018-148/2025 ELES, d.o.o.

Obrazložitev:

Naročnik je 8. 7. 2025 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila. Obvestilo o javnem naročilu je 30. 9. 2025 objavljeno na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN007659/2025-EUe17/01 ter v Uradnem listu EU, pod. št. objave 637090-2025; 30. 10. 2025 je bil objavljen še popravek, pod št. objave JN007659/2025-EUe17/01-P01 oziroma 718767-2025.

Zoper določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je vlagatelj 7. 11. 2025 vložil zahtevek za revizijo, s katerim naročniku oziroma Državni revizijski komisiji predlaga, naj razveljavi objavo predmetnega naročila in celotno razpisno dokumentacijo. Vlagatelj je predlagal tudi izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila, v vsakem primeru pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva.

Naročnik je 10. 11. 2025 vlagatelja obvestil, da je sprejel sklep, s katerim je zadržal izvajanje predmetnega postopka do odločitve Državne revizijske komisije.

Naročnik je 19. 11. 2025 s sklepom zavrnil zahtevek za revizijo in posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva.

Naročnik je Državni revizijski komisiji 21. 11. 2025 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je do navedb naročnika opredelil z vlogo z dne 24. 11. 2025.

Državna revizijska komisija je 1. 12. 2025 prejela naročnikovo vlogo »Odgovor do opredelitev vlagatelja«.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


1. Glede pravočasnosti zahtevka

Naročnik obširno utemeljuje, zakaj naj bi bil vlagateljev zahtevek za revizijo prepozen – kot ključno pri tem navaja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja kršitve, ki se ne nanašajo na materijo, ki je bila z odgovori na vprašanja na Portalu javnih naročil oziroma s popravki dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju tudi: razpisna dokumentacija) na kakršenkoli način spremenjena, dopolnjena ali pojasnjena.

Skladno s prvim odstavkom 25. člena ZPVPJN se zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o naročilu ali prejema povabila k oddaji ponudbe. Kadar naročnik spremeni ali dopolni navedbe v objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali v razpisni dokumentaciji, se lahko zahtevek za revizijo, ki se nanaša na spremenjeno, dopolnjeno ali pojasnjeno vsebino objave, povabila ali razpisne dokumentacije ali z njim neposredno povezano navedbo v prvotni objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali razpisni dokumentaciji, vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, če se s tem obvestilom spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbiro najugodnejšega ponudnika.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bilo na Portalu javnih naročil in v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije obvestilo o predmetnem javnem naročilu objavljeno dne 30. 9. 2025, 30. 10. 2025 pa je bil objavljen še popravek – ta je poleg popravkov besedila v dokumentu »DOKUMENTACIJA V ZVEZI Z ODDAJO JAVNEGA NAROČILA« (skladnimi s poprejšnjimi odgovori na Portalu javnih naročil) vseboval tudi v prvotni objavi manjkajoče datoteke, za katere naročnik sicer opozarja, da se v ničemer ne nanašajo v zahtevku za revizijo sporno problematiko. Naročnik je ponudnikom na Portalu javnih naročil zagotovil tudi informacije v obliki odgovorov na vprašanja potencialnih ponudnikov, in sicer dne 22. 10. 2025, 23. 10. 2025, 28. 10. 2025 in 29. 10. 2025.

Predmetni zahtevek za revizijo nesporno ni bil vložen v roku, ki ga določa prva poved prvega odstavka 25. člena ZPVPJN (tj. v roku desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o naročilu). Glede na to je treba presoditi, ali je bil zahtevek za revizijo vložen v roku, ki ga določa druga poved prvega odstavka 25. člena ZPVPJN. Slednja določa rok za vložitev zahtevka za revizijo v primeru, ko naročnik spremeni ali dopolni dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. V primeru spremembe ali dopolnitve dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila rok za vložitev zahtevka za revizijo šteje skladno z drugo (in ne več prvo) povedjo iz prvega odstavka 25. člena ZPVPJN, saj se zahtevek za revizijo nanaša »na spremenjeno, dopolnjeno ali pojasnjeno vsebino objave, povabila ali razpisne dokumentacije ali z njim neposredno povezano navedbo v prvotni objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali razpisni dokumentaciji«.

V tej zvezi gre pojasniti, da za presojo pravočasnosti v danem primeru ni ključno, ali je naročnik po objavi obvestila o javnem naročilu spreminjal določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tudi) v delih, ki jih v zahtevku za revizijo izpodbija vlagatelj. Kot izhaja iz predhodno navedenega, se namreč rok desetih delovnih dni za vložitev zahtevka za revizijo ne šteje le od objave obvestila o naročilu (3. točka prvega odstavka 52. člena ZJN-3) ali prejema povabila k predložitvi ponudb, temveč se skladno z drugo povedjo prvega odstavka 25. člena ZPVPJN ta rok, kadar naročnik spremeni ali dopolni navedbe v objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali v razpisni dokumentaciji, šteje tudi od objave obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku (6. točka prvega odstavka 52. člena ZJN-3), kot tudi od objave informacij na Portalu javnih naročil v obliki odgovorov na vprašanja gospodarskih subjektov (po drugem odstavku 67. člena ZJN-3), saj so tudi te po svoji vsebini in namenu enake informacijam, ki so objavljene v obvestilih o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku. Vendar pa je glede na drugo poved prvega odstavka 25. člena ZPVPJN pri tem treba upoštevati pogoj, »če se s tem obvestilom spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbiro najugodnejšega ponudnika«. Če je torej naročnik z informacijami spremenil ali dopolnil navedbe v objavi, povabilu k predložitvi ponudb ali dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, so te lahko relevantne za ugotovitev pravočasnosti zahtevka za revizijo, ne velja pa to za informacije, s katerimi je naročnik navedbe v objavi, povabilu k predložitvi ponudb ali dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila le pojasnil, tako, da s pojasnili ni tudi povzročil spremembe ali dopolnitve navedb v objavi, povabilu k predložitvi ponudb ali dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (prim. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-064/2018 in 018-210/2018 in 018-098/2022).

V nadaljevanju je zato treba presoditi, ali iz vsebine informacij, objavljenih na Portalu javnih naročil, izhaja, da je naročnik z njimi v kateremkoli delu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila le-to spremenil ali dopolnil (torej ne nujno zgolj v delih, ki jih vlagatelj izpodbija v zahtevku za revizijo). Za razmejitev, kdaj informacija pomeni dopolnitev, spremembo ali pojasnilo, se upošteva vsebinski kriterij (tj. kaj je vsebina informacije), ne pa poimenovanje te informacije. Navedeno izhaja iz druge povedi drugega odstavka 67. člena ZJN-3, v kateri je določeno, da se s pojasnilom »odpravlja dvoumnost navedbe v tej dokumentaciji«, sprememba ali dopolnitev dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pa sta podani, »če iz vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje ta dokumentacija«. Ugotovitev, kaj je vsebina informacije, je zato odvisna od konkretnih okoliščin vsakokratnega primera. Za presojo pravočasnosti v konkretnem primeru je tako treba razrešiti, ali iz vsebine informacij, objavljenih na Portalu javnih naročil, izhaja, da je naročnik z njimi spremenil ali dopolnil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila (prim. odločitvi Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-064/2018 in 018-094/2018).

V obravnavani zadevi tako niti ni ključno naročnikovo zatrjevanje, da dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v delu, ki jo v zahtevku za revizijo izpodbija vlagatelj po objavi obvestila o javnem naročilu ni spreminjal ali pojasnjeval (čeravno to ne drži, saj – kot bo iz citiranih vsebin objav v nadaljevanju – je naročnik pojasnjeval in tudi spremenil sporne pogoje oziroma zahteve). Iz vsebine informacij, objavljenih na Portalu javnih naročil, v obravnavanem primeru (nesporno) izhaja, da je naročnik 22. 10. 2025 in 29. 10. 2025 spremenil pogoja za sodelovanje iz točke »4.7. Reference za dobavo in priključitev energetskega transformatorja« in »4.11. GIS stikališče«, prav tako pa je nesporno tudi, da je naročnik 30. 10. 2025 objavil popravek dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, šele s katerim je objavil razpisno dokumentacijo v celoti. Čeprav naročnik s temi popravki ni spreminjal tistega dela razpisne dokumentacije, ki ga z zahtevkom za revizijo izpodbija vlagatelj, to ne spremeni dejstva, da je naročnik s popravki spremenil del razpisne dokumentacije. Zaradi tega naročnikovega ravnanja se rok za vložitev zahtevka za revizijo šteje skladno z drugo (in ne več prvo) povedjo iz prvega odstavka 25. člena ZPVPJN. Zahtevek za revizijo se nanaša »na spremenjeno, dopolnjeno ali pojasnjeno vsebino objave, povabila ali razpisne dokumentacije ali z njim neposredno povezano navedbo v prvotni objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali razpisni dokumentaciji«, kar je zahteva iz druge povedi prvega odstavka 25. člena ZPVPJN, zato ga je treba, ob upoštevanju datuma objave popravka in vložitve zahtevka za revizijo, obravnavati kot pravočasnega. Kot je bilo že zapisano, v tem primeru ni bistveno, na katerega izmed dopolnjenih, spremenjenih ali pojasnjenih delov razpisne dokumentacije se nanaša zahtevek za revizijo, temveč je bistveno, da se nanaša na vsaj enega izmed njih.


2. ISO 27001

Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v »NAVODIL PRIJAVITELJU ZA IZDELAVO PRIJAVE« pod razdelkom »4. Pogoji za priznanje sposobnosti (za vključitev v drugo fazo) […]« med drugim navedel:

»4.1.2. Ponudnik oziroma soponudniki v primeru skupne ponudbe, morajo zagotoviti skladnost poslovanja oziroma izvedbe del s standardi ISO 9001, ISO 14001, ISO27001 ter ISO 45001 (ali OHSAS 18001). Kopije certifikatov so obvezna priloga prijavi.«

Iz pregleda objav na Portalu javnih naročil je razvidno, da se na sporni pogoj za sodelovanje v razpisni dokumentaciji nanaša vprašanje potencialnega ponudnika in odgovor naročnika, objavljen 29. 10. 2025 ob 11.25:

»VPRAŠANJE
Spoštovani naročnik,
Vprašanje 1
V predmetni razpisni dokumentaciji ste v točki 4. Pogoji za priznanje sposobnosti; točka 4.1.2. zapisali:
Ponudnik oziroma soponudniki v primeru skupne ponudbe, morajo zagotoviti skladnost poslovanja oziroma izvedbe del s standardi ISO 9001, ISO 14001, ISO27001 ter ISO 45001 (ali OHSAS 18001). Kopije certifikatov so obvezna priloga prijavi.

Zahteva po standardu ISO27001 - za ponudnika oz. soponudnika je popolnoma pretirana. Navedeni standard za Sistemi za upravljanje informacijske varnosti ISO/IEC 27001 vsebuje zahteve za sistem vodenja varnosti informacij, da bi omogočil organizacijam sistematično, ponovljivo in primerljivo oceno svojih tveganj in izvajanje ustreznih kontrol za ohranitev zaupnosti, celovitosti in razpoložljivosti informacij. V razpisu tudi ni zahteve, da se ponudnik povezuje, vključuje ali izvaja obdelavo podatkov naročnika.

