018-151/2025 Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje
Številka: 018-151/2025-6Datum sprejema: 5. 1. 2026
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Marka Medveda kot predsednika senata ter mag. Zlate Jerman in Sama Červeka kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Prenova informacijskega sistema za potrebe Dispečerske službe zdravstva in mobilnih enot nujne medicinske pomoči«, v sklopu 1 »Nakup in vzpostavitev informacijskega sistema IS DSZ«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil COMPUTEL d.o.o., Tehnološki park 19, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 5. 1. 2026
odločila:
1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva se zavrne
Obrazložitev:
Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku po 40. členu Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), je bilo 10. 7. 2025 objavljeno na Portalu javnih naročil pod št. objave JN005378/2025-EUe16/01 in v Uradnem listu EU pod št. objave 451686-2025, z dvema popravkoma. Naročnik je predmetno javno naročilo razdelil na tri sklope.
Naročnik je 21. 10. 2025 na Portalu javnih naročil pod št. objave JN005378/2025-ODL/01 objavil »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 4301-16/2024-2711-81, s katero je ponudnike obvestil, da kot nedopustne zavrača vse prejete ponudbe in se v nobenem od treh sklopov javno naročila ne odda. Glede vlagateljeve ponudbe (ki je oddana le za sklop 1) je naročnik navedel, da vlagatelj »ni izkazal izpolnjevanja pogojev za sodelovanje«, navedeno pa obrazložil na način:
»Naročnik je pri pregledu ponudbe ponudnika Computel ugotovil, da ponudnik izkazovanje referenčnih pogojev pod točko 8.2.2. Posebni pogoji za sklop 1, tč. 1 ter tč. 2. v celoti izpolnjuje z referenčnimi posli podizvajalca, ki na podlagi podatkov iz ponudbe v izvedbo prevzema 8% delež predmeta javnega naročila, po vsebini pa mu ponudnik oddaja v izvedbo »Implementacija informacijskega sistema za podporo dispečerski službi zdravstva«. Naročnik je ponudnika pozval k dopolnitvi ponudbe, in sicer k predložitvi lastnih referenc za izkazovanje izpolnjevanja referenčnega pogoja pod točko 8.2.2. Posebni pogoji za sklop 1 tč. 2. »mobilna aplikacija« saj iz obrazca OBR-Izjava ne izhaja, da ta podizvajalec ali katerikoli od podizvajalcev prevzema v izvedbo tudi mobilno aplikacijo, posledično pa je naročnik sklepal, da ta dela v izvedbo prevzema ponudnik sam. Ponudnik je ponudbo pojasnil, in sicer na način, da je z navedbo vrste del, ki jih prevzema podizvajalec, in sicer »Implementacija informacijskega sistema za podporo dispečerski službi zdravstva« mišljena implementacija celotnega informacijskega sistema za podporo dispečerski službi zdravstva, ki se sestoji iz dela aplikacije v dispečerskem centru in dveh mobilnih aplikacij. Pojasnilo ponudnika ni skladno s podatki iz obrazca OBR-Izjava, oziroma prihaja do neskladnosti med informacijami ponudbe. Ponudnik navaja, da podizvajalec v celoti prevzema implementacijo celotnega sistema, ki pomeni največjo postavko ponudbenega predračuna, pri čemer je podizvajalcu v izvedbo oddal zgolj delež 8%. Na podlagi navedenega in ob upoštevanju dejstva, da sama implementacija informacijskega sistema po oceni naročnika znaša približno 50% celotnega predmeta javnega naročila (kar izhaja tudi iz analize ponudbenega predračuna ponudnika) naročnik ugotavlja, da subjekt, ki v celoti in edini izkazuje usposobljenost za izvedbo predmeta javnega naročila v delu implementacije dispečerskega sistema ter mobilne aplikacije (podizvajalec) dejansko pri izvedbi posla ne bo sodeloval oz. bo sodeloval v zanemarljivem deležu. Navedeno pomeni, da bo dela izvedel ponudnik Computel, ki ni predložil lastnih referenčnih poslov in za izvedbo del ni izkazal usposobljenosti, kar je v nasprotju z referenčnim pogojem, kjer je naročnik navedel, da lahko ponudnik pogoj izkaže s podizvajalci, če bodo slednji prevzeli dela, za katera podajajo reference. Določilo razpisne dokumentacije v celoti sledi namenu referenčnega pogoja, ki je, da subjekt, ki bo dejansko izvajal predmet javnega naročila izkaže ustrezno usposobljenost, kar potrjuje tudi ustaljena praksa DKOM.«
Vlagatelj je 28. 10. 2025 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, s katerim naročniku oziroma Državni revizijski komisiji predlaga, naj razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, sprejme novo odločitev, s katero se vlagatelju kot dopustnemu in najugodnejšemu ponudniku odda javno naročilo v sklopu 1 in se mu povrne priglašene stroške pravnega varstva.
