ponovljen postopek in ima naročnik predmetno dokumentacijo že iz prejšnjega postopka, v katerem je ponudnik predložil identične dokumente, kateri so bili berljivi, ter dodaja, da bi naročnik lahko podatke o vozilih dobil tudi iz uradnih evidenc, podatke o pogodbi pri leasingodajalcu, podatke o zavarovanju pa pri zavarovalnici. Drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje še, da je bila naročnikova odločitev o zavrnitvi vseh ponudb neobrazložena, saj iz odločitve ne izhaja, kdaj je naročnik drugega vlagatelja pozval na dopolnitev ponudbe, kdaj je bil poziv vročen, kdaj je bil rok za dopolnitev ter ali je bil ta rok določen sorazmerno.

Naročnik je zahtevek za revizijo drugega vlagatelja dne 11. 12. 2025 s sklepom zavrnil (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo drugega vlagatelja), prav tako je zavrnil zahtevo za povrnitev stroškov revizijskega postopka. Naročnik navaja, da je drugega vlagatelja dne 4. 11. 2025 pozval na dopolnitev ponudbe, saj iz priložene dokumentacije, t.j. fotokopij prometnih dovoljenj, potrdil o skladnosti za vozila, pogodbe o finančnem leasingu in police za zavarovanje splošne odgovornosti ni mogoče razbrati vseh potrebnih podatkov. Zavrača očitke drugega vlagatelja, da poziv na dopolnitev ponudbe ni dopusten, saj da bi moral podatke preverjati sam, ker jih je imel že iz prejšnjega postopka javnega naročanja. Pojasnjuje, da je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila jasno zapisal, kdaj bo ponudnike pozival na dopolnitev, pri čemer je določil tudi, da bo ponudnika izločil, v kolikor ta ne bo ustrezno dopolnil ponudbe. Navaja tudi, da je iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila jasno izhajalo, katere dokumente so morali ponudniki predložiti v ponudbi v izkaz ekonomske in finančne sposobnosti ter tehnične in strokovne spodobnosti ter pojasnjuje, da je dolžnost ponudnikov, da ponudbo pripravijo skrbno. Ker v obravnavanem primeru naročnik iz ponudbe drugega vlagatelja ni mogel razbrati vseh podatkov, saj so bili nekateri izmed priloženih dokumentov neberljivi, je drugega vlagatelja pozval na dopolnitev ponudbe, pri tem pa je določil po njegovem mnenju primeren rok za dopolnitev, saj od drugega vlagatelja ni zahteval dodatnih dokazil, katere bi bilo potrebno dodatno pridobiti, temveč je zahteval zgolj predložitev berljivih verzij že predloženih dokumentov. Dodaja, da bi tudi sicer drugi vlagatelj, v kolikor je smatral, da je rok za dopolnitev prekratek, naročnika lahko zaprosil za podaljšanje. Glede očitka drugega vlagatelja, da bi moral naročnik sam pridobiti dokazila ter da naročnik s predmetno dokumentacijo razpolaga že iz prejšnjega postopka, navaja, da 79. člen ZJN-3 določa, da ponudnik ni dolžan predložiti dokazil, če lahko naročnik potrdila ali druge potrebne informacije pridobi brezplačno z neposrednim dostopom do nacionalne baze podatkov katere koli države članice ali če naročnik že ima te dokumente zaradi prejšnjega oddanega javnega naročila ali sklenjenega okvirnega sporazuma in so ti dokumenti še vedno veljavni oziroma izkazujejo navedbe v ESPD, pri čemer v konkretnem primeru ni bil izpolnjen noben od navedenih pogojev. Naročnik dodaja še, da iz odločitve o zavrnitvi vseh ponudb jasno izhaja, kaj je bil razlog za zavrnitev ponudbe drugega vlagatelja.

Drugi vlagatelj se je do navedb naročnika opredelil v vlogi z dne 17. 12. 2025. Vztraja pri svojih navedbah iz zahtevka za revizijo ter prereka navedbe naročnika iz odločitve o zahtevku za revizijo drugega vlagatelja. Ponovno poudarja, da bi moral naročnik podatke iz neberljivih dokumentov preveriti sam ter navaja, da je naročnikovo sklicevanje na 79. člen ZJN-3 napačno, saj se ta nanaša na ESPD. Dodaja še, da iz poziva naročnika ni razvidno, kateri so tisti podatki, ki so neberljivi, prav tako to ni razvidno iz odločitve o zavrnitvi vseh ponudb. Vztraja pri stališču, da poziva na dopolnitev ni prejel, v kolikor ga bi namreč prejel, bi nanj odgovoril in navaja, da dejstva, da poziva ni prejel, ne more dokazovati drugače kot z zanikanjem. Izpostavlja, da je dokazno breme, da dokaže, da je drugi vlagatelj poziv prejel, na naročniku, tega pa naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo drugega vlagatelja ni uspel dokazati.

Naročnik je Državni revizijski komisiji 15. 12. 2025 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskih postopkih.