Zahteva po predložitvi certifikata ISO27001 v ničemer ne dokazuje sposobnost prijavitelja za kvalitetni in pravočasno izvedbo posla. To se sklepa tudi iz dejstva, da je naročnik v preteklosti za podobne vrste posla zahteval le skladnost z ISO 9001, ISO 14001 ter ISO 45001, nikoli pa za ISO27001. Prosimo vas, da se navedena zahteva za ISO27001 umakne.

ODGOVOR
Dela na projektu bodo vključevala tudi dela na sekundarni opremi vodenja, zaščite in meritev ter pripadajočih TK povezavah, tj. na kritični infrastrukturi. Naročnik ima vzpostavljen sistem IS27001, zato tudi od pogodbenega partnerja pričakuje, da ima ustrezno vzpostavljen enakovreden sistem, ki zagotavlja ustrezno ravnanje vezano na informacijsko varnost na kritični infrastrukturi.«

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahtevo po standardu ISO 27001 označuje za povsem pretirano, saj naj predmet javnega naročila ne bi utemeljeval objektivne potrebe po njegovi zahtevi. Pojasnjuje, da se ta standard nanaša na upravljanje informacijske varnosti, določa zahteve za vzpostavitev, izvajanje, vzdrževanje in stalno izboljševanje sistema vodenja varnosti informacij, z namenom omogočiti organizacijam sistematično, ponovljivo in primerljivo oceno tveganj ter izvajanje ustreznih kontrol za zagotavljanje zaupnosti, celovitosti in razpoložljivosti informacij. V predmetnem razpisu pa ni predvideno, da bi ponudnik moral vzpostavljati povezavo z naročnikovimi informacijskimi sistemi, obdelovati njegove podatke ali biti vključen v postopke, ki bi zahtevali uporabo tovrstnega standarda. Zahteva po standardu je zato nesorazmerna, nepovezana s predmetom naročila in v nasprotju z določbami 76. člena ZJN-3 ter temeljnimi načeli javnega naročanja, zlasti načelom sorazmernosti in zagotavljanja konkurence med ponudniki. Naročnik v preteklih postopkih za istovrstne ali primerljive posle nikoli ni zahteval certifikata ISO 27001, zato naj bi bilo mogoče zaključiti, da je ta pogoj sedaj vključil izključno z namenom favoriziranja določenega ponudnika. Vlagatelj še opozarja, da je naročnik pogoj dejansko vezal na status ponudnika in ne na predmet javnega naročila, ter da bi moral skladno z ustaljeno prakso ob določitvi tovrstnega pogoja izrecno omogočiti predložitev enakovrednih dokazil, ki izkazujejo izpolnjevanje enake ravni zahtev.

Naročnik v zavrnitvi zahtevka za revizijo poudarja, da je predmet naročila tudi dobava in montaža sekundarne opreme, obe vrsti te opreme (kar zajema opremo za zaščito, vodenje in meritve) pa se neposredno povezujeta v svoj SCADA sistem, le-ta v pa v SCADA sistem centralnega vodenja, kar pomeni srce celotnega elektroenergetskega omrežja v Republiki Sloveniji – gre torej za vitalne dele kritične infrastrukture in zagotovo za povezane sisteme, kjer je zahtevano vse, kar našteva vlagatelj, ko opisuje vsebino tega standarda. Po koreniti spremembi predpisov s področja informacijske varnosti, kritične infrastrukture in izvajanja bistvenih storitev, ter vseprisotnem poudarjanju potrebe po izboljšanju informacijske varnosti zlasti pri takšnih panogah, kot je naročnikova, je naročnik spomladi 2025 obnovil svoj certifikat ISO 27001 in odslej v razpisih, ki posegajo na področje kritične infrastrukture, postavlja precej strožje zahteve, ki se tičejo informacijske varnosti in standardov v zvezi z njo. Očitek glede določitve možnosti predložitve enakovrednih dokazil naročnik označuje za nedopusten, saj ni bil predhodno postavljen na Portalu javnih naročil – z nobeno navedbo v citiranem vprašanju ni bila niti posredno nakazana želja, da naročnik pogoj omili z zahtevo po predložitvi enakovrednih dokazil; če bi bila taka zahteva postavljena, bi ji naročnik ugodil. Vlagatelj naj sicer tudi ne bi izkazoval, da morebiti izpolnjuje kakršnekoli enakovredne zahteve, iz tega pa izhaja, da vlagatelju tudi takšna sprememba ne bi nič koristila.

Vlagatelj v vlogi z dne 24. 11. 2025 vztraja pri revizijskih navedbah, pri čemer poudarja, da predmet razpisa ne vključuje ne dostopa do naročnikovih informacijskih sistemov ne obdelave njegovih podatkov. Dodaja, da ISO 27001 ni standard, ki bi bil enakovredno nadomestljiv z drugimi dokazili – standard se izpolnjuje ali pa ne. Naročnik v svojih pojasnilih nakazuje možnost »enakovrednega dokazila«, kar je pravno neutemeljeno in tehnično neizvedljivo, saj ni nobenega enakovrednega postopka ali certifikata, ki bi formalno in preverljivo nadomestil ISO 27001. Že iz vsebine vprašanja na Portalu javnih naročil je razvidno, da je izpodbijal zakonitost pogoja v celoti, kar nujno zajema tudi zahtevo po milejših ukrepih, torej tudi vprašanje, ali bi moral naročnik dopustiti možnost predložitve enakovrednih dokazil. Naročnikova navedba, da bi »v primeru takšnega očitka pogoj omilil«, pa naj bi le potrjevala nezakonitost pogoja, saj se je naročnik zavedal, da je postavljena zahteva strožja od tiste, ki bi bila objektivno potrebna za izvedbo naročila.

V postopku javnega naročanja lahko naročnik postavi pogoje za sodelovanje z namenom ugotavljanja sposobnosti ponudnikov za izvedbo javnega naročila. Pogoj za sodelovanje je element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave.

Pogoje za sodelovanje naročnik določi v skladu s 76. členom ZJN-3. Ta v prvem odstavku določa, da lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na a) ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, b) ekonomski in finančni položaj in c) tehnično in strokovno sposobnost.

V skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik gospodarskim subjektom kot zahtevo za sodelovanje naloži pogoje, ki so določeni v 76. členu. Naročnik v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila. Glede tehnične in strokovne sposobnosti deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Naročnik lahko domneva, da gospodarski subjekt nima zahtevanih strokovnih sposobnosti, če pri gospodarskem subjektu zasledi nasprotje interesov, ki bi lahko negativno vplivalo na izvedbo javnega naročila.

Dokazila za ugotavljanje sposobnosti gospodarskih subjektov za sodelovanje v javnem naročanju ZJN-3 ureja v 77. členu. Skladno z drugim odstavkom tega člena lahko naročnik zahteva le dokazila, določena v tem in v 78. členu ZJN-3. Tehnične sposobnosti lahko gospodarski subjekt glede na vrsto, količino ali pomen ter uporabo gradenj, blaga ali storitev izkaže na enega ali več načinov iz osmega odstavka 77. člena ZJN-3 – npr. z opisom tehničnih sredstev in ukrepov, ki jih gospodarski subjekt uporablja za zagotovitev kakovosti, ter opisom svojih študijskih in raziskovalnih zmogljivosti (točka č), z navedbo sistemov upravljanja in sledenja dobavni verigi, ki jih bo gospodarski subjekt lahko uporabljal pri izvedbi javnega naročila (točka d) itd.

ZJN-3 v 77. členu določa le posamezna možna dokazila za izkazovanje tehnične in kadrovske sposobnosti, medtem ko mora vsebino pogojev in zahtevano raven usposobljenosti določiti naročnik, upoštevaje pri tem kompleksnost predmeta javnega naročila in njegove značilnosti. Naročnik pri tem ni povsem avtonomen, saj ga omejujejo pravila javnega naročanja, primarno izražena skozi temeljna načela. V skladu z načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila, pri čemer ne sme ustvarjati okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, diskriminacijo, ki izvira iz dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo. Načelo sorazmernosti (8. člen ZJN-3) določa, da se mora javno naročanje izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev, zahtev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega naročila.

V prvem odstavku 78. člena ZJN-3 je določeno še, da se naročnik, če zahteva predložitev potrdila, ki ga izda neodvisni organ in potrjuje, da gospodarski subjekt upošteva določene standarde za zagotavljanje kakovosti, vključno z dostopnostjo za invalide, sklicuje na sisteme zagotavljanja kakovosti, ki temeljijo na ustrezni seriji evropskih standardov, potrjenih s strani akreditiranih organov. Naročnik prizna enakovredna potrdila, ki jih izdajo organi s sedežem v drugih državah članicah. Naročnik mora sprejeti tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih za zagotavljanje kakovosti, če določen gospodarski subjekt iz razlogov, za katere mu ni mogoče pripisati odgovornosti, nima možnosti, da bi takšno potrdilo pridobil v ustreznem roku, pod pogojem, da dokaže, da so pri predlaganih ukrepih za zagotavljanje kakovosti upoštevani zahtevani standardi za zagotavljanje kakovosti.

Pogoji za sodelovanje morajo biti torej oblikovani na način, ki zagotavlja enakopravno obravnavo vseh ponudnikov in pošteno konkurenco v postopku pridobivanja naročila, ter morajo biti povezani in sorazmerni s predmetom naročila. Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v številnih svojih odločitvah, zagotavljanje enakopravne obravnave ne pomeni, da mora naročnik svoje zahteve oblikovati tako, da sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila omogoči prav vsem ponudnikom na relevantnem trgu. Naročnik namreč prav z določanjem posameznih pogojev ponudnike razvrsti na tiste, ki zahteve izpolnjujejo in lahko zato kot usposobljeni ponudniki sodelujejo v postopku, ter tiste, ki ene ali več posameznih zahtev ne izpolnjujejo in zato v postopku ne morejo sodelovati. Naročniki so v postopkih oddaje javnih naročil upravičeni postavljati pogoje, ki imajo za posledico omejevanje kroga potencialnih ponudnikov za izvedbo javnega naročila oziroma njihovo razlikovanje. Takšno omejevanje potencialnih ponudnikov pa je dopustno le iz razlogov, ki so za javno naročilo bistveni ter so z njim povezani in sorazmerni, oziroma le na podlagi vsebinsko objektivno utemeljenih okoliščin.

V obravnavanem primeru ni mogoče pritrditi argumentu vlagatelja o nepovezanosti zadevnega pogoja za sodelovanje s predmetom javnega naročila, kjer vlagatelj zatrjuje, da naj predmet naročila ne bi vključeval dostopa do naročnikovih informacijskih sistemov oziroma obdelave njegovih podatkov – kot namreč naročnik v zavrnitvi zahtevka za revizijo utemeljeno pojasnjuje, je predmet javnega naročila tudi dobava in montaža sekundarne opreme, obe vrsti te opreme (kar zajema opremo za zaščito, vodenje in meritve) pa se neposredno povezujeta v svoj SCADA sistem, le-ta v pa v SCADA sistem centralnega vodenja. Smiselno enako izhaja tudi iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (npr. poglavje »5.8 SISTEM SPROTNEGA NADZORA TRANSFORMATORJA« v dokumentu »05_X_R1NM01-6E_M04_Zdruzeno_IBE.pdf«), pa tudi vlagatelj ne oporeka pojasnilu naročnika.