Vlagatelj pojasnjuje, da je v obrazcu OBR-Izjava izjavil, da podizvajalec prevzema 8 % celotnega javnega naročila (pri čemer prevzeta dela spadajo med implementacijo informacijskega sistema) in ne tolikšnega odstotka implementacije informacijskega sistema, kakor si naročnik razlaga ta podatek. Obe referenci po točki 8.2.2 razpisne dokumentacije se glasita na podizvajalca, iz česar izhaja, da bo dela pri tem javnem naročilu, ki so istovrstna kot dela, ki izhajajo iz referenc, izvajal podizvajalec, zato je napačno sklepanje naročnika, da bo mobilno aplikacijo izvajal vlagatelj sam, poziv na predložitev reference vlagatelja pa nepotreben. Poudarja, da je naročnik v zahtevi za pojasnilo ponudbe povpraševal po vrsti del, ki jih prevzema podizvajalec, in ne po obsegu, na to pa se je nanašalo tudi pojasnilo, zato je naročnikov sklep o nedopustnosti ponudbe napačen – iz pojasnila ne izhaja, da bo podizvajalec prevzel implementacijo celotnega sistema v celoti. Vlagatelj zatrjuje, da je v tem delu odločitev neobrazložena oziroma narobe obrazložena. Pojasnjuje, da bo podizvajalec izvedel 8 % celotnega javnega naročila (njegov delež od celotne ponudbene cene 2.408.934,18 EUR brez DDV znaša približno 195.000 EUR brez DDV), ter da v postavki »Implementacija in garancijsko vzdrževanje za obdobje 36 mesecev« garancijsko vzdrževanje za 36 mesecev znaša 755.349,80 EUR brez DDV, kar pomeni da implementacija celotnega sistema znaša 755.349,80 EUR brez DDV. Implementacija v vrednosti 755.349,80 EUR vsebuje poleg implementacije sistema za učenje v višini 137.999,20 EUR in analize varstva osebnih podatkov v višini 7.500 EUR še implementacijo dispečerskega programa in dveh mobilnih programov v višini 609.850,60 EUR. Za implementacijo prvih dveh bosta poskrbela podizvajalec T. in podizvajalec A. Za implementacijo dispečerskega programa in dveh mobilnih programov pa bo tisti del implementacije, za katerega je dal referenco podizvajalec, izvedel podizvajalec, tisti del implementacije, ki je zahtevan v tehnični specifikaciji, ni pa zajet v referencah podizvajalca, pa bo izvedel vlagatelj (ki bo izvedel tudi zahtevano garancijsko vzdrževanje v prvih treh letih v vrednosti 755.349,80 EUR in kasneje še osnovno vzdrževanje v treh letih v vrednosti 669.099,60 EUR, enako pa tudi dopolnilna vzdrževanja v vrednosti 57.600 EUR oziroma 96.000 EUR). Iz razloga, ker del implementacije dispečerskega programa in dveh mobilnih programov, ki jo bo izvedel podizvajalec, znaša 32 % (195.000 EUR od 609.850,60 EUR), se vlagatelj ne strinja z naročnikom, da podizvajalec pri izvedbi posla naj ne bi sodeloval oziroma naj bi sodeloval v zanemarljivem deležu. Iz dikcije pogoja za sodelovanje izhaja, da subjekt, ki poda reference, ni zavezan izvesti celotnega predmeta ali celoten del javnega naročila. Opozarja na razliko med referenčnim pogojem (ki vključuje pet vsebinskih zahtev) in tehnično specifikacijo predmetnega javnega naročila (ki vsebuje nešteto zahtev na 148 straneh) in meni, da pogoja za sodelovanje ni mogoče tolmačiti na način (kakor je to storil naročnik), da mora subjekt, ki je podal referenco, izvesti vsa dela pod postavko »Implementacija in garancijsko vzdrževanje za obdobje 36 mesecev«, temveč je treba določbo tolmačiti na način, da mora subjekt, ki predloži referenco, prevzeti dela, ki se skladajo z vsebinskimi zahtevami referenčnih poslov. Jasno naj bi bilo, da vsega tega dela ne more izvesti en izvajalec oziroma mu ga ni treba izvesti samostojno. Smiselno pa je, da ekipo vseh, ki bodo izvajali ta dela, vodi usposobljen kader, kar pa je naročnik dosegel, ko je zahteval določene vloge, ki jih je moral ponudnik nominirati v ponudbi.
Naročnik je 24. 11. 2025 vlagatelju prek portala eRevizija posredoval sklep št. 4301-16/2024-2711-81 z dne 20. 11. 2025 (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo), s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen.