Državna revizijska komisija je dne 30. 12. 2025 naročnika pozvala k predložitvi dokazila, iz katerega bo jasno razvidno, da je drugemu vlagatelju posredoval poziv na dopolnitev ponudbe. Dne 7. 1. 2026 je Državna revizijska komisija pozvala tudi Ministrstvo za javno upravo, Direktorat za javno naročanje, Tržaška cesta 191, Ljubljana, k posredovanju pojasnil glede vprašanja, kako poteka posredovanje oz. vročanje poziva na dopolnitev ponudbe preko informacijskega sistema e-JN, kaj pomeni sporočilo o uspešno oddanem elektronskem sporočilu ter ali je v tem konkretnem primeru iz informacijskega sistema e-JN mogoče pridobiti podatke, da je naročnik drugemu vlagatelju posredoval poziv na dopolnitev ponudbe. Naročnik je dodatno dokumentacijo, tj. dnevnik dogodkov in dnevnik oddanih obvestil po elektronski pošti, Državni revizijski komisiji poslal dne 6. 1. 2026. Iz posredovane dokumentacije je razvidno, da je naročnik predmetni poziv uspešno oddal v informacijski sistem e-JN ter na elektronski naslov drugega vlagatelja. Zahtevana pojasnila od Ministrstva za javno upravo, Direktorata za javno naročanje, je Državna revizijska komisija prejela dne 15. 1. 2026 in jih je dne 19. 1. 2026 skupaj z dodatno dokumentacijo, posredovano od naročnika, posredovala drugemu vlagatelju v izjasnitev. Drugi vlagatelj se je o prejetih dokazilih oziroma pojasnilih izjasnil z vlogo z dne 20. 1. 2026, v kateri vztraja pri stališču, da poziva na dopolnitev ponudbe ni prejel.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagateljev in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Skladno s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN uporabljajo v revizijskem postopku glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta prvi in drugi vlagatelj vložila zahtevek za revizijo v istem postopku oddaje javnega naročila, zato je, zaradi pospešitve obravnavanja, obravnavanje zahtevkov za revizijo združila v en revizijski postopek in sprejela skupno odločitev.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevkov za revizijo preverila, ali sta bila vložena pravočasno in pri naročniku; ali vsebujeta vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali sta ga vložili aktivno legitimirani osebi iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali sta dopustna. Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da so vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN izpolnjeni, je zahtevka za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

Med vlagateljema in naročnikom je sporno, ali je naročnik pri oddaji predmetnega javnega naročila ravnal skladno z ZJN-3 in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, s tem, ko je ponudbo prvega vlagatelja in ponudbo drugega vlagatelja zavrnil kot nedopustno.

Državna revizijska komisija najprej pojasnjuje, da je skladno z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 dopustna tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

Naročnik v skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Iz citiranih določb ZJN-3 izhaja, da je mogoče kot dopustno oceniti in posledično izbrati zgolj ponudbo ponudnika, ki je (med drugim) skladna z zahtevami, določenimi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija najprej obravnavala zahtevek za revizijo prvega vlagatelja.

Med prvim vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik kršil določbe ZJN-3 in dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila s tem, ko je ponudbo prvega vlagatelja označil kot nedopustno, ker prvi vlagatelj vseh cen ni zapisal na dve decimalni mesti natančno.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila pod točko 2.5 Jezik in denarna enota določil:

»Finančni podatki morajo biti podani v evrih, na 2 (dve) decimalni mesti natančno.«

ter pod točko 3.1.5 Ponudbena cena:

»Vrednost ponudbe mora biti izražena v EUR. Ponudnik mora vse cene v ponudbi prilogi 2 obvezno izračunati in vpisati na dve decimalni mesti.«.

Nadalje je naročnik v obrazcu Priloga 2 Ponudba, pod opombe navedel:

»Vse cene morajo biti vpisane na dve decimalni mesti.«.

Iz navedenega izhaja, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določil, da morajo ponudniki v zvezi z izpolnjevanjem omenjenega obrazca, vse zahtevane podatke vpisati na dve decimalni mesti.