Državna revizijska komisija pojasnjuje, da za rešitev obravnavane zadeve (ne zgolj glede v tem delu obravnavanega očitka) niso relevantne navedbe o tem, kakšne zahteve, pogoje in merila je določal naročnik v preteklosti v postopkih javnih naročil za istovrsten predmet naročila. Obravnavano javno naročilo in prejšnja naročila predstavljajo ločene in samostojne celote, ki niso medsebojno povezane. Prejšnja javna naročila zato niso ključna za presojo zakonitosti aktualnih naročnikovih ravnanj in določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Tudi sicer je utemeljeno pričakovati, da naročnik na podlagi preteklih izkušenj presodi, na kakšen način bo lahko zagotovil optimalnejšo izvedbo naročila, ter določi (potencialno) drugačne pogoje za sodelovanje, tehnične zahteve ali merila kot v prejšnjih postopkih oddaje javnih naročil. Ne glede na vse navedeno pa Državna revizijska komisija pristavlja, da je naročnik prepričljivo pojasnil (in čemur vlagatelj ne oporeka), zakaj je spremenil svojo prakso in v razpisih, ki posegajo na področje kritične infrastrukture, postavlja precej strožje zahteve, ki se tičejo informacijske varnosti in standardov v zvezi z njo, na podlagi teh navedb pa ni mogoče zaključiti, da je naročnik ta pogoj sedaj vključil izključno z namenom favoriziranja določenega ponudnika, kot to meni vlagatelj.

Ob tem, da vlagatelj v vlogi z dne 24. 11. 2025 izrecno navaja, da ISO 27001 ni standard, ki bi bil enakovredno nadomestljiv z drugimi dokazili ter da ni nobenega enakovrednega delovnega postopka ali certifikata, ki bi formalno in preverljivo nadomestil ISO 27001, je nerazumljiv vlagateljev očitek iz zahtevka za revizijo, ko naročniku očita, da ni izrecno dopustil predložitve enakovrednih dokazil. Tudi sicer naročnik po presoji Državne revizijske komisije s predvidenim načinom izkazovanja zadevnega pogoja za sodelovanje ni posegel v dolžnost, ki mu jo nalaga prvi odstavek 78. člena ZJN-3 – naročnik torej ni vnaprej izključil možnosti, da v primeru, če določen gospodarski subjekt iz razlogov, za katere mu ni mogoče pripisati odgovornosti, nima možnosti, da bi takšno potrdilo pridobil v ustreznem roku, pod pogojem, da dokaže, da so pri predlaganih ukrepih za zagotavljanje kakovosti upoštevani zahtevani standardi za zagotavljanje kakovosti, predloži tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih za zagotavljanje kakovosti (naročnik pa jih sprejme). Neutemeljen je tudi očitek vlagatelja o kršitvi 68. člena ZJN-3 – ta se namreč ne nanaša na pogoje za sodelovanje (sporne v obravnavanem primeru), ampak na tehnične specifikacije.

Ob upoštevanju, da naročnik z razpisno dokumentacijo ni posegel v dolžnost sprejema drugih dokazil, ki mu jo nalaga prvi odstavek 78. člena ZJN-3, na vprašanje zakonitosti spornega pogoja za sodelovanje oziroma glede zahtevanega dokazila, v ničemer ne vpliva niti pojasnilo naročnika v zavrnitvi zahtevka za revizijo, da bi v kolikor bi bila prek Portala javnih naročil s kakšno od navedb vsaj posredno »nakazana želja, da naročnik pogoj omili z zahtevo po predložitvi enakovrednih dokazil«, takemu očitku že tedaj ugodil.


3. Pogoji za sodelovanje iz točk 4.1.4., 4.3., 4.15. in 4.16.

Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v »NAVODIL PRIJAVITELJU ZA IZDELAVO PRIJAVE« pod razdelki »4. Pogoji za priznanje sposobnosti (za vključitev v drugo fazo) […]«, »POGOJI IN REFERENCE IZVAJALCEV DEL« in »KADROVSKE ZAHTEVE« med drugim navedel:

- »4.1. Splošni pogoji in dokazila, ki jih prijavitelj predloži v prijavi
[…]
4.1.4. Prijavitelj mora fizično sam ali s soprijaviteli izvesti pretežni del predmeta javnega naročila (dobava opreme in izvedba del) – t.j. vsaj 50 % vrednosti celotne ponudbe.
Prijavitelj lahko nominira podizvajalce za preostalih 50 % vrednosti ponudbe, ki morajo izpolnjevati vse zahtevane pogoje, enako velja tudi za naknadno nominirane podizvajalce.
Nosilec posla (v primeru skupne prijave vodilni prijavitelj) mora biti dejanski izvajalec del za vsaj dva celotna tehnična sklopa in imeti za ta dva sklopa lastne reference (točke 4.3 do 4.7) in usposobljen kader.
[…]
- 4.2. Splošna določila v zvezi z referencami
[…]
4.2.8. Prijavi morajo biti predložene reference tistih izvajalcev, ki bodo tudi dejansko izvajali dela, za katera se izkazujejo z referencami.

4.2.9. Vodilni prijavitelj (nosilec posla) se mora izkazovati z vsaj dvema (2) od spodaj zahtevanih referenc (4.3 do 4.7) izvajalcev del, tj,. tistima dvema, katerih dela bo opravil sam.
[…]
- 4.3. Referenca izvajalca GIS postroja
Prijavitelj, mora predložiti najmanj eno potrjeno referenco dejanskega izvajalca GIS postroja za izvedbo montaže in spuščanja v pogon GIS postroja (enakega proizvajalca), z vsaj petimi (5) VN polji.
Referenčni objekt je moral biti napetostnega nivoja 110 kV ali več.
Referenca mora biti podana na obrazcu R-1.
[…]
- 4.15. Kadrovske zahteve za montažo GIS postroja
Prijavitelj mora izkazati, da ima na razpolago vsaj enega montažerja (fizična oseba, ki mora biti v delovnem razmerju pri dejanskem izvajalcu elektromontažnih del za montažo GIS stikališča), ki je usposobljen za elektromontažna dela ponujenega GIS stikališča. Prijavitelj usposobljenost dokazuje tako, da predloži:
- potrdilo ali certifikat proizvajalca GIS stikališča o opravljenem šolanju za montažo GIS stikališča. Iz potrdila mora biti jasno razvidno, da je bilo opravljeno šolanje za enak tip GIS stikališča, kot je ponujeni tip; oz. v primeru nudenja GIS stikališča brez SF6 plina in da za ta tip še nima pridobljenega certifikata, izjavo proizvajalca, da predmetni certifikat zadošča za dokazovanje usposobljenosti montažerja tudi za novi tip GIS-a.
Prijavitelj osebo navede v obrazcu I-2. Kopije potrdil ali certifikatov so obvezna priloga obrazca.

- 4.16. Kadrovske zahteve za izvedbo konfiguriranja, parametriranja in preizkušanja sistema vodenja, zaščite in meritev
Prijavitelj mora izkazati, da ima dejanski izvajalec konfiguriranja, parametriranja in preizkušanja sistema vodenja, zaščite in meritev na voljo osebje (fizična oseba, ki mora biti v delovnem razmerju pri tem izvajalcu), ki bo izvajalo konfiguriranje, parametriranje in preizkušanje ponujene sekundarne opreme in je za to ustrezno usposobljeno .
Prijavitelj dokazuje usposobljenost tako, da za vsakega navedenega dejanskega izvajalca (fizično osebo) predloži certifikate s strani proizvajalca opreme za delo z napravo za potrebe konfiguriranja, parametriranja in preizkušanja. Kopije certifikatov o usposobljenosti so obvezna priloga prijave.
Certifikate je potrebno predložiti za:
• računalnik polja
• programska oprema postajnega komunikacijskega strežnika
• programska oprema SCADA računalnika
• distančna zaščite voda
• diferenčna zaščite transformatorja
• sistem zaščite zbiralk
• mrežna stikala
• naprava za prenos kriterija distančne zaščite
• varnostni komunikacijski vmesnik
Prijavitelj navede osebe v obrazcu I-2. Kopije potrdil ali certifikatov so obvezna priloga obrazca.«

Iz pregleda objav na Portalu javnih naročil je razvidno, da se na sporne pogoje za sodelovanje v razpisni dokumentaciji nanašajo naslednja vprašanja potencialnih ponudnikov in odgovori naročnika:

- »Objava 29.10.2025 11:27 (Vprašanja in odgovori)

VPRAŠANJE
Vprašanje 2
V predmetni razpisni dokumentaciji ste v točki 4. Pogoji za priznanje sposobnosti; točka 4.1.4. zapisali:

[…]

V izogib nejasnostim in ker Zakon o javnem naročanju termina »dejanski izvajalec« ne pozna, naročnika naprošamo da izpolnjevanje pogojev zahteva za izvajalca ter spremeni pogoj v:
Prijavitelj mora fizično sam ali s soprijaviteli izvesti pretežni del predmeta javnega naročila
(dobava opreme in izvedba del) – t.j. vsaj 50 % vrednosti celotne ponudbe.
Prijavitelj lahko nominira podizvajalce za preostalih 50 % vrednosti ponudbe, ki morajo
izpolnjevati vse zahtevane pogoje, enako velja tudi za naknadno nominirane podizvajalce.
Nosilec posla (v primeru skupne prijave vodilni prijavitelj) mora biti izvajalec del za vsaj dva celotna tehnična sklopa in imeti za ta dva sklopa lastne reference (točke 4.3 do 4.7) in usposobljen kader.

ODGOVOR
Izvajalec in dejanski izvajalec sta po naročnikovem mnenju enaki vlogi, to je pravna oseba, ki izvaja dela s svojimi kapacitetami, tako kadrovskimi kot materialnimi. Prosimo interesente, da spoštujejo postavljene zahteve.

- Objava 29.10.2025 11:29 (Vprašanja in odgovori)

VPRAŠANJE
Vprašanje 4
V predmetni razpisni dokumentaciji ste v točki 4. Pogoji in reference izvajalcev del; točka 4.3. zapisali:

[…]

Opredelitev kdo je dejanski izvajalec montaže in spuščanja v pogoj GIS postroja je nejasna. V praksi se montaža GIS postroja izvaja izključno po navodilih in pod nadzorom certificiranega nadzornika (supervizorja) proizvajalca GIS postroja, ki je na objektu prisoten ves čas montaže in do predaje GIS postroja naročniku. Po končani montaži je pri vseh potrebnih preizkusih prisoten commissioning inženir s strani proizvajalca GIS postroja, ki preveri izvedbo montaže, skupaj z nadzornikom montaže, skladno s protokolom izvede potrebne preizkuse na GIS postroju ter naročniku izvede primopredajo skupaj z zapisnikom da je GIS postroj kot samostojna enota pripravljen za obratovanje. Iz zgoraj opisanega je razvidno, da je odgovornost za kvaliteto montaže in spuščanja v pogon izključno na strani nadzornika montaže in commissioning inženirja, ki sta formalno oba predstavnika proizvajalca.
V tem bi bila smiselna referenčna zahteva za dobavo GIS postroja, saj dobava predstavlja tudi montažo, izvedbo potrebnih preizkusov ter primopredajo (spuščanje v pogon).