Naročnik uvodoma pojasnjuje, da je z namenom, da usposobljenost za prevzeti delež javnega naročila izkaže subjekt, ki bo dela (storitve) dejansko prevzel, v referenčnih pogojih določil, da mora pogoj izpolniti ponudnik, pri čemer lahko pogoj izpolni s partnerjem ali podizvajalcem, »če bodo slednji prevzeli dela, za katere podajajo reference (slednje mora biti razvidno iz OBR-Izjava)«. Pojasnjuje potek pregleda ponudbe in navaja, zakaj se je odločil vlagatelja pozvati na dopolnitev (pojasnilo) ponudbe; dodaja, da je vlagatelj ponudbo pojasnil (ne dopolnil), čemur je nato naročnik sledil. Ob upoštevanju pojasnil pa je mogoče zaključiti, da podizvajalec v izvedbo prevzema 8 % delež javnega naročila, po vsebini pa naj bi to predstavljalo implementacijo celotnega informacijskega sistema za podporo dispečerski službi zdravstva (torej 100 %), ki sestoji iz dela aplikacije v dispečerskem centru (»stacionarni del«) in dveh mobilnih aplikacij (»mobilni del«). Vlagatelj v revizijskem zahtevku spreminja stališče in uvaja različne odstotke domnevnega deleža podizvajalca, pri čemer njihovega izračuna ni mogoče preveriti, saj temeljijo na arbitrarnih odštevanjih in na lastni oceni vrednosti posameznih del (npr. sistema za učenje), ki je po presoji naročnika neprimerna in nerealno visoka. Tudi če bi sledil vlagateljevim ocenam, te ne omajajo naročnikovega stališča, saj ostaja bistveno, da iz ponudbe in pojasnila izhaja obseg del, ki ga prevzema podizvajalec, in obseg del, ki ga prevzema vlagatelj – in prav na tej podlagi naročnik presoja skladnost oziroma dopustnost ponudbe. Naročnik ocenjuje, da so navedbe vlagatelja neskladne in nelogične, v določenih delih tudi protislovne. Če naj bi podizvajalec prevzel implementacijo celotnega informacijskega sistema za podporo dispečerski službi zdravstva, ki sestoji iz dela aplikacije v dispečerskem centru in dveh mobilnih aplikacij (to je praktično večinski del javnega naročila, ki ga je naročnik določil v tehnični specifikaciji), potem bi moral biti tudi delež, ki ga prevzema, bistveno višji, saj bi moral po vrednosti odražati realni obseg del, ki jih podizvajalec prevzema. Obratno – če vlagatelj vztraja, da podizvajalec prevzema zgolj 8 % vrednosti celotnega javnega naročila, potem bi tudi vrsta del, ki mu je bila dodeljena, morala obsegati le tisti segment implementacije, ki dejansko ustreza temu deležu, preostali del pa bi moral prevzeti drug subjekt in za ta del izkazati usposobljenost (reference). O slednjem pa je govora v konkretnem primeru, saj podizvajalec prevzema manjšinski del implementacije, na katero se nanaša referenčni pogoj, preostali del pa bo izvedel drug subjekt (v tem primeru vlagatelj), kar hkrati pomeni, da bi moral tudi ta subjekt izkazati usposobljenost za delež del, ki ga prevzema (z lastnimi referencami). Samo na ta način je zagotovljeno, da vsak gospodarski subjekt dejansko prevzema in izvaja tisti del naročila, za katerega izkazuje ustrezno usposobljenost. Vlagatelj se ne more za dela, ki jih bo sam izvajal, sklicevati na reference podizvajalca. Če bi bilo dovoljeno, da reference izkazuje en subjekt, dejanska izvedba referenčno zahtevnih del pa bi bila prepuščena drugemu subjektu, brez izkazanih sposobnosti, bi šlo za t. i. »shopping referenc«. Takšna praksa bi onemogočila realno preverjanje tehnične sposobnosti izvajalcev, naročniku pa bi odvzela možnost zagotoviti, da bodo najzahtevnejši in za predmet naročila ključni deli izvedeni s strani usposobljenih in izkušenih izvajalcev, ki so primerljiva dela v primerljivem obsegu že izvedli. Naročnik meni, da je korelacija med vrsto prevzetih del in deležem prevzetega naročila neizogibna in predstavlja osnovo za preverjanje pravilnosti in realnosti izvedbe ponujenih storitev. Pojasnjuje še, da je delež, ki ga ponudnik odda v podizvajanje, »v teoriji« stvar poslovne odločitve ponudnika, vendar v konkretnem primeru ne govorimo zgolj o institutu oddaje javnega naročila v podizvajanje, temveč o uporabi zmogljivosti drugega subjekta, na zmogljivost katerega se ponudnik sklicuje za izkazovanje izpolnjevanja referenčnega pogoja, v tem smislu pa že 81. člen ZJN-3 določa, da mora subjekt, ki izkazuje usposobljenost, ta dela tudi prevzeti. Kot neresnične označuje navedbe, da naj bi »dela pri tem javnem naročilu, ki so istovrstna kot dela iz obeh referenc, izvajal podizvajalec« (kar tudi podrobneje pojasnjuje) in dodaja, da t. i. »integracije«, za katere vlagatelj zatrjuje, da jih bo izvedel sam, predstavljajo ravno tista dela, ki jih zajema referenčni pogoj – torej del implementacije informacijskega sistema za podporo dispečerski službi zdravstva. Ne le, da so integracije po naravi neločljivo vključene v implementacijo celotnega informacijskega sistema IS DSZ in so del tega sistema, temveč jih vlagatelj ne more kategorizirati kot ločena dela, ki jih vlagatelj lahko izvaja ločeno od IS DSZ (za katerega ni izkazal usposobljenosti). Končno naročnik še izpostavlja, da vlagatelj skupaj podizvajalcem oddaja le 14 % vrednosti naročila, pri čemer ravno ti podizvajalci – in ne vlagatelj – razpolagajo z vsemi relevantnimi izkušnjami in referencami. Vlagatelj sam ne izkazuje reference za implementacijo informacijskega sistema za podporo dispečerski službi zdravstva, vendar pa kljub temu zatrjuje, da bo samostojno izvedel preostalih 68 % implementacije informacijskega sistema, ter 100 % garancijskega in osnovnega vzdrževanja celotnega sistema, čeprav primerljivega informacijskega sistema za podporo dispečerski službi zdravstva (ki ga zahteva referenčni pogoj) še nikoli ni implementiral, ni sodeloval pri njegovi implementaciji in zanj ne izkazuje nobenih izkušenj. Takšna trditev je notranje protislovna ter pomeni objektivno tveganje za nemoteno delovanje ključnega informacijskega sistema, ki predstavlja del kritične infrastrukture zdravstva.