Po vpogledu v ponudbo prvega vlagatelja Državna revizijska komisija ugotavlja, da je ta v svoji ponudbi predložil obrazec Priloga 2 Ponudba, v katerem je pod točko 1. Ponudbena cena za en kilometer navedel ceno prevoza za en kilometer brez DDV 4,8 EUR, DDV 0,46 EUR in ceno prevoza za en kilometer z DDV 5,26 EUR. Nadalje je v točki 2. Skupna ponudbena cena navedel ceno prevoza za en kilometer brez DDV 4,8 EUR, dnevno ceno 590,4 EUR in skupno vrednost 188.928 EUR. V končno tabelo obrazca pa je prvi vlagatelj pod skupno ceno brez DDV navedel 188.928 EUR, DDV 17.948,16 EUR ter skupno ceno z DDV 206.876,16 EUR.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da prvi vlagatelj v predmetnem obrazcu ponudbe nekaterih cenovnih postavk res ni prikazal na dve decimalni mesti natančno, vendar pa ne gre prezreti dejstva, da je ponujena cena prevoza za en kilometer brez DDV 4,8 EUR identična ceni 4,80 EUR, ponujena dnevna cena 590,4 EUR identična ceni 590,40 EUR ter ponujena skupna cena brez DDV 188.928 EUR identična ceni 188.928,00 EUR. Nadalje to potrjuje tudi cena prevoza za en kilometer z DDV, ki je prikazana na dve decimalni mesti natančno, tj. 5,26 EUR, pri čemer je cena tudi pravilno zaokrožena iz 5,256 EUR (kolikor znaša izračun 4,8 EUR oz. 4,80 EUR povečano za DDV, ki je 9,5%) na 5,26 EUR. Prav tako je na dve decimalni mesti natančno prikazana skupna cena z DDV, ter vse vrednosti DDV. Iz navedenega izhaja, da so v obravnavanem primeru vse cenovne postavke podane jasno, jasna je cena za en kilometer brez DDV, vrednost DDV ter cena za en kilometer z DDV, pravilni in nedvoumni pa so tudi vsi preračuni. V posledici navedenega je razvidno, da so vse cenovne postavke jasno zapisane, pri čemer so decimalna mesta pri le teh bodisi jasno zapisana bodisi jasno ugotovljiva, s tem pa je jasno zapisana oziroma jasno ugotovljiva tudi volja prvega vlagatelja glede ponudbenih cen oz. posameznih postavk.

Državna revizijska komisija se ob tem strinja s prvim vlagateljem, da so zapisi 4,8 in 4,80, 590,4 in 590,40 ter 188.928 in 188.928,00 matematično enakovredni oziroma izražajo identično vrednost, zato je dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, v kateri je določeno, da morajo biti vrednosti zaokrožene na dve decimalni mesti natančno, mogoče razlagati tudi na način, da v primerih, ko vrednost posamezne cenovne postavke predstavlja celo število ali ko je vrednost cenovne postavke na drugem decimalnem mestu enaka nič, zadošča tudi navedba vrednosti brez decimalnih mest oziroma na eno decimalno mesto natančno. To je relevantno tudi v obravnavanem primeru, saj kot je Državna revizijska komisija že ugotovila, so vse cenovne postavke jasne, četudi niso vse prikazane na dve decimalni mesti natančno. Dejstvo, da nekatere cene niso izrecno prikazane na dve decimalni mesti natančno, zato glede na ugotovljene okoliščine obravnavanega primera ne more predstavljati podlage za nedopustnost ponudbe prvega vlagatelja (prim. npr. tudi odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-338/2012, ki je v primerljivi zadevi (ob sicer nekoliko drugačni pravni podlagi) zavzela stališče, da je mogoče dejstvo, da je ponudnik ponudbeno postavko prikazal v celem številu brez dveh decimalnih mest, obravnavati kot nebistveno formalno pomanjkljivost).

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da način prikaza nekaterih cenovnih postavk v ponudbi prvega vlagatelja, ob upoštevanju konkretnih okoliščin danega primera, ni takšne narave, da naročniku ne bi bila jasno razvidna volja prvega vlagatelja glede ponudbenih cen kot bistvenega elementa ponudbe, kljub temu da vse cenovne postavke niso bile izrecno prikazane z dvema decimalnima mestoma. Kot je bilo že zapisano, so vse cenovne postavke v ponudbenem obrazcu prvega vlagatelja prikazane na način, da je mogoče nedvoumno ugotoviti tako ceno prevoza za en kilometer brez DDV, znesek DDV ter ceno prevoza za en kilometer z DDV, prav tako so jasno zapisane in razumljive cenovne postavke za dnevno ceno, skupno vrednost brez DDV ter skupno vrednost z DDV. Na drugačno odločitev ne morejo vplivati navedbe naročnika, da v skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 ponudnik ne sme dopolnjevati ali popravljati svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV, saj je volja prvega vlagatelja jasno razvidna že iz predloženega obrazca, zato popravek ali dopolnitev nista potrebna. Vse preračune je mogoče izvesti iz cenovne postavke za en kilometer brez DDV, ki znaša 4,8 EUR oziroma 4,80 EUR (kar je matematično identičen prikaz), vsi nadaljnji preračuni in cenovne postavke, ki temeljijo na tej postavki, pa so jaso prikazani, nedvoumni in matematično pravilni, zaradi česar tudi ni mogoče govoriti o očitni ali računski napaki, ki bi jo bilo treba odpravljati (prim. šesti in sedmi odstavek 89. člena ZJN-3). V tem konkretnem primeru je mogoče govoriti kvečjemu o takšnem prikazu posameznih cenovnih postavk, ki temelji na (v tem konkretnem primeru še dopustni) razlagi naročnikove zahteve glede prikaza ponudbenih postavk, da v primeru, ko vrednost posamezne cenovne postavke predstavlja celo število ali ko je vrednost posamezne cenovne postavke na drugem decimalnem mestu enaka nič, zadošča že navedba vrednosti brez decimalnih mest oziroma na eno decimalno mesto natančno.