Res je, da se lahko v fazi montaže nadzorniku proizvajalca s strani lokalnega montažnega podjetja zagotovi 4-5 delavcev kot pomoč pri montaži, le ta »montaža« pa predstavlja le pomožno delovno silo za katero ni smiselno zahtevati referenčnega potrdila, saj le to, ne dokazuje ne kvaliteto ne pravočasnost montaže.
Tudi če, kot je zahtevano v nadaljevanju razpisne dokumentacije, ima ena oseba lokalnega montažnega podjetja certifikat s strani proizvajalca to nikakor ne pomeni da je ta oseba pooblaščena da lahko izvaja montažo GIS postroja brez nadzora in prisotnosti nadzornika proizvajalca. Prav tako ta oseba nima pooblastila za izdajanje kakršnih koli dokumentov s strani proizvajalca.

Iz zgoraj opisanega je razvidno, da je referenčni pogoj nesorazmeren glede zagotavljanja kvalitete in odgovornosti pri montaži GIS postroja zato naročnika prosimo, da ta referenčni pogoj umakne ali pa preoblikuje pogoj na način:
Prijavitelj, mora predložiti najmanj eno potrjeno referenco dejanskega izvajalca GIS postroja za izvedbo dobave in spuščanja v pogon GIS postroja (enakega proizvajalca), z vsaj petimi (5) VN polji.

ODGOVOR
Referenčni pogoj je sorazmeren z obsegom predmetnega javnega naročila. Naročnik zahteva referenco za dobavo, montažo in spuščanje v pogon, kar je tudi predmet predmetnega naročila.

Zaradi velike vrednosti opreme, ki jo naročnik naroča, zahtevamo, da z njo ravna in jo montira usposobljen montažer s certifikatom proizvajalca, s katero izvajalec potrjuje, da je njegovo osebje seznanjeno in usposobljeno za rokovanje s tovrstno opremo. Naročnik si zaradi vrednosti opreme nikakor ne more dovoliti, da z njo rokujejo montažerji brez izkušenj in referenc, saj gre za visokotehnološko visokonapetostno s plinom izolirano aktivno stikalno opremo in nikakor samo za montažo po navodilih supervizorja. Za zagotovitev izkušenj naročnik pri predmetni opremi zahteva tako prisotnost zgolj enega ceritificiranega montažerja (ne celotne ekipe), kot tudi supervizorja s strani proizvajalca.
Izobraževanje in certificiranje montažerjev s strani proizvajalcev je na trgu prosto dostopno, torej se lahko interesenti ustrezno usposobijo.

- Objava 29.10.2025 11:38 (Vprašanja in odgovori)

VPRAŠANJE
Vprašanje 7
V predmetni razpisni dokumentaciji ste v točki 4. Kadrovske zahteve; točka 4.15. Kadrovske zahteve za montažo GIS postroja, zapisali:

[…]

Naročnika vljudno prosimo, da tako kot v preteklih razpisih dopusti možnost in doda besedilo:
V kolikor izvajalec (fizična oseba) nima ustreznega veljavnega certifikata, mora biti med izvajanjem teh del prisoten supervizor s strani proizvajalca/ev opreme. (Morebiten strošek, ki bi nastal zaradi supervizorstva ne bremeni naročnikov.) Prijavitelj mora v tem primeru ponudbi priložiti podpisano izjavo, da za celoten čas izvajanja teh del zagotavlja supervizorja s strani proizvajalca opreme.

ODGOVOR
Zaradi velike vrednosti opreme, ki jo naročnik naroča, zahtevamo da z njo ravna in jo montira usposobljen montažer s certifikatom proizvajalca, s katero izvajalec potrjuje da je njegovo osebje seznanjeno in usposobljeno za rokovanje s tovrstno opremo. Naročnik si zaradi vrednosti opreme nikakor ne more dovoliti, da z njo rokujejo montažerji brez izkušenj in referenc, saj gre za visokotehnološko visokonapetostno s plinom izolirano aktivno stikalno opremo in nikakor samo za montažo po navodilih supervizorja. Za zagotovitev izkušenj naročnik pri predmetni opremi zahteva tako prisotnost zgolj enega ceritificiranega montažerja (ne celotne ekipe), kot tudi supervizorja s strani proizvajalca.
Izobraževanje in certificiranje montažerjev s strani proizvajalcev je na trgu prosto dostopno, torej se lahko interesenti ustrezno usposobijo.

- Objava 29.10.2025 11:40 (Vprašanja in odgovori)

VPRAŠANJE
Vprašanje 8

V predmetni razpisni dokumentaciji ste v točki 4. Kadrovske zahteve; točka 4.16. Kadrovske zahteve za izvedbo konfiguriranja, parametriranja in preizkušanja sistema vodenja, zaščite in meritev, zapisali:

[…]

Naročnika vljudno prosimo, da tako kot v preteklih razpisih dopusti možnost in doda besedilo:
V kolikor dejanski izvajalec (fizična oseba fizična oseba, ki mora biti v delovnem razmerju pri tem izvajalcu) nima ustreznega veljavnega certifikata, lahko prijavitelj najame osebo za izvajanje. Obvezno pa mora ta dela izvajati oseba s certifikatom proizvajalca.
Prijavitelj mora v tem primeru prijavi priložiti podpisano izjavo, da za celoten čas izvajanja teh del zagotavlja osebo s certifikatom proizvajalca opreme.

ODGOVOR
Zaradi velike vrednosti opreme, ki jo naročnik naroča, zahtevamo da z njo ravna in jo montira usposobljen montažer s certifikatom proizvajalca, s katero izvajalec potrjuje da je njegovo osebje seznanjeno in usposobljeno za rokovanje s tovrstno opremo. Naročnik si zaradi vrednosti opreme nikakor ne more dovoliti, da z njo rokujejo montažerji brez izkušenj in referenc, saj gre za visokotehnološko opremo, ki je del kritične infrastrukture. Za zagotovitev izkušenj naročnik pri predmetni opremi zahteva tako prisotnost zgolj enega certificiranega montažerja.
V kolikor izvajalec najame osebo, ki izpolnjuje pogoje za montažo, mora biti le ta nominirana kot podizvajalec in izpolnjevati vse zahteve, ki veljajo za podizvajalce.
Izobraževanje in certificiranje montažerjev s strani proizvajalcev je na trgu prosto dostopno, torej se lahko interesenti ustrezno usposobijo.«

Skladno z drugo povedjo drugega odstavka 67. člena ZJN-3 se informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom na portalu javnih naročil ali prek njega, štejejo za spremembo, dopolnitev ali pojasnilo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, če iz vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje ta dokumentacija ali če se s pojasnilom odpravlja dvoumnost navedbe v tej dokumentaciji. Iz citiranih odgovorov naročnika je razvidno, da je naročnik (kot bo pojasnjeno v nadaljevanju) spremenil oziroma dopolnil prvotno zapisane pogoje za sodelovanje v točkah 4.3, 4.15 in 4.16.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo izpostavlja, da naročnik za enačenje izvajalca z dejanskim izvajalcem (ki ga ZJN-3 niti ne definira) nima zakonske podlage. Opozarja, da je naročnik pogoje za sodelovanje (zlasti iz točk 4.15. in 4.16.) določil na način, ki bistveno favorizira le enega ponudnika. Naročnikova poizkusna opravičitev pogoja ne prepriča, saj dejstvo, da bo izvajalec upravljal z opremo velike vrednosti, nikakor ne utemeljuje zahteve, da mora imeti ponudnik neposredno zaposlene montažerje, niti ne pojasni, zakaj ponudnik ne bi smel izvedbe storitve naročiti tretji osebi; naročnik naj dejansko ne bi dopuščal izvedbe predmeta javnega naročila s podizvajalcem. Glede pogoja iz točke 4.3. vlagatelj opozarja, da je naročnik kot potrebno določil le referenco za montažo in spuščanje v pogon, pri drugih istovrstnih pogojih pa je zahteval tudi referenčno potrdilo za dobavo, te razlike pa ni pojasnil. Glede pogoja iz točke 4.1.4. vlagatelj dodaja, da 50 % vrednosti javnega naročila v praksi pomeni vrednost transformatorja in GIS stikališča. V povezavi z ostalimi razpisnimi pogoji, ki določajo, da mora imeti ponudnik lastne reference za dva tehnična sklopa, to pomeni, da bo pogoj izpolnjeval zgolj tisti ponudnik, ki ima lastne reference za transformator in GIS stikališče. Naročnik po mnenju vlagatelja ni pojasnil, kakšen cilj zasleduje z navedeno zahtevo, slednjega pa ni mogoče upravičiti. Naročnik naj ne bi upošteval, da skladno z ZJN-3 več gospodarskih subjektov lahko odda skupno ponudbo, pri čemer zakon ne omejuje, kolikšen del predmeta javnega naročila mora opraviti posamezni soponudnik. Iz razpisne dokumentacije naj tudi ne bi bilo razvidno, zakaj se je naročnik odločil za strožje kriterije v točkah 4.15. in 4.16., kot jih je zahteval v svojih prejšnjih postopkih javnega naročanja, ko so pogoji omogočali prijavo tudi ponudnikom, ki niso imeli zaposlenih oseb z ustreznim certifikatom. Vlagatelj pojasnjuje in opozarja, da:
- se v praksi montaža GIS postroja izvaja izključno po navodilih in pod nadzorom certificiranega nadzornika (supervizorja) proizvajalca GIS postroja;
- po končani montaži je pri vseh potrebnih preizkusih prisoten t. i. »commissioning« inženir proizvajalca GIS postroja, ki skupaj z nadzornikom montaže preveri izvedbo montaže, izvede potrebne preizkuse na GIS postroju v skladu s protokolom ter naročniku izvede primopredajo skupaj z zapisnikom, da je GIS postroj kot samostojna enota pripravljen za obratovanje – v tem bi bila smiselna referenčna zahteva za dobavo GIS postroja, saj dobava predstavlja tudi montažo, izvedbo potrebnih preizkusov ter primopredajo (spuščanje v pogon);
- je odgovornost za kakovost montaže in spuščanja v pogon izključno na strani nadzornika montaže in »commissioning« inženirja, pri čemer sta formalno oba predstavnika proizvajalca;
- se lahko v fazi montaže nadzorniku proizvajalca s strani lokalnega montažnega podjetja zagotovi 4–5 delavcev kot pomoč pri montaži, ta »montaža« pa predstavlja le pomožno delovno silo za katero ni smiselno zahtevati referenčnega potrdila, saj le-to ne dokazuje ne kvaliteto ne pravočasnost montaže;
- tudi če ima ena oseba lokalnega montažnega podjetja certifikat s strani proizvajalca, to nikakor ne pomeni, da je ta oseba pooblaščena za izvedbo montaže GIS postroja brez nadzora in prisotnosti nadzornika proizvajalca ali za izdajanje kakršnihkoli dokumentov s strani proizvajalca, kar pomeni, da bo v vsakem primeru zagotovljena prisotnost usposobljene osebe pri montaži, kar predstavlja zadostno garancijo za naročnika, da bodo dela uspešno izvedena (kot je bilo to doslej zadostno za naročnika);
- pri obravnavanem pogoju ponudnik ne more vključiti podizvajalca, saj se zahteva nanaša na dejanskega izvajalca – naročnik namreč zahteva, da mora biti montažer v delovnem razmerju pri dejanskem izvajalcu elektromontažnih del za montažo GIS stikališča in hkrati usposobljen za ta dela;
- skladno z navedenim naročnik ne bi smel zahtevati, da ima ponudnik na razpolago vsaj enega montažerja, ki je v delovnem razmerji pri dejanskem izvajalcu elektromontažnih del, saj je v točki 4.1.4. razpisne dokumentacije določil, da lahko prijavitelj nominira podizvajalce za preostalih 50 % vrednosti ponudbe, ki morajo izpolnjevati vse zahtevane pogoje, enako velja tudi za naknadno nominirane podizvajalce.