Naročnik je 26. 11. 2025 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo predmetnega javnega naročila in predrevizijskega postopka.
Vlagatelj se je z vlogo z dne 26. 11. 2025 opredelil do navedb naročnika iz odločitve o zahtevku za revizijo. Vztraja pri predhodnih navedbah. Dodaja:
- da bi moral naročnik, ob želji, da celotno javno naročilo izvede usposobljen izvajalec (subjekt, ki ima izkušnje z vsemi postavkami iz tehničnih specifikacij), ustrezno oblikovati pogoje in ne ustvarjati pomislekov o možnosti izvedbe v fazi pregledovanja in odločanja;
- ker ni bilo treba v ponudbi predstaviti deleža posamezne postavke v javnem naročilu, ki ga bo izvedel podizvajalec, ni smiselna trditev naročnika, da preračun vlagatelj predstavlja šele v zahtevku za revizijo;
- da se naročnik ne more sklicevati, da vlagatelj ni izkazal referenc za dela, za katera reference niso bile zahtevane;
- da bo podizvajalec izvedel dela, ki so skladna z deli, ki so bila zahtevana v referenci, ostala pa bo izvedel vlagatelj pod vodstvom vodje projekta in glavnega inženirja, ki imata reference in bosta skrbela, da bo delo vlagatelja in podizvajalca usklajeno, kar je edino pravilno razmišljanje, saj bi nasprotno, moral vsa dela izvesti gospodarski subjekt ali celo oseba, ki je predložila referenco. To bi pomenilo, da nikoli ne more pri poslu sodelovati noben nov subjekt in bi bil posledično celoten trg odvisen od enega subjekta, ko pa bi ta prenehal z delovanjem, sposobnega subjekta sploh ne bi bilo več;
- da ni pomembno, da imata podizvajalec in vlagatelj del implementacije razdeljena v razmerju 32:68, saj se bistveni del ne meri kvantitativno temveč kvalitativno;
- da so integracije (tudi če niso izrecno navedene v referencah) del nalog vlagatelja, saj tehnične specifikacije opredeljujejo končne cilje (lastnosti), ki jih mora predmet (v tem primeru informacijski sistem) imeti, kako se do ciljev pride, pa je na izvajalcih;
- da je naročniku pojasnil izračun, da bo podizvajalec izvedel 32 % implementacije, kar pomeni, da bo sam vlagatelj izvedel 68 % implementacije, torej navedba o 68 % deležu ni pavšalna;
- da ni res, da vlagatelj ni usposobljen za teh 68 % – povsem možno je, da je vlagatelj popolnoma usposobljen za teh 68 %, ni pa za tistih 32 %, ki jih prevzema podizvajalec, vendar je naročnik zahteval izkazovanje usposobljenosti za tisti del, ki ga bo izvajal podizvajalec, zato je irelevantna morebitna usposobljenost vlagatelja za preostali del.
Vlagatelj zavrača tudi naročnikovo trditev o vzajemnosti navedbe vrste del in obsega del ter trditev, da mora vsak subjekt, ki bo izvajal dela, za katera je zahtevana referenca, izkazati izpolnjevanje pogojev.