Upoštevaje vse navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da so utemeljeni revizijski očitki prvega vlagatelja o tem, da je naročnik njegovo ponudbo neupravičeno označil kot nedopustno in jo neupravičeno izločil iz nadaljnje obravnave. Naročnik tako ni ravnal skladno z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in 89. členom ZJN-3, v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ko je ponudbo prvega vlagatelja iz obravnavanega razloga zavrnil kot nedopustno.

Državna revizijska komisija je zato, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo prvega vlagatelja ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb«, št. 43002-21/2025-6, z dne 10. 11. 2025.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila se postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb. Na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročnika, z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, ob tem pa upošteva ugotovitve, ki izhajajo iz predmetne odločitve Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo prvega vlagatelja.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala zahtevek za revizijo drugega vlagatelja.

Med drugim vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik kršil določbe ZJN-3 in dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila s tem, ko je drugega vlagatelja pozval na dopolnitev ponudbe, namesto da bi podatke preveril sam, oziroma spor glede vprašanja, ali je bil poziv za dopolnitev ponudbe pravilno vročen.

Skladno s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 lahko naročnik, če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti. Očitne ali nebistvene napake naročnik lahko spregleda.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila pod točko 2.11 Pregled in ocenjevanje ponudb določil:

»[…] Če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti ponudniki, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko naročnik zahteva, da ponudniki v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. V takšnim primerih bo naročnik postopal v skladu z določbami 89. člena ZJN-3. Če ponudnik ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije v določenem roku, bo naročnik ponudbo ponudnika izločil […]«.

Nadalje je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v podtočki 2. točke 4.3 Ekonomska in finančna spodobnost določil:

»Ponudnik mora imeti zavarovano svojo odgovornost za škodo, ki bi utegnila nastati naročniku in tretjim osebam v zvezi z opravljanjem dejavnosti. Višina letne zavarovalne vsote za posamezni zavarovalni primer ne sme biti nižja od 50.000,00 EUR.

DOKAZILO:
- predložen obrazec »ESPD« za vse gospodarske subjekte v ponudbi;
predložena fotokopija veljavne zavarovalne police, za vse gospodarske subjekte v ponudbi, priloženo za prilogo 10.«.

V točki 4.4. Tehnična in strokovna sposobnost pa je določil:

»1. […] Če ponudnik vozil, s katerimi dokazuje izpolnjevanje zahtev naročnika nima v lasti, mora imeti zanje sklenjeno pogodbo (leasing, najemno). Če ponudnik dokazuje izpolnjevanje tehničnega pogoja z najetimi vozili, mora za vsako od vozil imeti sklenjeno pogodbo za celotno obdobje izvajanja javnega naročila (najmanj od 1. 12. 2025 – 31. 8. 2027), pri čemer je najemodajalec tudi lastnik vozila.

Pogodbo (leasing, najemno) mora ponudnik skleniti pred rokom za oddajo ponudbe in jo priložiti k ponudbi.

2. Ponudnik mora razpolagati z vozniki, ki izpolnjujejo pogoje za prevoz skupin otrok s posebnimi potrebami v cestnem prometu ter voznim parkom, ki ustreza vsem veljavnim predpisom, ki urejajo področje cestnega prometa in vozil v cestnem prometu ter predpisom, ki urejajo področje prevoza skupin otrok s posebnimi potrebami v cestnem prometu. […]

DOKAZILA:
- predložen obrazec »ESPD« za vse gospodarske subjekte v ponudbi;
- seznam vozil, ki jih bo ponudnik vključil v zagotavljanje prevoza šolskih otrok in ki izpolnjujejo zakonske pogoje, voznikov in spremljevalcev (priloga 9),
- za vsa navedena vozila fotokopije prometnih dovoljenj in homologacijskih potrdil, priloženo za (priloga 9) […]«.

Iz izpostavljenega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da je naročnik določil, v katerih primerih bo ponudnike pozival na dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo, pri čemer je določil tudi, da bo ponudnika izločil, v kolikor ta v predpisanem roku ne bo ustrezno dopolnil ponudbe. Nadalje iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, katera dokazila so morali ponudniki predložiti v izkaz izpolnjevanja pogojev iz točke 4.3 Ekonomska in finančna spodobnost ter točke 4.4. Tehnična in strokovna sposobnost.

Po vpogledu v ponudbo drugega vlagatelja Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da so nekateri izmed dokumentov (fotokopija veljavne zavarovalne police, fotokopije prometnih dovolj in homologacijskih potrdil ter pogodba o finančnem leasingu), ki jih je v svoji ponudbi predložil drugi vlagatelj, dejansko neberljivi oziroma so slabo berljivi. Dejstvu, da so navedeni ponudbeni dokumenti neberljivi oziroma so slabo berljivi in da nekaterih bistvenih podatkov iz njih ni mogoče razbrati, tudi sicer drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo ne nasprotuje.