Naročnik v zavrnitvi zahtevka za revizijo ugotavlja, da je nejasnost glede opredelitve pojma »dejanski izvajalec« z odgovorom na Portalu javnih naročil odpravil, vlagatelj pa ne razdela, kaj naj bi s podano definicijo kršil, tako pa ni jasno, kaj vlagatelj s tem očitkom sploh zasleduje. V zvezi s pogojem iz točke 4.3. pojasnjuje, da je z odgovorom na Portalu javnih naročil pojasnil, da je tudi za ta sklop zahtevana referenca za dobavo. Očitek vlagatelja glede odgovorov na Portalu javnih naročil v zvezi s pogojema 4.15. in 4.16. označuje za nerazumljiv, glede na to, da ravno v teh odgovorih dovoljuje, da izvajalec najame osebo, ki izpolnjuje pogoje za montažo, in da jo v takem primeru nominira kot podizvajalca. Naročnik torej ne zahteva, da mora biti oseba, ki izpolnjuje pogoje iz teh dveh točk, nujno zaposlena pri ponudniku, prav tako izrecno dopušča, da se izvedba te storitve naroči pri tretji osebi – podizvajalcu. Naročnik dalje ugotavlja, da vlagatelj zatrjevano prepoved podizvajanja izpeljuje iz točke 4.1.4. razpisne dokumentacije, vendar pa so vlagateljeve navedbe nekonsistentne in tudi ne držijo. Poudarja, da je v točki 4.1.4. zahtevano, da mora prijavitelj sam ali skupaj s soprijavitelji izvesti pretežni del posla, ter da mora biti nosilec posla (v primeru skupne prijave: vodilni prijavitelj) dejanski izvajalec del za dva celotna tehnična sklopa in imeti za ta dva sklopa lastne reference. Zahteva glede dejanske izvedbe del s strani nosilca posla se torej ne prekriva z zahtevo glede prevzema pretežnega dela posla, ki dovoljuje tudi udeležbo soprijaviteljev, prav tako pa dejanska izvedba del dveh sklopov s strani nosilca posla ne pomeni nujno GIS stikališča in energetskega transformatorja. Naročnik se tudi ne strinja z vlagateljevim utemeljevanjem, ki se nanaša na zahtevo po certificiranem osebju, saj če taka potrdila proizvajalcev ne bi dokazovala nobene kvalitete ali druge dodane vrednosti, jih proizvajalci ne bi izdajali. Prav izdaja certifikata s strani proizvajalca dokazuje, da gre za delavca, ki se je za rokovanje s proizvajalčevo opremo izšolal, torej to tudi obvlada. Potrdilo tudi zagotavlja, da takšen delavec napravo že pozna, pozna izrazoslovje in druge karakteristike, ki so potrebne za učinkovito delo, ter bo hkrati tudi lažje komuniciral s samim supervizorjem pri izvedbi del na objektu, kot nekdo, ki o opremi ne ve nič. Naročnik opozarja, da sam v osnovi ne postavlja zahteve po supervizorju – to običajno zahtevajo proizvajalci sami in sami imenujejo supervizorja, ki ga pošljejo na teren, da nadzoruje montažo. Vendar pa bo supervizor težko učinkovito deloval, če bo na objektu osebje, ki o tehnologiji in o načinu montaže oziroma parametriranja, konfiguriranja in spuščanja v pogon nima pojma. Supervizor sam ni montažer, njegova naloga je le nadzor nad pravilno uporabo in montažo proizvajalčeve opreme. Prav tako supervizor sam ni odgovoren ne izvajalcu ne naročniku, temveč izključno proizvajalcu opreme. To pa pomeni, da samo s supervizorjem naročniku še ni zagotovljeno, da bodo dela kvalitetno in v rokih opravljena. Kot je poudaril že v svojih odgovorih na portalu, je predmet naročila visoko tehnološka oprema velike vrednosti, poleg tega gre za s strani evropskih skupnosti sofinanciran projekt, kar pomeni, da se je potrebno strogo držati rokov, zaradi česar vsega se je naročnik odločil za strožje zahteve, kot jih je postavljal v svojih preteklih postopkih. Dodaja, da je že doslej v podobnih razpisih običajno zahteval osebje s certifikati, a je naknadno popustil pritiskom na portalu in dovoljeval, da je na objektu samo supervizor brez certificiranega osebja, nato pa je v končni fazi običajno prejel ponudbo, ki je vključevala certificirane montažerje. Prezreti tudi ne gre dejstva, da bi ponudniki v vsem tem času lahko izšolali svoje osebje oziroma pridobili ustrezne kadre, saj gre za povsem javno dostopne zadeve, kot je to naročnik izpostavil že v svojih odgovorih na portalu.

Vlagatelj v vlogi z dne 24. 11. 2025 vztraja pri revizijskih navedbah, pri čemer poudarja, da ne očita naročniku tega, da je v nekaterih odgovorih nominalno dopustil podizvajalce, temveč to, da je dejanska vsebina pogojev v razpisni dokumentaciji oblikovana na način, da izvajanje ključnih del z uporabo podizvajalcev v praksi onemogoča. Naročnik namreč izrecno zahteva, da mora biti montažer v delovnem razmerju pri dejanskem izvajalcu elektromontažnih del, hkrati pa ustrezno certificiran. Meni še, da naročnikova celotna argumentacija o večji kakovosti izvedbe s strani certificiranega osebja ne vzdrži resne presoje; naročnik pa naj ne bi podal niti enega objektivnega razloga, ki bi utemeljil odstop od lastne ustaljene prakse in zaostritev pogojev.

Državna revizijska komisija glede vlagateljeve interpretacije pogoja za sodelovanje iz točke 4.3. v »NAVODIL PRIJAVITELJU ZA IZDELAVO PRIJAVE« ugotavlja, da je napačna: ne drži namreč, da je naročnik pri pogoju iz točke 4.3. (za razliko od ostalih istovrstnih pogojev) kot potrebno določil le referenco za montažo in spuščanje v pogon. Kot je razbrati iz odgovora naročnika na Portalu javnih naročil, objavljenega 29. 10. 2025 ob 11.29, ki ga je glede na vsebino treba šteti kot dopolnitev prvotno objavljenega pogoja za sodelovanje, naročnik »zahteva referenco za dobavo, montažo in spuščanje v pogon«.

Kot je mogoče razbrati iz zahtevka za revizijo, vlagatelj kot nezakonito prereka določbo zahteve iz točke 4.1.4 v »NAVODIL PRIJAVITELJU ZA IZDELAVO PRIJAVE«, s katerim je naročnik določil (vrednosti) delež javnega naročila, ki ga more izvesti prijavitelj oziroma (v primeru skupne prijave) soprijavitelji, ter število vsebinskih sklopov, ki jih mora izvesti nosilec posla (v primeru skupne prijave je to vodilni prijavitelj).

Skladno s tretjim odstavkom 16. člena ZPVPJN se v predrevizijskem in revizijskem postopku ne presojajo očitane kršitve, ki se nanašajo na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo, če bi lahko vlagatelj ali drug morebitni ponudnik prek portala javnih naročil naročnika opozoril na očitano kršitev, pa te možnosti ni uporabil. Šteje se, da bi vlagatelj ali drug morebitni ponudnik prek portala javnih naročil lahko opozoril na očitano kršitev, če je bilo v postopku javnega naročanja na portalu javnih naročil objavljeno obvestilo o naročilu, na podlagi katerega ponudniki oddajo prijave ali ponudbe. V obravnavanem primeru gre ugotoviti, da je naročnik na Portalu javnih naročil objavil tako obvestilo o predmetnem javnem naročilu kot tudi dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, prav tako je bilo zainteresiranim gospodarskim subjektom v zvezi z razpisno dokumentacijo omogočeno postavljanje vprašanj.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da na očitane pomanjkljivosti razpisne dokumentacije glede določitve deleža (vrednosti) javnega naročila, ki ga mora izvesti prijavitelj oziroma (v primeru skupne prijave) soprijavitelji (prva in druga poved v točki 4.1.4. v »NAVODIL PRIJAVITELJU ZA IZDELAVO PRIJAVE«) ni bilo opozorjeno, v posledici česar se Državna revizijska komisija zaradi obstoja omejitve iz tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN do očitkov vlagatelja v tem delu ne opredeljuje.

V zvezi z zahtevo glede števila vsebinskih sklopov, ki jih mora izvesti nosilec posla (tretja poved v točki 4.1.4. v »NAVODIL PRIJAVITELJU ZA IZDELAVO PRIJAVE«) Državna revizijska komisija najprej pojasnjuje, da je en izmed temeljnih ciljev pravne ureditve javnega naročanja odpiranje javnih naročil konkurenci in spodbujanje sodelovanja malih in srednjih podjetij v postopkih javnega naročanja. ZJN-3 ta cilj zasleduje z različnimi ukrepi, npr. pravili, ki se nanašajo na razdelitev predmeta naročila na sklope, ali pravili, ki omogočajo združevanje gospodarskih subjektov pri oddaji ponudb. ZJN-3 tako določa, da lahko skupine gospodarskih subjektov oddajo skupno ponudbo (prim. tretji odstavek 10. člena ZJN-3), in da lahko ponudniki (tako v primeru samostojne ponudbe kot skupne ponudbe) v okviru izvedbe javnega naročila vključijo podizvajalce (prim. 94. člen ZJN-3). Naročnik je sicer upravičen, da v primeru, ko v ponudbi sodeluje več gospodarskih subjektov (bodisi kot skupni ponudniki bodisi kot podizvajalci), zahteva, da ponudniki v ponudbi predstavijo, kateri del javnega naročila bo izvedel posamezni v ponudbi sodelujoči gospodarski subjekt. Sama razdelitev javnega naročila pa sodi v domeno sodelujočih gospodarskih subjektov, pri čemer lahko naročnik v to odločitev posega le v mejah ZJN-3.