Naročnik je vlagatelju in Državni revizijski komisiji 8. 12. 2025 posredoval pripravljalno vlogo z dne 3. 12. 2025. Pojasnjuje, da opredelitev (v kateri ponovno pojasnjuje svoje stališče) podaja zato, ker vlagatelj z navedbami poskuša odvrniti pozornost od ključnega in bistvenega vprašanja - ali je vlagatelj zase izkazal usposobljenost za izvedbo predmeta javnega naročila, ki ga prevzema. Naročnik jasno zavzema stališče, da vlagatelj (glede na prevzeti delež) v izvedbo prevzema večinski del informacijskega sistema, usposobljenosti za implementacijo informacijskega sistema pa ni izkazal, saj zase ni predložil nobenih referenčnih poslov, vezanih na gospodarski subjekt, torej ne poslov, kjer je sodeloval kot samostojni ponudnik, ne kot skupni ponudnik, ne kot podizvajalec ali kot ponudnik, ki je posel oddal v podizvajanje. Naročnik se glede navedbe vlagatelja »[p]ovsem možno je, da je vlagatelj popolnoma usposobljen za teh 68 %, ni pa za tistih 32 %, ki jih prevzema podizvajalec« strinja, da je to »povsem možno«, vendar v konkretnem primeru ni izkazano.
Vlagatelj se je do navedb naročnika v vlogi z dne 3. 12. 2025 opredelil z vlogo z dne 8. 12. 2025. Navedbe naročnika zavrača. V razpisni dokumentaciji ni zahteve, da mora ponudnik izkazati dvojno usposobljenost – za glavnega ponudnika in za podizvajalca. Vztraja, da je izkazal usposobljenost za podizvajalca, saj bo slednji izvajal dela, za katere je bila referenca zahtevana, naročnik pa ni zahteval izkazovanja sposobnosti (s predložitvijo dodatnih referenc) za dela, ki so sicer del predmeta javnega naročila, ne pa tudi dela, ki so pokrita z glavno referenco, katero je vlagatelj izkazal s priglašenim podizvajalcem, ki bo ta dela tudi opravil.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu in dokumentacije, predložene v postopku pravnega varstva, ter po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
V obravnavani zadevi je med strankama sporno, ali je naročnik utemeljeno in skladno z ZJN-3 vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nedopustno zaradi neizpolnjevanja pogojev za sodelovanje.
V skladu z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 je dopustna ponudba tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.
V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: (-) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in (-) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.
Naročnik lahko, v kolikor so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne, oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3, zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave ponudnikov in transparentnosti. Ista določba ZJN-3 med drugim določa tudi, da naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam ter da se lahko predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj je pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti. Očitne ali nebistvene napake naročnik lahko spregleda.
V postopku javnega naročanja lahko naročnik postavi pogoje za sodelovanje z namenom ugotavljanja sposobnosti ponudnikov za izvedbo javnega naročila. Pogoj za sodelovanje je element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave.
Pogoje za sodelovanje naročnik določi v skladu s 76. členom ZJN-3. Ta v prvem odstavku določa, da lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na a) ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, b) ekonomski in finančni položaj in c) tehnično in strokovno sposobnost.
V skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik gospodarskim subjektom kot zahtevo za sodelovanje naloži pogoje, ki so določeni v 76. členu. Naročnik v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila. Glede tehnične in strokovne sposobnosti deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Naročnik lahko domneva, da gospodarski subjekt nima zahtevanih strokovnih sposobnosti, če pri gospodarskem subjektu zasledi nasprotje interesov, ki bi lahko negativno vplivalo na izvedbo javnega naročila.
Dokazila za ugotavljanje sposobnosti gospodarskih subjektov za sodelovanje v javnem naročanju ZJN-3 ureja v 77. členu. Skladno z drugim odstavkom tega člena lahko naročnik zahteva le dokazila, določena v tem in v 78. členu ZJN-3. Tehnične sposobnosti lahko gospodarski subjekt glede na vrsto, količino ali pomen ter uporabo gradenj, blaga ali storitev izkaže na enega ali več načinov iz osmega odstavka 77. člena ZJN-3 – npr. s seznamom najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov (točka b).
V skladu s prvim odstavkom 81. člena ZJN-3 lahko gospodarski subjekt glede pogojev v zvezi z ekonomskim in finančnim položajem ter tehnično in strokovno sposobnostjo po potrebi za posamezno javno naročilo uporabi zmogljivosti drugih subjektov, ne glede na pravno razmerje med njim in temi subjekti. Glede pogojev v zvezi z izobrazbo in strokovno usposobljenostjo izvajalca storitev ali gradenj in vodstvenih delavcev podjetja ter pogojev v zvezi z ustreznimi poklicnimi izkušnjami pa lahko gospodarski subjekt uporabi zmogljivosti drugih subjektov le, če bodo slednji izvajali gradnje ali storitve, za katere se zahtevajo te zmogljivosti. Če želi gospodarski subjekt uporabiti zmogljivosti drugih subjektov, mora naročniku dokazati, da bo imel na voljo potrebna sredstva, na primer s predložitvijo zagotovil teh subjektov v ta namen.