Naročnik je z dokumentom »Poziv za dopolnitev ponudbe« št. 43002-21/2025-3 z dne 4. 11. 2025 drugega vlagatelja pozval na dopolnitev ponudbe, in sicer ga je pozval, naj predloži dokumentacijo na način, da bo iz nje mogoče razbrati potrebne podatke.

Drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo in vlogi z dne 18. 12. 2025 zatrjuje, da naročnik ni imel podlage za pozivanje k dopolnitvi prijave, saj bi lahko skladno s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 podatke iz neberljivih dokumentov preveril sam.

Državna revizijska komisija se strinja z drugim vlagateljem, da lahko naročnik skladno s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam, vendar pa na tem mestu izpostavlja, da je že večkrat zapisala, da je ponudnikova dolžnost, da ponudbeno dokumentacijo skrbno pripravi in izpolni, skladno z navodili naročnika, da torej predloži vsa zahtevana dokazila, na podlagi katerih bo naročnik lahko preveril in ocenil njegovo ponudbo. Ker je natančnost in skrbnost pri pripravi ponudbene dokumentacije ter njena skladnost z vsemi naročnikovimi zahtevami v postopku oddaje javnega naročila temeljni interes in dolžnost, ki zavezuje vsakega ponudnika, je vsakemu posameznemu ponudniku v vsakokratnem postopku oddaje javnega naročila naloženo breme priprave dopustne ponudbe, kar pomeni, da sam nosi posledice neizpolnitve ali nepravilne izpolnitve omenjene dolžnosti (prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-065/2017, 018-031/2018, 018-131/2022, 018-043/2024).

V obravnavanem primeru se pomanjkljivost v ponudbi drugega vlagatelja nanaša na podatke o dokazilih v zvezi z ekonomsko in finančno sposobnostjo ter tehnično in strokovno sposobnostjo. Drugi vlagatelj naročniku očita, da bi lahko podatke o vozilih dobil tudi iz uradnih evidenc, podatke o pogodbi pri leasingodajalcu in podatke o zavarovanju pri zavarovalnici oziroma bi podatke preveril v lastni evidenci, saj s predmetno dokumentacijo razpolaga iz predhodno izvedenega postopka. Državna revizijska komisija v zvezi z očitki drugega vlagatelja ugotavlja, da nekatere podatke naročnik res lahko preveri sam (npr. lastne reference, podatke, dostopne v informacijskem sistemu e-Dosje ali v drugih javnih bazah podatkov itd.), ne more pa sam pridobivati podatkov o pogodbah o zavarovanju, leasingu, prometnih dovoljenjih itd., saj je, kot je Državna revizijska komisija v obrazložitvi tega sklepa že pojasnila, ponudnikova dolžnost, da ponudbeno dokumentacijo skrbno pripravi in izpolni, skladno z navodili naročnika. V posledici navedenega pričakovanja drugega vlagatelja, da bi naročnik moral sam pridobivati dokumente, kot npr. prometna dovoljenja ali pogodbeno dokumentacijo, ki izvira iz pravnih poslov, ki jih je drugi vlagatelj sklenil s tretjimi subjekti, absolutno presegajo naročnikovo dolžnost, kot je ta opredeljena v petem odstavku 89. člena ZJN-3. Naročnik sam niti nima dostopa do pogodbene dokumentacije, ki izvira iz pravnih poslov, ki jih je drugi vlagatelj sklenil s tretjimi subjekti, saj ta ni nikjer javno objavljena, prav tako ni javno objavljena prometna dokumentacija o vozilih. Nadalje Državna revizijska komisija pojasnjuje, da četudi naročnik s predmetno dokumentacijo ali njenim delom razpolaga iz predhodno izvedenega postopka oddaje javnega naročila, ni njegova dolžnost, da ugotavlja, ali so predloženi dokumenti enaki dokumentom iz predhodno izvedenega postopka. Naročnik namreč ne more sam ugibati, s katerimi vozili bo ponudnik izvajal javno naročilo oziroma ali je ponudbena volja ponudnika, da v ponovljenem postopku uporabi ista vozila, ter posledično katere dokumente iz predhodno izvedenega postopka naj upošteva oziroma uporabi. V tem smislu bi bilo ugibanje naročnika in zbiranje dokumentacije v bistvu oblikovanje ponudbene volje namesto drugega vlagatelja. Poleg tega so določeni dokumenti vezani na datume oziroma morajo izkazovati stanje na določen dan, kar še dodatno potrjuje pomen ponudnikove dolžnosti, da ponudbeno dokumentacijo pripravi in izpolni skrbno ter skladno z naročnikovimi navodili.

Glede na navedeno Država revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ravnal skladno z določbo petega odstavka 89. člena ZJN-3, ko je drugega vlagatelja pozval na dopolnitev ponudbe v delu, ki se nanaša na pomanjkljivosti dokazil v zvezi z ekonomsko in finančno sposobnostjo ter tehnično in strokovno sposobnostjo, navedbe drugega vlagatelja, da bi naročnik lahko pomanjkljivost odpravil sam, pa gre zavrniti kot neutemeljene.