Četrti odstavek 81. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik v zvezi z javnim naročilom gradnje, storitve in blaga, ki vključuje namestitvena ali inštalacijska dela, zahteva, da nekatere ključne naloge opravi neposredno ponudnik sam, če pa ponudbo predloži skupina gospodarskih subjektov, pa sodelujoči v tej skupini. Iz izpostavljene določbe izhaja, da je naročnik (pri določenih javnih naročilih) upravičen zahtevati, da določena dela, tj. ključna dela, izvede ponudnik sam oziroma skupni ponudniki, kar, ob upoštevanju, da javno naročilo izvede ponudnik oziroma skupina ponudnikov ali pa podizvajalec, pomeni, da je naročnik (pri določenih javnih naročilih) upravičen prepovedati oddajo določenih (tj. ključni) del v podizvajanje. V primerih specifičnih (zahtevnejših) javnih naročil lahko namreč obstajajo tudi okoliščine, zaradi katerih naročnik zahteva, da določene naloge opravi neposredno ponudnik sam oziroma skupina gospodarskih subjektov, ki je oddala skupno ponudbo. Taka omejitev pa je lahko določena le v izjemnih primerih in pod pogojem, da je povezana in sorazmerna s predmetom določenega javnega naročila. Omejitve možnosti oddaje javnega naročila v podizvajanje (ki posledično vplivajo tudi na možnost uporabe zmogljivosti drugega subjekta) morajo biti določene glede na ključne naloge oziroma vsebinsko in ne smejo biti avtomatične in splošne, temveč v vsakem konkretnem primeru utemeljene, upravičene, nujne in povezane s predmetom posameznega naročila. Poleg tega omejitve ne smejo biti količinske – določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, s katero se sklepanje pogodb s podizvajalci za abstraktno določen delež naročila omeji na določen odstotek naročila, ne glede na to, ali je mogoče preveriti sposobnosti morebitnih podizvajalcev, in brez kakršne koli navedbe o tem, da so določene naloge bistvenega pomena, ni skladna s pravili javnega naročanja (prim. odločitev Državne revizijske komisije, št. 018-152/2019, in po analogiji sodbe Sodišča EU, C-406/14, Wroclaw, ECLI:EU:C:2016:562, točka 35; C-63/18, Vitali, ECLI:EU:C:2019:787, točka 30; C-402/18, Tedeschi in Consorzio Stabile Istant Service, ECLI:EU:C:2019:1023, točka 38).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da v ZJN-3 ni podlage za zahtevo iz tretje povedi v točki 4.1.4. v »NAVODIL PRIJAVITELJU ZA IZDELAVO PRIJAVE«, kjer je naročnik določil, da mora nosilec posla (prijavitelj oziroma v primeru skupne prijave vodilni prijavitelj) biti dejanski izvajalec del za vsaj dva celotna tehnična sklopa. Če se ta zahteva nanaša na primer samostojnega prijavitelja (ki torej ne bi nastopal v skupini gospodarskih subjektov) namreč naročnik zahteve ni določil z navedbo ključnih del v smislu četrtega odstavka 81. člena ZJN-3. V primeru, ko pa bi se ta zahteva nanašala na primer skupne prijave več gospodarskih subjektov, pa ZJN-3 naročniku ne daje podlage za zahtevo, skladno s katero bi vodilnemu prijavitelju naložil izvedbo določenega števila vsebinskih sklopov predmeta javnega naročila.

Vlagatelj kot nezakonita izpostavlja tudi pogoja za sodelovanje iz točk 4.15. in 4.16. v »NAVODIL PRIJAVITELJU ZA IZDELAVO PRIJAVE«. S pogojema iz točk 4.15. in 4.16. naročnik v bistvu zahteva, da ima tisti subjekt, ki bo izvajal elektromontažna dela za montažo GIS stikališča (4.15.) oziroma ki bo izvajal konfiguriranje, parametriranje in preizkušanje sistema vodenja, zaščite in meritev (4.16.) zaposleno eno ustrezno usposobljeno osebo. Sporna pogoja za sodelovanje se nanašata na tehnično in kadrovsko sposobnost, ki jo skladno z osmim odstavkom 77. člena ZJN-3 gospodarski subjekt izkaže npr. z navedbo tehničnega osebja ali tehničnih organov, ki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročila, zlasti tistih, ki so odgovorni za nadzor kakovosti, v primeru javnih naročil gradenj pa tistih, od katerih lahko izvajalec zahteva, da izvedejo gradnjo, in sicer ne glede na to, ali so zaposleni pri gospodarskem subjektu ali ne (točka c) oziroma z dokazilom o izobrazbi in strokovni usposobljenosti izvajalca storitev ali gradenj ali vodstvenih delavcev podjetja pod pogojem, da ne štejejo kot merilo za oddajo javnega naročila (točka f).

Vlagatelj pri obeh pogojih kot nezakonito izpostavlja zahtevo po izkazovanju usposobljenosti (certificiranosti) zadevne osebe, saj naj bi bilo mogoče zahtevane storitve ob prisotnosti supervizorja proizvajalca opreme izvesti tudi brez ustrezno usposobljenih oseb, kot je bila to običajna praksa pri izvedbi prejšnjih javnih naročil.

Državna revizijska komisija ponovno pojasnjuje, da za rešitev obravnavane zadeve niso relevantne navedbe o tem, kakšne zahteve, pogoje in merila je določal naročnik v preteklosti v postopkih javnih naročil za enak predmet naročila, še dodatno pa, da odsotnost pojasnila naročnika v razpisni dokumentaciji o razlogih za drugačne zahteve niti ne predstavlja kršitve ZJN 3.

V obravnavanem primeru ni mogoče ugotoviti, da zadevna pogoja ne bi bila povezana s predmetom javnega naročila, ki nesporno vključuje tudi montažo in spuščanje v pogon GIS stikališča ter konfiguriranje, parametriranje in preizkušanje sistema vodenja, zaščite in meritev. Prav tako ni mogoče ugotoviti, da pogoja za sodelovanje ne bi bila sorazmerna predmetu naročila. Naročnik namreč po oceni Državne revizijske komisije prepričljivo pojasnjuje različni vlogi supervizorja (nadzor nad pravilno uporabo in montažo) in samih montažerjev, ki rokujejo s predmetno visokotehnološko opremo velike vrednosti, ter pomen ustrezne usposobljenosti slednjih pri izvedbi konkretnega javnega naročila.

V zvezi s pogojem iz točke 4.15. vlagatelj kot zatrjevano kršitev izpostavlja še nezmožnost vključitve zadevnih oseb kot podizvajalcev, saj naročnik zahteva, da mora biti ustrezno usposobljen montažer v delovnem razmerju pri dejanskem izvajalcu elektromontažnih del za montažo GIS stikališča. Državna revizijska komisija ugotavlja, da na očitano pomanjkljivost razpisne dokumentacije prek Portala javnih naročil ni bilo opozorjeno, v posledici česar se Državna revizijska komisija zaradi obstoja omejitve iz tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN do tega očitka vlagatelja ne opredeljuje.


4. Pogoj za sodelovanje iz točke 4.8.

Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v »NAVODIL PRIJAVITELJU ZA IZDELAVO PRIJAVE« pod razdelkom »4. Pogoji za priznanje sposobnosti (za vključitev v drugo fazo) […]« med drugim navedel:

»4.2. Splošna določila v zvezi z referencami

4.2.1. Splošna določila v zvezi z referencami morajo biti upoštevana pri vseh referencah v nadaljevanju.

4.2.2. Za storitve bodo upoštevane samo reference za zadnjih pet let in za opremo bodo upoštevane samo reference (referenčne liste) za zadnjih pet let (šteto od dneva objave predmetnega javnega naročila), kjer je bil končni naročnik z območja sistemskega operaterja, ki je polnopravni član ENTSO-E.

[…]

POGOJI IN REFERENCE IZVAJALCEV DEL

[…]

4.8. Referenca vodje gradnje
Za vodjo gradnje kandidat priloži imenovanje, katerega sopodpisnik je vodja gradnje.

Za imenovanega vodjo gradnje mora biti v prijavi predloženo izpolnjeno, žigosano in podpisano referenčno potrdilo končnega uporabnika, da je vodja gradnje v elektroenergetskem objektu na območju ENTSO-E, uspešno vodil gradnjo na objektu napetostnega nivoja 110 kV ali več v obsegu vsaj 3 zahtevanih tehničnih sklopov na enem objektu (sklopi so razvidni iz obrazca R-6).

Referenca mora biti podana na obrazcu R-6.«

Iz pregleda objav na Portalu javnih naročil je razvidno, da se na sporni pogoj za sodelovanje v razpisni dokumentaciji nanašata naslednji vprašanji potencialnih ponudnikov in odgovora naročnika:

- »Objava 29.10.2025 11:36 (Vprašanja in odgovori)

VPRAŠANJE
Vprašanje 6
V predmetni razpisni dokumentaciji ste v točki 4. Pogoji in reference izvajalcev del; točka 4.8. Referenca vodje gradnje, zapisali:

[…]

V zvezi s skrajšanjem referenčnega obdobja na pet let je po naših informacijah ta pogoj izpolnjen zgolj s strani osebja enega potencialnega prijavitelja v Sloveniji. Poleg tega glede zahteve, da mora osebje prijavitelja izpolnjevati tudi pogoje v skladu z določili GZ-1, obstaja velika verjetnost, da ta pogoja trenutno ne izpolnjuje nobena oseba prijavitelja iz tujine.

Poleg navedenega je zahteva nesorazmerna z zahtevo o referencah prijavitelja kjer se zahteva, da mora nosilec posla (v primeru skupne prijave vodilni prijavitelj) biti dejanski izvajalec del za vsaj dva celotna tehnična sklopa.

Naročnika prosimo, da ta referenčni spremeni:
Za imenovanega vodjo gradnje mora biti v prijavi predloženo izpolnjeno, žigosano in podpisano referenčno potrdilo končnega uporabnika, da je vodja gradnje v elektroenergetskem objektu na območju ENTSO-E, uspešno vodil gradnjo na objektu napetostnega nivoja 110 kV ali več v obsegu vsaj 2 zahtevana tehnična sklopa na enem objektu (sklopi so razvidni iz obrazca R-6) v obdobju zadnjih 8 let. Referenca mora biti podana na obrazcu R-6.

ODGOVOR
Referenčni pogoj ostane nespremenjen. Zahtevana referenca za vodjo gradnje je sorazmerna z obsegom javnega naročila oziroma manjša. Zahtevane so reference za 3 od 5 razpisanih sklopov, s katerim vodja gradnje izkazuje usposobljenost in izkušnje za vodenje tovrstnih gradenj. Referenčno obdobje 5 (pet) let je primerno, saj s tem vodja gradnje izkazuje aktivno usposobljenost in izkušnje za vodenje.

- Objava 29.10.2025 11:28 (Vprašanja in odgovori)

VPRAŠANJE
Vprašanje 3
V predmetni razpisni dokumentaciji ste v točki 4. Pogoji in reference; točka 4.2.2. zapisali:

[…]

V preteklih razpisih je naročnik zahteval priznaval reference za obdobje zadnjih 8 let. Z skrajšanjem obdobja na zadnjih 5 let je naročnik v povezavi z ostalimi referenčnimi pogoji bistveno omejil krog potencialnih prijaviteljev. Iz tega razloga kombinacijo vseh pogojev po našem vedenju izpolnjuje le eno podjetje v Sloveniji.
Prosimo vas, da za referenčno obdobje za storitve in opremo upoštevate za zadnjih 8 let.

ODGOVOR
Naročnik smatra, da je zaradi hitrega napredka na področju razpisane opreme referenčno obdobje 5 (pet) let primerno.
Naročnik zahteva le po eno izvedeno referenco za posamezen sklop, ki je predmet naročila.
S tem prijavitelj izkazuje, da je usposobljen izvesti predmetno naročilo.«

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je naročnik neutemeljeno in neobrazloženo odstopil od svoje dosedanje prakse, saj je do sedaj upošteval referenčna potrdila za zadnjih 8 let, ne pa zgolj za zadnjih 5 let. Kratko obdobje pomeni tudi neupravičeno izključitev ponudnikov s sicer ustreznimi referencami, ki pa ne spadajo v zahtevano obdobje. Glede na izkušnje vlagatelja je ta pogoj izpolnjen le s strani osebja enega potencialnega prijavitelja v Sloveniji. Glede zahteve, da mora osebje prijavitelja izpolnjevati tudi pogoje v skladu z določili Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 199/2021 s sprem.; v nadaljevanju: GZ-1) obstaja velika verjetnost, da ta pogoj trenutno ni izpolnjen pri nobeni osebi iz tujine. Vlagatelj še zatrjuje, da je zahteva nesorazmerna v primerjavi z zahtevo glede referenc ponudnika, saj se zahteva, da mora nosilec posla biti dejanski izvajalec del za vsaj dva celotna tehnična sklopa.