Zahteve v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila je naročnik določil v razpisni dokumentaciji, pri čemer je v dokumentu »Navodila ponudnikom« v poglavju »8.2.2 Posebni pogoji za sklop 1« navedel:
»1. Referenčni pogoj - IS za podporo dispečerski službi zdravstva ali primerljivi dispečerski organizaciji; Ponudnik je v obdobju zadnjih sedem (7) let pred datumom objave tega javnega naročila (predpisano obdobje za IS DSZ) začel in uspešno izvedel najmanj en projekt implementacije informacijskega sistema za podporo dispečerski službi zdravstva, oziroma v primerljivi dispečerski organizaciji, ki je vključeval: (-) najmanj 30 uporabnikov dispečerjev; (-) podporo dispečerski organizaciji, ki ima najmanj 2 geografsko ločena dispečerska centra; (-) podporo upravljanju flote vozil in ekip; (-) integracijo z zunanjim telefonskim sistemom in snemanjem telefonskih klicev; (-) integracijo z zunanjim digitalnim radijskim sistemom in snemanjem radijskih komunikacij, vključno z izmenjavo aktivacijskih sporočil in javljanjem statusov; (-) projekt ni bil začet pred začetkom predpisanega obdobja za IS DSZ in je bil uspešno zaključen pred rokom za oddajo ponudbe tega javnega naročila; (-) v primeru, da ponudnik pogoj izkaže z enim (1) referenčnim projektom mora vrednost projekta presegati 4.000.000,00 EUR brez vključenega DDV, ALI (-) v primeru, da ponudnik pogoj izkaže z več referenčnimi projekti lahko ponudnik predloži največ tri (3) referenčne projekte, pri čemer skupna vrednost teh projektov presega 6.000.000,00 EUR brez vključenega DDV, hkrati pa je vrednost vsakega posameznega projekta večja od 1.500.000,00 EUR brez vključenega DDV. Način izpolnjevanja: Pogoj mora izpolniti ponudnik. Ponudnik lahko pogoj izpolni s partnerjem ali podizvajalcem, če bodo slednji prevzeli dela, za katere pogajajo reference (slednje mora biti razvidno iz OBR-Izjava). Zahtevano dokazilo: Gospodarski subjekt izkaže izpolnjevanje pogoja s predložitvijo Obrazca »OBR-Referenčni posli gospodarskega subjekta – IS za podporo DSZ«, potrjen s strani naročnika referenčnega posla (zadošča, da naročnik referenčnega posla podpiše obrazec na za to predvidenem mestu).
2. Referenčni pogoj - Mobilna aplikacija za aktivacijo mobilnih enot in seznanitvijo z dispečerskim dogodkom; Ponudnik je v obdobju zadnjih sedem (7) let pred datumom objave tega javnega naročila (predpisano obdobje za IS DSZ) začel in uspešno izvedel projekt implementacije mobilne aplikacije za aktivacijo mobilnih enot in seznanitvijo z dispečerskim dogodkom, ki je vključeval: najmanj 100 uporabnikov; (-) brezšivno sodelovanje več mobilnih enot z dispečerskim centrom; (-) interoperabilnost: podatki, ki nastanejo v mobilni aplikaciji, so na voljo centralnemu sistemu IS DSZ, dispečerjem in drugim članom mobilnih enot, ki so na intervenciji; (-) projekt ni bil začet pred začetkom predpisanega obdobja za IS DSZ in je bil uspešno zaključen pred rokom za oddajo ponudbe tega javnega naročila; (-) vrednost projekta (implementacija in vzdrževanje) mora presegati 50.000,00 EUR brez vključenega DDV; Naročnik bo priznal referenčni posel, ki predstavlja samostojni projekt ali je bil del drugega projekta, če izpolnjuje vse zgornje pogoje. Način izpolnjevanja: Ponudnik lahko pogoj izpolni s partnerjem ali podizvajalcem, če bodo slednji prevzeli dela, za katere pogajajo reference (slednje mora biti razvidno iz OBR-Izjava). Zahtevano dokazilo: Gospodarski subjekt izkaže izpolnjevanje pogoja s predložitvijo Obrazca »OBR-Referenčni posli gospodarskega subjekta – Mobilna aplikacija za DSZ«, potrjen s strani naročnika referenčnega posla (zadošča, da naročnik referenčnega posla podpiše obrazec na za to predvidenem mestu). […]«.
Med strankama ni sporno (to potrjuje tudi vpogled v ponudbo vlagatelja, zlasti v dokumente »OBR - Izjava«, »OBR - Referenčni posli gospodarskega subjekta - IS za podporo DSZ« in »OBR - Referenčni posli gospodarskega subjekta - Mobilna aplikacija za DSZ«), da:
- vlagatelj ne nastopa skupaj s partnerji, priglasil pa je tri podizvajalce (B., T. in A.);
- vlagateljeva ponudba vsebuje dve navedbi referenc podizvajalca B. oziroma ustrezni referenčni potrdili v zvezi s citiranima pogojema za sodelovanje;
- iz obrazca »OBR - Izjava« izhaja, da podizvajalec B. prevzema 8 % vrednostni delež izvedbe predmeta javnega naročila, in sicer (navedba pod rubriko »Vrsta del, ki jih prevzema«) »Implementacij[o] informacijskega sistema za podporo dispečerski službi zdravstva«.