Nadalje je med drugim vlagateljem in naročnikom sporno, ali je naročnik drugega vlagatelja pravilno pozval na dopolnitev ponudbe ter ali je pri tem določil ustrezen rok za dopolnitev.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z dokumentom »Poziv za dopolnitev ponudbe« št. 43002-21/2025-3 z dne 4. 11. 2025 drugega vlagatelja preko informacijskega sistema e-JN pozval na dopolnitev ponudbe. Drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo in vlogah z dne 18. 12. 2025 in 20. 1. 2026, zatrjuje, da poziva na dopolnitev ponudbe ni prejel.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v točki 2.9 Predložitev ponudb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil:

»Ponudniki morajo ponudbe predložiti v informacijski sistem e-JN (v nadaljevanju: sistem e-JN) na spletnem naslovu https://ejn.gov.si, v skladu s točko 4 dokumenta Navodila za uporabo informacijskega sistema e-JN: PONUDNIKI, ki je del te dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in objavljen na spletnem naslovu https://ejn.gov.si.

Ponudnik se mora pred oddajo ponudbe registrirati na spletnem naslovu https://ejn.gov.si, v skladu z Navodili za uporabo e-JN. Če je ponudnik že registriran v informacijski sistem e-JN, se v aplikacijo prijavi na istem naslovu. […]«.

Iz citiranih določb izhaja, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila kot elektronsko sredstvo, ki se bo uporabljalo za vsakršno sporočanje in izmenjavo informacij med naročnikom in ponudniki, določil informacijski sistem e-JN. S tem je naročnik konkretiziral določbo prvega odstavka 37. člena ZJN-3, ki določa, da se za vsakršno sporočanje in izmenjavo informacij na podlagi ZJN-3, zlasti elektronsko oddajo ponudb, v skladu z zahtevami 37. člena ZJN-3 uporabljajo elektronska komunikacijska sredstva, ter da morajo biti orodja in naprave, ki se uporabijo za elektronsko komuniciranje, in njihove tehnične lastnosti, nediskriminatorni, splošno dostopni in interoperabilni z izdelki informacijsko-komunikacijske tehnologije v splošni rabi ter gospodarskim subjektom ne smejo omejevati dostopa do postopka javnega naročanja. Ponudniki so bili torej že v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila obveščeni, da se bo za sporočanje in izmenjavo informacij med naročnikom in ponudniki uporabljal informacijski sistem e-JN ter da se morajo, če želijo sodelovati v predmetnem postopku javnega naročila, registrirati v navedeni informacijski sistem. Določbo, da se bo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila za sporočanje in izmenjavo informacij uporabljal informacijski sistem e-JN, katerega pravila so določena v Splošnih pogojih za uporabo informacijskega sistema e-JN, je tako treba šteti kot del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zoper katerega nihče izmed potencialnih ponudnikov ni ugovarjal.

Nadalje Državna revizijska komisija ugotavlja, da so ponudniki, s tem ko so se registrirali v informacijski sistem e-JN in oddali ponudbo, morali sprejeti splošna pravila delovanja informacijskega sistema e-JN in pogoje njegove uporabe, ki so določeni v Splošnih pogojih za uporabo informacijskega sistema e-JN.

Iz 9. člena Splošnih pogojev za uporabo informacijskega sistema e-JN izhaja:

»Vsa sporočila, izmenjana preko informacijskega sistema e-JN, se primarno vročajo s sporočili znotraj informacijskega sistema e-JN, sekundarno pa tudi na elektronski naslov/elektronske naslove, ki bodo v času posredovanja sporočila pri posameznem oddanem dokumentu navedeni kot kontaktni naslovi.

Uporabnik s potrditvijo teh splošnih pogojev soglaša, da vsa komunikacija med naročnikom in gospodarskim subjektom po oddaji posameznega dokumenta poteka preko kontaktnega elektronskega naslova, ki ga uporabnik navede ob oddaji posameznega dokumenta. V primeru spora mora naročnik dokazati zgolj, da je njegovo sporočilo zapustilo elektronski poštni sistem naročnika, ki je posredoval sporočilo na relevantne elektronske naslove.

Vsak uporabnik se zavezuje, da bo redno spremljal sporočila v profilu gospodarskega subjekta v informacijskem sistemu e-JN in svoj kontaktni elektronski naslov.«,

nadalje pa je v 14. členu določeno:

»[…] Uporabnik se zlasti zavezuje: […]

- da bo redno spremljal svoj profil v informacijskem sistemu e-JN na način, da se bo redno prijavljal v informacijski sistem in pregledal, ali je prejel novo sporočilo, in sicer za primer, če posameznega elektronskega sporočila zaradi kakršnihkoli razlogov ne bi prejel […]«.