Naročnik v zavrnitvi zahtevka za revizijo ugotavlja, da mu vlagatelj očita predvsem dvoje, in sicer da zahteva za vodjo gradnje reference za vsaj tri razpisane tehnične sklope predmeta naročila in da reference ne smejo biti starejše od 5 let. Oba očitka označuje za neutemeljena. Pojasnjuje, da je zaradi napredka tehnologije, ki se nanaša na predmetno opremo, referenčno obdobje postavil na zadnjih 5 let, šteto od objave naročila nazaj. Predmet naročila je namreč GIS postroj, ki ne uporablja plina SF6, kot je bilo doslej v navadi, temveč alternativne izolativne pline oziroma medije brez SF6, s čimer naročnik sledi smernicam EU [Uredba (EU) 2024/573 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. februarja 2024], saj je plin SF6 bil prepoznan kot toplogredni. Gre za nove tehnologije in reference starejše od 5 let ne morejo biti upoštevne. Opozarja še, da se sekundarna oprema, ki pomeni visoko tehnološko elektronsko opremo, obnavlja skoraj vsaki dve leti, še zlasti pa je potrebno slediti sodobnim smernicam, ki poudarjajo informacijsko in kibernetsko varnost. Glede na bliskovit razvoj tehnologije na tem področju reference starejše od 5 let po mnenju naročnika ne morejo priti v poštev. Meni, da subjekt, ki ima referenco, starejšo od 5 let, pa ob tem nobene novejše od te, ne more biti v enaki kondiciji in učinkovito izkušen v primerjavi s subjektom, ki si je reference pridobil v zadnjih petih letih. Naročnik je poleg tega v letu 2023 postal kombinirani operater tako prenosnega kot tudi distribucijskega elektroenergetskega omrežja Republike Slovenije, zato teži k poenotenju zahtev v svojih postopkih, elektrodistribucijska podjetja pa imajo od nekdaj v svojih zahtevah kot relevantno referenčno obdobje zadnjih 5 let. Navedeno torej kaže, da ne gre za prilagajanje pogojev točno določenemu ponudniku, kot želi to prikazati vlagatelj, temveč so naročnika k takim »prenovljenim« zahtevam primorale druge okoliščine. Vse navedeno nedvomno velja tudi za vodjo gradnje, ki bo usklajeval in vodil vsa dela, ki so predmet naročila. Glede na to, da naročilo zajema 5 tehničnih sklopov, bi bilo sorazmerno predmetu naročila že, če bi zahteval reference za vseh pet sklopov. Vodja gradnje je po gradbeni zakonodaji tisti predstavnik izvajalca, ki odgovarja za skladno in koordinirano izvedbo del na gradbišču, zatorej so njegove izkušnje na vseh segmentih zelo pomembne. Kolikor gre pri tem za tako zahteven objekt, tako visoko tehnološko opremo, kot je predmet tega naročila, za tako visoke standarde varstva pri delu in tako stroga pravila glede ravnanja v bližini napetosti, je še toliko bolj pomembno, da je vodja gradnje nekdo, ki je vsaj nekaj teh segmentov že vodil in da naročnik celotnega gradbišča ne prepusti naključju.

Vlagatelj v vlogi z dne 24. 11. 2025 vztraja pri revizijskih navedbah. Naročnikovo sklicevanje na »bliskovit tehnološki razvoj« označuje za pavšalno in brez vsakršne konkretizacije, saj ni jasno, zakaj ravno pet let predstavlja edino dopustno obdobje, niti zakaj bi moral vodja gradnje, ki kot odgovorna oseba ne izvaja tehnoloških posodobitev in ne upravlja tehnološke opreme, temveč koordinira gradbišče, izkazovati reference iz tako kratkega obdobja; naročnik naj tudi ne bi obrazložil, zakaj bi moral vodja gradnje voditi ravno tri od petih tehničnih sklopov, še posebej ob upoštevanju, da bi moral po logiki naročnika zaradi »visoke kompleksnosti« tak pogoj veljati za vseh pet sklopov. Naročniku še očita, da se ni opredelil do opozorila o neskladju pogoja z GZ-1 in zatrjevanega dejstva, da pogoj dejansko izključuje praktično vse tuje ponudnike. Meni, da ker naročnik ni podal niti enega konkretnega, stvarnega, preverljivega razloga, ki bi utemeljeval tako kratko obdobje referenc in tako omejujoč obseg zahtevanih sklopov, hkrati pa se do številnih bistvenih navedb sploh ni opredelil, ostaja pogoj v celoti nesorazmeren, diskriminatoren in v nasprotju s temeljnimi načeli ZJN-3 ter ustaljeno prakso Državne revizijske komisije.

Sporni pogoj za sodelovanje iz točke 4.8. (v povezavi s točko 4.2.2.) v »NAVODIL PRIJAVITELJU ZA IZDELAVO PRIJAVE« se nanaša na tehnično in kadrovsko sposobnost, ki jo skladno z osmim odstavkom 77. člena ZJN-3 gospodarski subjekt izkaže npr. z navedbo tehničnega osebja ali tehničnih organov, ki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročila, zlasti tistih, ki so odgovorni za nadzor kakovosti, v primeru javnih naročil gradenj pa tistih, od katerih lahko izvajalec zahteva, da izvedejo gradnjo, in sicer ne glede na to, ali so zaposleni pri gospodarskem subjektu ali ne (točka c) oziroma z dokazilom o izobrazbi in strokovni usposobljenosti izvajalca storitev ali gradenj ali vodstvenih delavcev podjetja pod pogojem, da ne štejejo kot merilo za oddajo javnega naročila (točka f).

Kot že pojasnjeno, ima naročnik v skladu z določbo desetega odstavka 76. člena ZJN-3 možnost določiti zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo ponudniki potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. ZJN-3 v zvezi z vprašanjem, kakšne strokovnjake lahko zahteva naročnik, ne določa nobenih posebnih formalnih zahtev niti glede izobrazbe niti glede izkušenj. Pri določanju ravni izobrazbe in izkušenj mora naročnik izhajati iz načela sorazmernosti ter zahteve oblikovati tako, da so sorazmerne in povezane s predmetom javnega naročila – oblikovati mora takšen profil strokovnjakov, ki ustreza njegovim potrebam in ki mu zagotavlja, da bo predmet javnega naročila ustrezno izveden. Ključno je, da naročnik zahteva takšna znanja in izkušnje, s katerimi bo lahko ponudnik zagotovil, da bodo osebe, ki bodo izvajale predmet naročila, ustrezno usposobljene za izvedbo in da bodo dela izvedena kvalitetno. Čeravno se sporni pogoj za sodelovanje nanaša na izkušnje oziroma reference kadra in ne ponudnika, pa Državna revizijska komisija na tem mestu še pripominja, da ZJN-3 za primer izkaza tehnične sposobnosti ponudnika v točkah a) in b) osmega odstavka 77. člena ZJN-3 za primer gradenj določa seznam gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih in priloženimi potrdili o zadovoljivi izvedbi in izidu za najpomembnejše gradnje, za primer dobav blaga ali opravljenih storitev pa seznam najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih (pri čemer lahko zaradi zagotovitve ustrezne ravni konkurence naročnik po potrebi navede, da bo upošteval dokazila o ustreznih dobavah blaga ali opravljenih storitvah izpred več kot treh let).

Vlagatelj na splošno izpostavlja, da naj bi sporni pogoj za sodelovanje lahko izpolnjeval le en potencialni prijavitelj v Sloveniji, kar pa za presojo sorazmernosti ni relevantno. Zgolj dejstvo, da pogoj izpolnjuje le en ali določeno število ponudnikov, ne zadostuje za ugotovitev nezakonitega ravnanja naročnika, kolikor ima naročnik za postavljeni pogoj objektivno opravičljive in strokovno utemeljene razloge, ki izhajajo iz predmeta javnega naročila. Kot že pojasnjeno, so naročniki v postopkih oddaje javnih naročil upravičeni postavljati zahteve, ki imajo za posledico razlikovanje ponudnikov oziroma zahteve, ki jih izpolni samo eden ali manjši krog ponudnikov, vendar le, če za to obstajajo razlogi, ki so neposredno povezani s predmetom javnega naročila in objektivno opravičljivi. Zgolj okoliščina, da je nek pogoj (morebiti) določen na način, da ga izpolnjuje le en ponudnik oziroma ožji krog ponudnikov, sama po sebi še ne pomeni, da je naročnik pogoj oblikoval v nasprotju s 76. členom ZJN-3 in temeljnimi načeli javnega naročanja.

Državna revizijska komisija izpostavlja že večkrat zapisano stališče, v skladu s katerim je zahtevek za revizijo namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, v ta namen pa ZPVPJN od vlagatelja, skladno s 5. in 6. točko prvega odstavka 15. člena, zahteva aktivno vlogo pri navajanju očitanih kršitev, pravno relevantnih dejstev ter predlaganju dokazov, s katerimi se dokazujejo očitane kršitve.

Ker so v ZPVPJN obvezne sestavine zahtevka za revizijo le taksativno naštete, je potrebno zahteve glede zatrjevanih kršitev, dejstev in njihovega dokazovanja, iskati v določbah Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP), ki se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku uporablja glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja. ZPP tako v 7. členu ureja razpravno načelo, ki od strank zahteva, da navedejo vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagajo dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Dolžnost navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opirajo svoje zahtevke ali s katerimi izpodbijajo navedbe ter dokaze nasprotnika, je strankam naložena tudi v 212. členu ZPP. Navedeni določbi ZPP, iz katerih izhaja pravilo o trditveno dokaznem bremenu, namreč tožniku najprej nalagata trditveno breme oziroma dolžnost, da v tožbi jasno, določno in konkretno navede pravno relevantna dejstva, na katera opira tožbeni zahtevek, resničnost zatrjevanih dejstev pa se ugotavlja z dokazi, ki jih mora prav tako predlagati tožnik ter s tem izpolniti še svoje dokazno breme. Četudi iz navedenega izhaja, da je trditveno dokazno breme v vzajemni korelaciji, pa je konkretizirano zatrjevanje dejstev predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da se dokazovanje sploh izvede.

Da bi vlagatelj z navedbami o nezakonitosti spornega pogoja v razpisni dokumentaciji lahko uspel, bi moral določno ter konkretno navesti dejstva (konkretizirano pojasniti, zakaj naj bi bilo nezakonito zahtevano petletno obdobje upoštevnosti referenčnih poslov za vodjo gradnje in zakaj naj bi bil nezakonit pogoj v delu, ki za upoštevnost reference vodje gradnje določa tri vsebinske sklope), iz katerih bi zatrjevane kršitve izhajale, poleg tega pa bi moral predlagati tudi dokaze, ki bi navedena dejstva potrjevali.