Iz odstopljene dokumentacije je razvidno, da je naročnik sprva na podlagi ponudbe (konkretno na podlagi podatkov iz obrazca »OBR - Izjava«, v katerem je, kot pojasnjeno zgoraj, navedeno, da vlagateljev podizvajalec B. v izvedbo prevzema implementacijo informacijskega sistema za podporo dispečerski službi zdravstva) ugotovil, da naj bi dela glede mobilne aplikacije v samostojno izvedbo prevzel sam vlagatelj, za kar pa v ponudbi ni predložil nikakršne reference in torej tudi ne reference, ki izkazovala izpolnjevanje druge referenčne zahteve (»izveden projekt implementacije mobilne aplikacije za aktivacijo mobilnih enot in seznanitvijo z dispečerskim dogodkom«). Naročnik je posledično vlagatelja v zvezi z drugo referenčno zahtevo 22. 8. 2025 pozval k dopolnitvi ponudbe, in sicer k predložitvi lastne reference. Vlagatelj lastne reference ni predložil, je pa v odgovoru z dne 6. 9. 2025 naročniku pojasnil, da je iz vrste prevzetih del za podizvajalca B. v obrazcu »OBR - Izjava« razvidno, da bo podizvajalec B. implementiral celoten informacijski sistem za podporo dispečerski službi zdravstva, ki sestoji iz dela aplikacije v dispečerskem centru in dveh mobilnih aplikacij, kar torej pomeni, da dela glede mobilne aplikacije ne prevzema vlagatelj sam, temveč podizvajalec B. Kot je razvidno iz navedb naročnika v izpodbijani odločitvi ter v postopku pravnega varstva, je naročnik pojasnilo vlagatelja v tem delu sprejel (in ne zatrjuje več ali sklepa, da bo mobilno aplikacijo izvajal vlagatelj sam), posledično pa se Državna revizijska komisija niti ne opredeljuje do očitka vlagatelja o nepotrebnosti samega poziva naročnika, saj to na rešitev obravnavane zadeve ne vpliva.
Naročnik je namreč – kot izhaja iz odločitve o oddaji naročila – vlagateljevo pojasnilo in ponudbo štel za neustrezno z vidika, da subjekt (podizvajalec B.), ki je edini izkazal referenco za implementacijo informacijskega sistema in mobilne aplikacije, ne bo izvedel celotne implementacije informacijskega sistema, oziroma ne bo edini, ki bo izvajal implementacijo, ter da subjekt, ki naj bi izvedel pretežni del implementacije (tj. vlagatelj), reference (niti po pozivu) ni izkazal. Posledično je naročnik vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nedopustno iz razloga, ker vlagatelj ni izkazal izpolnjevanja zgoraj citiranih pogojev za sodelovanje. V tem smislu ni mogoče soglašati z očitkom vlagatelja o neobrazloženosti ali napačni obrazloženosti izpodbijane odločitve, saj je razlog za zavrnitev vlagateljeve ponudbe kot nedopustne jasno zapisan in argumentiran.
Vlagatelj v postopku pravnega varstva zatrjuje, da bi podizvajalec B. izvedel le del celotne implementacije informacijskega sistema – pri tem podrobneje pojasnjuje, da je celotna implementacija v ponudbi ovrednotena na 755.349,80 EUR brez DDV, brez upoštevanja implementacije sistema za učenje v višini 137.999,20 EUR in analize varstva osebnih podatkov v višini 7.500 EUR pa na 609.850,60 EUR brez DDV, od česar naj bi podizvajalec B. izvedel za približno 195.000 EUR brez DDV, kar predstavlja 32 % delež implementacije dispečerskega programa in dveh mobilnih programov oziroma (kot je bilo predstavljeno v obrazcu »OBR - Izjava«) 8 % delež celotne vrednosti po ponudbi, ki poleg implementacije vključuje še druge postavke (npr. vzdrževanje sistema). Navedenemu v zavrnitvi zahtevka za revizijo ne oporeka niti naročnik, saj ravno na podlagi tako predstavljene razdelitve del utemeljuje neizpolnjevanje zadevnih pogojev za sodelovanje. Glede na navedeno niso relevantne navedbe, ki se nanašajo na vprašanje, kolikšen del celotnega javnega naročila naj bi izvedel podizvajalec B. in o (ne)povezanosti podatkov, vpisanih pod rubriki »Vrsta del, ki jih prevzema [podizvajalec]« in »Prevzeti delež«, pa tudi ne navedbe o tem, ali je pojasnilo vlagatelja z dne 6. 9. 2025 mogoče razumeti na način, (1) da naj bi podizvajalec B. v izvedbo prevzel implementacijo celotnega informacijskega sistema, ki je predmet javnega naročila (kot je zapisano v zadevnem pojasnilu sprva razumel naročnik), ali na način, (2) da naj bi podizvajalec B. prevzel le tisti del implementacije, za katerega je dal referenco podizvajalec oziroma le tista dela, ki se skladajo z vsebino referenčnih poslov (kot torej zatrjuje vlagatelj v postopku pravnega varstva in čemur naročnik ne oporeka).
Ključno za rešitev obravnavane zadeve je, ali vlagatelj s ponudbo v taki vsebini oziroma s tako razdelitvijo del (med vlagateljem in podizvajalcem B.) izpolnjuje sporna pogoja za sodelovanje, oziroma, ali bi, glede na delež sodelovanja podizvajalca v predmetnem javnem naročilu in upoštevaje zahteve iz razpisne dokumentacije, moral reference izkazati tudi vlagatelj, in ne le podizvajalec.
V obeh pogojih za sodelovanje je določeno, da ponudnik lahko pogoj izpolni tudi s partnerjem ali podizvajalcem, če bodo slednji prevzeli dela, za katere podajajo reference. V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija (glede na nesporno vsebino ponudbe, kot predstavljeno zgoraj) ugotavlja, da podizvajalec B. ne prevzema (vseh) del, za katera kot edini subjekt v ponudbi izkazuje reference. Napačno je stališče vlagatelja, da naj bi iz dikcije pogoja za sodelovanje izhajalo, da subjekt, ki je podal reference, ni zavezan izvesti celotnega predmeta ali celotnega dela javnega naročila, ampak le tista dela, ki se skladajo z vsebinskimi zahtevami referenčnih poslov, saj za tako razlago zahtev naročnika v razpisni dokumentaciji ni podlage. Pogoja za sodelovanje iz poglavja 8.2.2 razpisne dokumentacije se nanašata na uspešno izveden projekt implementacije informacijskega sistema za podporo dispečerski službi zdravstva (1. pogoj) in na uspešno izveden projekt implementacije mobilne aplikacije za aktivacijo mobilnih enot in seznanitvijo z dispečerskim dogodkom (2. pogoj), pri čemer je naročnik za vsakega od pogojev določil tudi lastnosti (oziroma »vsebinske zahteve«, kot to opredeljuje vlagatelj), ki jih je moral imeti informacijski sistem ali referenčni posel, da bi ga bilo mogoče šteti za ustreznega; ni pa mogoče teh lastnosti (vsebinskih zahtev) interpretirati kot vrste del, za katere je treba izkazovati pretekle izkušnje, saj je naročnik kot vrsto del, za katera je treba izkazati pretekle izkušnje, opredelil integracijo samo. Posledično ni mogoče sprejeti vlagateljeve interpretacije, skladno s katero bi na podlagi teh lastnosti (npr. zahteve, da se je informacijski sistem nanašal na najmanj 30 uporabnikov dispečerjev) pogoj za sodelovanje izpolnjeval ponudnik s ponudbo, skladno s katero bi le (manjši) del integracije izvajal subjekt, ki izkazuje ustrezno usposobljenost.
V obravnavani zadevi je vlagatelj sicer izkazal, da je podizvajalec B. usposobljen za izvedbo integracije informacijskega sistema, ta podizvajalec pa bo tudi izvedel del posla (32 % vseh del, ki se nanašajo na integracijo informacijskega sistema), za katerega je naročnik zahteval izkaz preteklih izkušenj. Vendar pa gre na drugi strani ugotoviti, da bo preostali, večinski del (68 % vseh del, ki se nanašajo na integracijo) izvedel vlagatelj sam, ki pa v ponudbi ni predložil nobene reference. Vlagatelj je torej s ponudbo predvidel, da bo sam izvedel 68 % vseh del, pri tem pa usposobljenosti za navedena dela z ničemer v ponudbi ni izkazal. To v posledici pomeni ne le, da vlagatelj ni izpolnil jasnih naročnikovih zahtev iz razpisne dokumentacije, ampak tudi, da ni izkazal, da je za ta dela dejansko usposobljen, kot tudi ne, da jih je sposoben izvesti v zahtevanem obsegu in kvaliteti ter da ima ustrezno znanje, opremo in izkušnje, kar pa je osnovni namen referenc in dokazovanja tehnične sposobnosti ponudnikov. Nedopustno v konkretnem primeru bi bilo, če bi naročnik vlagatelju priznal tehnično sposobnost zgolj s sklicevanjem na referenčne posle njegovega podizvajalca, saj bi slednji izvedel le manjši del javnega naročila, ki se nanaša na integracijo informacijskega sistema, naročnik pa ne bi imel nobenega jamstva za uspešno izvedbo preostalega dela javnega naročila.
Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da niso utemeljeni revizijski očitki vlagatelja, da je naročnik kršil pravila ZJN-3 in razpisne dokumentacije, ker vlagatelju ni priznal tehnične sposobnosti zgolj na podlagi referenc podizvajalca, posledično pa naročniku ni mogoče očitati, da je v tem delu ponudbo vlagatelja napačno ocenil za nedopustno.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj v vseh vlogah uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva.
Ker je povrnitev stroškov odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, vlagatelj pa z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva zavrnila.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
Pravni pouk: Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.
Predsednik senata:
Marko Medved, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije
Vročiti:
- vlagatelj,
- naročnik,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.
Vložiti:
- v spis zadeve.