Iz navedenega izhaja, da 9. člen Splošnih pogojev za uporabo informacijskega sistema e-JN določa, da se dokumenti (tudi poziv na dopolnitev ponudbe) primarno vročajo s sporočili znotraj informacijskega sistema e-JN, sekundarno pa tudi na elektronski naslov ponudnika, ki ga je ta navedel ob registraciji. V primeru spora mora naročnik dokazati le, da je njegovo sporočilo zapustilo njegov elektronski poštni sistem. Poleg navedenega 14. člen Splošnih pogojev za uporabo informacijskega sistema e-JN določa, da se uporabnik zavezuje, da bo vsak dan spremljal svoj profil oziroma če je prejel novo sporočilo.

Tudi iz pojasnil Ministrstva za javno upravo, Direktorata za javno naročanje, je razvidno, da pozivanje na dopolnitev ponudbe poteka tako, da naročnik v informacijski sistem e-JN doda poziv na dopolnitev ponudbe z izbiro možnosti »Pozovi na dopolnitev«. Z izbiro te akcije se poziv pošlje v notifikacijski center kot »Obvestilo glede oddane ponudbe« in se generira elektronsko sporočilo »Obvestilo glede oddane ponudbe (poziv na dopolnitev)«, ki se po elektronski pošti pošlje na elektronski naslov iz ponudbene dokumentacije in elektronski naslov uporabnika, ki je oddal ponudbo. Notifikacijski center je funkcionalnost v informacijskem sistemu e-JN, ki uporabniku omogoča prejemanje obvestil in je elektronski predal znotraj informacijskega sistema e-JN. Ob tem Ministrstvo za javno upravo, Direktorat za javno naročanje pojasnjuje, da se dokumenti ne pošiljajo z obvestilom o zahtevku za dopolnitev ponudbe, temveč po oddani zahtevi za dopolnitev informacijski sistem e-JN uporabniku pošlje sporočilo v notifikacijski center in na elektronski naslov, ki je naveden v ponudbi. V sporočilu je navedena povezava do zahtevka za dopolnitev in dokumentov, ki so del zahtevka. S klikom na povezavo je uporabnik preusmerjen na zahtevo za dopolnitev, kjer ima dostop do zahteve in možnost oddaje dopolnitve ponudbe. Status »uspešno oddana elektronska sporočila za naslove …« pomeni, da je bilo sporočilo uspešno poslano v notifikacijski center informacijskega sistema e-JN in da je poštni strežnik, ki ga uporablja sistem, uspešno poslal elektronsko sporočilo iz sistema. V primeru, da pošiljanje elektronskega sporočila ni uspešno, se v dnevnik dogodkov zapiše neuspešno odpošiljanje elektronskega sporočila.

Kot je razvidno iz dokumentacije, ki jo je posredoval naročnik (posnetek zaslona iz e-JN ter dnevnik dogodkov), je naročnik poziv na dopolnitev ponudbe z dne 4. 11. 2026 uspešno oddal v informacijski sistem e-JN ter na elektronski naslov drugega vlagatelja. Tudi iz pojasnil Ministrstva za javno upravo, Direktorata za javno naročanje, izhaja, da je iz dnevnika dogodkov razvidno, da je bil v informacijski sistem e-JN predmetni poziv uspešno dodan, iz dnevnika oddanih obvestil po elektronski pošti ter iz pridobljenih izpisov dogodkov poštnega strežnika SMTP pa je razvidno, da je bilo v zvezi s tem uspešno oddano tudi elektronsko sporočilo na naslov drugega vlagatelja. Na tem mestu Državna revizijska komisija ugotavlja še, da (kot je razvidno iz pojasnil Ministrstva za javno upravo, Direktorata za javno naročanje) bi se v primeru, če pošiljanje elektronskega sporočila ne bi bilo uspešno, v dnevnik oddanih obvestil po elektronski pošti zapisalo neuspešno odpošiljanje elektronskega sporočila.

V posledici navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v predmetnem postopku pravnega varstva naročnik izkazal, potrjeno pa je tudi z dnevniškimi izpisi iz informacijskega sistema e-JN, da je poziv na dopolnitev ponudbe drugega vlagatelja z dne 4. 11. 2025 uspešno oddal v informacijski sistem e-JN ter da je sistem uspešno oddal elektronsko sporočilo na naslov drugega vlagatelja.