Državna revizijska komisija (ponovno) pojasnjuje, da za rešitev obravnavane zadeve niso relevantne navedbe vlagatelja o tem, kakšne zahteve, pogoje in merila je določal naročnik v preteklosti v postopkih javnih naročil za istovrsten predmet naročila, še dodatno pa, da odsotnost pojasnila naročnika v razpisni dokumentaciji o razlogih za drugačne zahteve niti ne predstavlja kršitve ZJN 3. Vsako javno naročilo se vodi kot zaključena celota in izključno na naročniku je, da vsakokrat znova (upoštevaje določbe ZJN-3) določi zahteve in pogoje oziroma pripravi dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Vlagatelj zato s sklicevanjem na zahteve, določene v predhodnih postopkih, ne more utemeljiti nezakonitosti zahtev v tem postopku, saj vsebina zahtev in pogojev v prejšnjem postopku oddaje javnega naročila ne more biti merodajna za presojo, ali so zahteve in pogoji v tem postopku zakonite in sorazmerne. Četudi je naročnik v predhodnih postopkih določil drugačno in daljše referenčno obdobje (česar vlagatelj niti ne izkaže), to ne more pripeljati do zaključka, da je naročnik v tem postopku dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila oblikoval v nasprotju z določbami ZJN-3. Državna revizijska komisija sicer pristavlja, da je naročnik v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo navedel in pojasnil razlog za drugačno oblikovanje te zahteve v primerjavi s prejšnjimi javnimi naročili (namreč okoliščino, da je v letu 2023 postal kombinirani operater tako prenosnega kot tudi distribucijskega elektroenergetskega omrežja Republike Slovenije in tako teži k poenotenju zahtev v svojih postopkih, elektrodistribucijska podjetja pa imajo od nekdaj v svojih zahtevah kot relevantno referenčno obdobje zadnjih 5 let), čemur vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika argumentirano ni oporekal.

Naročnik je v zavrnitvi zahtevka za revizijo (poleg pojasnila glede poenotenja zahtev v svojih postopkih) še dodatno pojasnil, zakaj je za obravnavano javno naročilo določil petletno obdobje upoštevnosti preteklih izkušenj – kot ključno pri tem izpostavlja napredek tehnologije (uporaba alternativnih izolativnih plinov), sledenje sodobnim smernicam glede informacijske in kibernetske varnosti ter zlasti stališče o nezadostni izkušenosti subjektov z izkušnjami, starejšimi od 5 let. Ni torej mogoče pritrditi vlagatelju, ko (v vlogi z dne 24. 11. 2025) naročniku očita, da ni v ničemer utemeljil določitve petletnega obdobja; vlagatelj tudi sicer ne navaja ničesar o tem, kar bi utemeljevalo posplošeno zatrjevanje, da naj bi bili zadostno usposobljeni tudi prijavitelji s priglašenim vodjem del, ki razpolaga zgolj s starejšimi izkušnjami od zahtevanih, vse navedeno pa ne omogoča ugotovitve, da je naročnik pogoj za sodelovanje določil v nasprotju z ZJN-3.

Neutemeljen je tudi očitek vlagatelja (v vlogi z dne 24. 11. 2025), da se naročnik v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo ni opredelil do zahtevanega števila tehničnih sklopov, zahtevanega za priznanje upoštevnosti reference vodje gradnje. Ob upoštevanju, da predmet javnega naročila nesporno med strankama zajema vseh pet tehničnih sklopov, navedenih v obrazcu R-6, ter da vlagatelj zgolj pavšalno zatrjuje nesorazmernost tako oblikovanega pogoja, tako tudi po oceni Državne revizijske komisije ni nesorazmerna zahteva naročnika po izkazu preteklih izkušenj vodje gradnje s tremi (katerimikoli) od petih tehničnih sklopov.

Glede vlagateljevega očitka (v vlogi z dne 24. 11. 2025), da naj se naročnik ne bi opredelil do opozorila o neskladju pogoja z GZ-1 in zatrjevanega dejstva, da pogoj dejansko izključuje praktično vse tuje ponudnike, Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz zahtevka za revizijo ne izhaja očitek nezakonitosti pogoja za sodelovanje, ki se nanaša na GZ-1 (točka 4.1.6. v »NAVODIL PRIJAVITELJU ZA IZDELAVO PRIJAVE«) z GZ-1; iz zahtevka za revizijo namreč izhaja zgolj pavšalna navedba o »obstoj[u] velik[e] verjetnost[i], da ta pogoj trenutno ni izpolnjen pri nobeni osebi ponudnika iz tujine«, pri čemer pa niti ni jasno, kako naj bi to vplivalo na vlagatelja.

Glede na vse navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni uspel izkazati, da je naročnik sporni pogoj za sodelovanje določil v nasprotju z določbami ZJN-3.


5. Sodni tolmači (točka 4.1.9.)

Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v »NAVODIL PRIJAVITELJU ZA IZDELAVO PRIJAVE« pod razdelkom »4. Pogoji za priznanje sposobnosti (za vključitev v drugo fazo) […]« med drugim navedel:

»4.1.9. Vodilni delavci, ki bodo prisotni pri izvajanju del (vodja gradnje, pomočnik vodje gradnje, delovodja) morajo zaradi nemotenega izvajanja del biti sposobni komunicirati z naročnikom, nadzornimi organi, koordinatorji VZD ter ostalimi prisotnimi na gradbišču v slovenskem jeziku (za tujce je pogoj opravljen jezikovni program slovenščina za tujce s potrdilom o opravljenem izpitu), v katerem je potrebno tudi vodenje dokumentacije gradbišča, skladno z veljavno zakonodajo s področja izvajanja del na gradbišču. V nasprotnem primeru mora biti na gradbišču dnevno zagotovljeno ustrezno število sodnih tolmačev na stroške izvajalca. Vsa ustna in pisna korespondenca na projektu se izvaja v slovenskem jeziku.«

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahtevo po sodnih tolmačih označuje za popolnoma neprimerno in nesorazmerno, njen učinek pa naj bi bil zgolj diskriminacija tujih delavcev. Naročniku očita, da ni pojasnil, zakaj je treba zagotoviti prav sodne tolmače, katerih storitve so bistveno dražje od storitev prevajalcev, katerih storitve bi bile popolnoma zadostne za potrebe dela na gradbišču. Pogoj naj bi bil tudi v nasprotju s preostalimi določili razpisne dokumentacije (npr. 9. členom pogodbe), ugotavlja pa še, da pogoj krši tudi pravo Evropske unije, saj zahteva po uporabi sodnih tolmačev pomeni posredno diskriminacijo delavcev iz tujine.

Naročnik v zavrnitvi zahtevka za revizijo ugotavlja, da je ta očitek nedovoljen, saj v zvezi s to zahtevo na Portalu javnih naročil ni bil izpostavljen noben očitek niti posredno niti neposredno.

Skladno s tretjim odstavkom 16. člena ZPVPJN se v predrevizijskem in revizijskem postopku ne presojajo očitane kršitve, ki se nanašajo na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo, če bi lahko vlagatelj ali drug morebitni ponudnik prek portala javnih naročil naročnika opozoril na očitano kršitev, pa te možnosti ni uporabil. Šteje se, da bi vlagatelj ali drug morebitni ponudnik prek portala javnih naročil lahko opozoril na očitano kršitev, če je bilo v postopku javnega naročanja na portalu javnih naročil objavljeno obvestilo o naročilu, na podlagi katerega ponudniki oddajo prijave ali ponudbe. V obravnavanem primeru gre ugotoviti, da je naročnik na Portalu javnih naročil objavil tako obvestilo o predmetnem javnem naročilu kot tudi dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, prav tako je bilo zainteresiranim gospodarskim subjektom v zvezi z razpisno dokumentacijo omogočeno postavljanje vprašanj.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da na očitano nezakonitost razpisne dokumentacije glede izpostavljene zahteve prek Portala javnih naročil ni bilo opozorjeno, v posledici česar se Državna revizijska komisija zaradi obstoja omejitve iz tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN do očitkov vlagatelja v tem delu ne opredeljuje.


6. Nezmožnost preverbe referenc (točka 4.2.11.)

Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v »NAVODIL PRIJAVITELJU ZA IZDELAVO PRIJAVE« pod razdelkom »4. Pogoji za priznanje sposobnosti (za vključitev v drugo fazo) […]« med drugim navedel:

»4.2.11. Naročnik si pridržuje pravico preveriti reference pri referenčnih naročnikih. Kolikor referenc ne bo mogel preveriti, jih ne bo upošteval.«

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da takšna določba sama po sebi sicer ni sporna, vendar pa naj bi bil nezakonit in neskladen z ZJN-3 del, v katerem je naročnik zapisal, da v primeru, če referenc ali podatkov ne bo mogel preveriti, teh ne bo upošteval, saj naročnik ni opredelil, na kakšen način in po kakšnem postopku bo izvedel preverjanje predloženih referenc ter kaj konkretno pomeni, da posamezne reference ali podatkov »ne bo mogel preveriti«. Meni, da zaradi tako nejasne in pavšalne določbe obstaja realna nevarnost arbitrarnosti. Sporno določilo naj tako ne bi omogočalo predvidljivega, transparentnega in objektivnega preverjanja referenc, naročniku pa naj bi omogočalo preširoko diskrecijo brez ustrezne pravne podlage. Vlagatelj zaključuje, da določba predstavlja kršitev temeljnih načel javnega naročanja in 76. člena ZJN-3.

Naročnik v zavrnitvi zahtevka za revizijo tudi za ta očitek ugotavlja, da ni dovoljen, saj v zvezi s sporno določbo na Portalu javnih naročil ni bil izpostavljen noben očitek niti posredno niti neposredno.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da na očitano nezakonitost sporne določbe prek Portala javnih naročil ni bilo opozorjeno, v posledici česar se Državna revizijska komisija zaradi obstoja omejitve iz tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN do tega očitka vlagatelja ne opredeljuje.


7. Sklepno

Državna revizijska komisija je zahtevku za revizijo ugodila tako, da je na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN razveljavila sporno določilo tretje povedi v točki 4.1.4. v »NAVODIL PRIJAVITELJU ZA IZDELAVO PRIJAVE«, v preostalem delu pa je zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega.

V skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Ker je Državna revizijska komisija razveljavila del razpisne dokumentacije, naročnika napotuje, naj v primeru, da bo s postopkom oddaje zadevnega javnega naročila nadaljeval, razpisno dokumentacijo ob upoštevanju ugotovitev Državne revizijske komisije ustrezno spremeni, spremembe pa objavi v skladu z določbami ZJN-3.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik v skladu s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso.

Državna revizijska komisija je vlagatelju na podlagi 70. člena ZPVPJN kot potreben strošek priznala takso za predrevizijski in revizijski postopek v višini 4.000,00 EUR, ki izhaja iz predloženega potrdila o plačilu takse.

Ker je vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel le delno (tj. v delu, ki se nanaša na del točke 4.1.4. v »NAVODIL PRIJAVITELJU ZA IZDELAVO PRIJAVE«, ne pa tudi v delu, ki se nanaša na zatrjevano nezakonitost preostalih delov razpisne dokumentacije), je Državna revizijska komisija odločila, da se vlagatelju, v skladu z doseženim uspehom v postopku, ki ga glede na postavljeni zahtevek ocenjuje na eno osmino, povrne ena osmina priznanih potrebnih stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva, tj. 500,00 EUR (drugi odstavek 154. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

Naročnik je dolžan vlagatelju stroške v navedeni višini povrniti v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk: Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.

Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije







Vročiti:
- vlagatelj,
- naročnik,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.