Ob tem je treba pojasniti, da je v predmetnem postopku pravnega varstva bistveno vprašanje, ali je naročnik poziv na dopolnitev ponudbe uspešno posredoval v notifikacijski sistem informacijskega sistema e-JN ter ali je informacijski sistem uspešno odposlal elektronsko sporočilo o tem na elektronski naslov drugega vlagatelja, ni pa bistveno vprašanje, ali je drugi vlagatelj elektronsko sporočilo dejansko prejel. Dejstvo je, da je bil informacijski sistem e-JN v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določen kot tisto elektronsko komunikacijsko sredstvo, ki se bo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila uporabljalo za izmenjavo informacij, s čimer je bil drugi vlagatelj seznanjen že pred oddajo ponudbe. Prav tako je bil drugi vlagatelj najkasneje ob oddaji ponudbe seznanjen s Splošnimi pogoji za uporabo informacijskega sistema e-JN, v katerih je določeno, da naročnik poziv na dopolnitev ponudbe pošlje na način, da ga objavi v notifikacijskem centru, da je dolžnost drugega vlagatelja, da redno spremlja svoj profil v informacijskem sistemu e-JN na način, da se redno prijavlja v informacijski sistem in preverja, ali je prejel novo sporočilo, ter da je v primeru spora (torej v primeru dvoma, ali je bil poziv na dopolnitev ponudbe pravilno posredovan) bistveno le, da naročnik dokaže, da je njegovo sporočilo zapustilo njegov elektronski poštni sistem. Ker je v predmetnem postopku pravnega varstva izkazano, da je naročnik poziv na dopolnitev ponudbe drugega vlagatelja z dne 4. 11. 2025 uspešno oddal v informacijski sistem e-JN ter da je sistem uspešno oddal elektronsko sporočilo na naslov drugega vlagatelja, je s tem treba šteti, da je bil predmetni poziv pravilno vročen in da so navedbe drugega vlagatelja, da elektronskega sporočila na svoj elektronski naslov ni prejel, brezpredmetne. Posledično so (ne da bi se Državna revizijska komisija opredeljevala do vprašanja, ali so sploh pravočasni) brezpredmetni tudi dokazi, ki jih je drugi vlagatelj predlagal šele v vlogi z dne 20. 1. 2026, s katerimi želi dokazati, da poziva na dopolnitev ponudbe ni prejel na svoj elektronski naslov. Četudi bi se to izkazalo za resnično, to ne spremeni dejstva, da se vročanje pozivov na dopolnitev ponudbe izvaja v notifikacijskem centru informacijskega sistema e-JN, da je naročnik poziv na dopolnitev ponudbe vanj uspešno oddal in da je bila dolžnost drugega vlagatelja, da svoj profil redno spremlja ter odgovarja na pozive naročnika. Posledično so neutemeljene tudi navedbe drugega vlagatelja, da je bil rok za dopolnitev ponudbe prekratek. Če bi drugi vlagatelj redno spremljal svoj profil, bi lahko naročnika zaprosil za podaljšanje roka. Tudi sicer pa so navedbe drugega vlagatelja v tem delu pavšalne, saj drugi vlagatelj ni v ničemer konkretiziral, zakaj naj bi bil rok prekratek, zlasti ob upoštevanju dejstva, da se je predmetni poziv nanašal zgolj na ponovno predložitev neberljivih dokumentov.

Upoštevajo navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni kršil petega odstavka 89. člena ZJN-3, ko je ponudbo drugega vlagatelja izločil, ker drugi vlagatelj na podlagi poziva ni predložil zahtevanih dokumentov.

Drugi vlagatelj naročniku v zahtevku za revizijo očita še, da odločitev o zavrnitvi vseh ponudb ni bila ustrezno utemeljena.

V zvezi s tem očitkom Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz odločitve o zavrnitvi vseh ponudb izhaja, da je naročnik v skladu s prvo alinejo tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 navedel razloge za zavrnitev ponudbe drugega vlagatelja, saj je jasno navedel, da je drugi vlagatelj v ponudbo predložil neberljive dokumente in da jih tudi po pozivu naročnika ni dopolnil. Nadalje pa glede očitka, da bi moral naročnik v odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb opravičevati poziv ter utemeljevati rok za dopolnitev, ugotavlja, da le ta presega zakonsko predpisano raven obrazloženosti odločitve, kot izhaja iz tretjega odstavka 90. člena ZJN-3.

Upoštevajo navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni kršil tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 v povezavi s 6. členom ZJN-3.

Na podlagi vsega navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da drugi vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev pri tem, ko je njegovo ponudbo ocenil kot nedopustno, zato je na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

Prvi vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je prvemu vlagatelju kot potreben priznala strošek dolžne vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 1.000,00 EUR. Državna revizijska komisija pa prvemu vlagatelju ni priznala priglašenega stroška »Revizijski zahtevek po tar. št. 44/1 (1/5 stroška po Odvetniški tarifi)« v višini 234,24 EUR, saj prvi vlagatelj, ki v tem postopku pravnega varstva nastopa sam (oziroma ni zastopan po odvetniku), teh priglašenih stroškov ni z ničemer utemeljil, kot tudi ne izkazal (prim. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-097/2015, 018-026/2019, 018-125/2020 in 018-065/2024). Državna revizijska komisija prvemu vlagatelju nadalje tudi ni priznala priglašenega stroška za opredelitev do navedb naročnika že iz razloga, ker ta v konkretnem primeru ni bil potreben [peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom 70. člena ZPVPJN, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/15 s sprem.)]. Navedbe prvega vlagatelja v tej vlogi niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Naročnik je dolžan prvemu vlagatelju povrniti priznane stroške pravnega varstva v višini 1.000,00 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višjo stroškovno zahtevo prvega vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.

Drugi vlagatelj uveljavlja povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Pravni pouk:

Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


Predsednik senata:
Andraž Žvan, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije

Vročiti:
- naročnik,
- prvi vlagatelj,
- drugi vlagatelj po pooblaščencu,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran