018-121/2025 ELEKTRO MARIBOR, podjetje za distribucijo električne energije, d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Igorja Luzarja kot predsednika senata ter Aleksandra Petrovčiča kot člana senata in dr. Mateje Škabar kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izgradnja EEO«, v 2. sklopu na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja ENERGOINVEST Gornja Radgona, družba za izvedbo elektromontažnih in gradbenih del, projektiranje in nadzor d.o.o., Apaška cesta 1B, Gornja Radgona, ki ga po pooblastilu zastopa Godec Černeka Nemec odvetniška družba, o.p., d.o.o., Železna cesta 14, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ELEKTRO MARIBOR, podjetje za distribucijo električne energije, d.d., Vetrinjska ulica 2, Maribor (v nadaljevanju: naročnik) dne 20. 11. 2025

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 2201-30/2025-11 z dne 12. 9. 2025.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 6.565,54 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik izvaja po odprtem postopku skladno s 40. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list, št. 91/15 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), je bilo 29. 7. 2025 objavljeno na Portalu javnih naročil pod št. objave JN005966/2025-EUe17/01 in istega dne v Uradnem listu Evropske unije pod št. objave 494805-2025, z enim popravkom. Naročnik je javno naročilo razdelil na 5 sklopov.

Naročnik je 15. 9. 2025 na Portalu javnih naročil pod št. objave JN005966/2025-ODL/01 objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 2201-30/2025-11 z dne 12. 9. 2025 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji javnega naročila), iz katerega izhaja, da je v sklopu 2 »OE Gornja Radgona« (v nadaljevanju: sklop 2) prejel dve ponudbi, javno naročilo pa v zadevnem sklopu oddal ponudniku GMW, gradbeništvo, mehanizacija Weindorfer, d.o.o., Turjanci 26, Radenci (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ki je oddal ekonomsko najugodnejšo ponudbo.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj z vlogo z dne 25. 9. 2025 vložil zahtevek za revizijo v katerem predlaga, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila ter vsa nadaljnja ravnanja naročnika. Zahteva tudi povračilo stroškov revizijskega postopka. Zatrjuje, da je izpodbijana odločitev v sklopu 2 nezakonita. Pojasnjuje, da naročnik ni bil upravičen izbrati ponudbe izbranega ponudnika v 2. sklopu iz naslednjih razlogov: izbrani ponudnik ne izkazuje kadrovske sposobnosti; podizvajalec, ki ga je izbrani ponudnik določil za izvajanje »vodenja del«, ne izkazuje reference za del posla, ki ga prevzema; izbrani ponudnik tudi ne izpolnjuje referenčnega pogoja, da je kot dejanski izvajalec že izvedel dela, ki ustrezajo naročnikovim pogojem; prav tako izbrani ponudnik ne razpolaga s tehničnimi zmogljivostmi, ki so potrebne za uspešno izvedbo celotnega naročila.

Vlagatelj najprej zatrjuje, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (točka 9.4) določil, da mora vodjo del zagotoviti ponudnik in ni dopustil, da bi ta pogoj ponudniki izpolnili s podizvajalci. Zatrjuje, da iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da mora vodja del izpolnjevati pogoje skladno z veljavnim Gradbenim zakonom (Uradni list RS, št. 199/21, s sprem.; v nadaljevanju: GZ-1), ki med drugim določa, da mora imeti vodja del z izvajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas ali za krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, ali z zakonom, ki ureja trg dela. V zvezi s tem pojasnjuje, da je izvajalec udeleženec v gradnji, ki izvaja gradnjo, gospodarski subjekt, ki ni izvajalec gradnje ali gradbenih del (v konkretnem primeru podizvajalec, s katerim ima vodja del sklenjeno pogodbo o zaposlitvi), ni izvajalec v smislu 11. točke prvega odstavka 3. člena GZ-1 in v smislu 4. točke prvega odstavka 19. člena GZ-1, saj vodenje gradnje ne sodi pod pojem oziroma naloge izvajanja gradnje. Dodaja še, da bi morala pogoj, ki se nanaša na vodjo del (ki je eden od pogojev iz točke 9.4), glede na določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v primeru ponudbe s podizvajalci izpolniti tako izbrani ponudnik kot podizvajalec. Ker je izbrani ponudnik navedel zgolj enega vodjo del, ta pa ima pogodbo o zaposlitvi sklenjeno s podizvajalcem, ki po GZ-1 ni izvajalec, ponudba izbranega ponudnika ni dopustna. Vlagatelj prav tako zatrjuje, da izbrani ponudnik in podizvajalec nista izkazala zahtevane reference za del posla, ki ga prevzemata v izvedbo. Podizvajalec reference ni priglasil, izbrani ponudnik, pa z referenco za naročilo »JN Izgradnja distribucijskih EEO; Sklop 1 – KB Miklavž« ne izkazuje lastnih izkušenj dejanskega izvajalca elektromontažnih del in priključitve kablovoda, saj je ta dela v celoti izvedel vlagatelj zahtevka za revizijo, kar izkazuje s predložitvijo Aneksa št. 1 k pogodbi št. ND2024/0459 med naročnikom in izbranim ponudnikom (predlaga tudi zaslišanje direktorice vlagatelja D.P.). Zatrjuje, da izbrani ponudnik tudi sicer z nobenim preteklim projektom ne izkazuje izkušenj z izvedbo elektromontažnih del pri izgradnji SN kablovoda, ker na trgu izvaja le gradbena dela, za izvedbo elektromontažnih del pa nima znanja, kadra, izkušenj in tehničnih sredstev. Poudarja, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zapisal, da morajo ponudniki predložiti referenčno potrdilo, da so kot dejanski izvajalci že izvedli dela, ki ustrezajo naročnikovim pogojem. Naročnik je zahtevo določil tako, da mora ponudnik, konzorcij ponudnikov ali ponudnik skupaj s podizvajalci izkazati referenco za vsa dela, ki so predmet javnega naročila, pri čemer mora iti za izkušnje pri referenčnem projektu, kjer je nastopajoči v ponudbi dela izvedel sam kot dejanski izvajalec. Zato referenca gospodarskega subjekta za referenčni projekt, pri katerem je ta gospodarski subjekt sicer sodeloval, vendar pa ni bil dejanski izvajalec del, ki jih sedaj prevzema, ne more šteti kot ustrezna. Navaja, da naročnik tu ne preverja sposobnosti ponudnika, ali je ta že vodil ali organiziral izvedbo primerljivega posla, ampak preverja, ali so vsi subjekti, ki bodo sodelovali pri izvedbi tega javnega naročila, referenčna dela dejansko že uspešno izvajali. Drugačna interpretacija te zahteve bi bila v nasprotju z načelom enakopravne obravnave in diskriminatorna do ponudnikov, ki v ponudbi nastopajo s podizvajalci. Vlagatelj prav tako zatrjuje, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določil zahtevo, da ponudnik razpolaga z zahtevanimi tehničnimi zmogljivostmi, ki jih bo uporabljal pri izvedbi javnega naročila, pri čemer je navedel, da gre za sredstva, ki so potrebna, da lahko ponudnik uspešno izvede celotno javno naročilo. Navaja, da četudi je pogoj zapisan nekonkretizirano, je vseeno razvidno, da naročnik zahteva, da ponudnik razpolaga z vso potrebno opremo. Zatrjuje, da je izkustveno mogoče ugotoviti, kaj je oprema, ki je potrebna za pravočasno in kvalitetno izvedbo elektromontažnih del (predlaga tudi izvedenca elektrotehniške stroke, ki lahko ugotovi minimalno potrebno opremo). Našteva po mnenju vlagatelja potrebno opremo in zatrjuje, da izbrani ponudnik z navedeno opremo ne razpolaga, niti ni razpolagal v trenutku poteka roka za prejem ponudb. Predlaga naročniku, da trditve vlagatelja preveri tako, da od izbranega ponudnika zahteva predložitev izpisa iz registra osnovnih sredstev.

Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo, skladno z drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN, dne 29. 9. 2025 posredoval izbranemu ponudniku v izjasnitev. Izbrani ponudnik se je 1. 10. 2025 o navedbah iz zahtevka za revizijo izjasnil. Zatrjuje, da pri predmetnem javnem naročilu nastopa skupaj s podizvajalcem, ki ima zaposlenega univ. dipl. inž. elektrotehnike, vpisanega v IZS; da naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila nikjer ni navedel, da je potrebno za vodjo del priložiti kakršnokoli referenčno potrdilo. Navaja, da naročnik za referenco vodje del niti ni pripravil oziroma objavil ustreznega obrazca za vpis in potrditev reference. Dalje zatrjuje, da pod pojmom »dejanski izvajalec« razume izvajalca, ki bo po pogodbi sam izvajal storitve gradbenih in elektromontažnih del, za kar je predložil krovno izjavo in dodaja, da je v priloženi krovni izjavi izjavil, da je sposoben izvajati dva sklopa.

Naročnik je s sklepom št. 2201-30/2025-18 z dne 13. 10. 2025 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povračilo stroškov postopka. Zatrjuje, da je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila od ponudnika zahteval zagotovitev vodje del, zahteve pri katerem gospodarskem subjektu mora biti zaposlen pa ni določil, zato je štel, da je izbrani ponudnik s priglasitvijo vodje del in podizvajalca izpolnil zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Sklicuje se tudi na pretekle odločitve Državne revizijske komisije iz katerih naj bi izhajalo, da lahko ponudnik pogoje oziroma kadrovske zahteve izpolni tudi v okviru konzorcija ali s pomočjo podizvajalca, pri čemer konkretnih odločitev ne navaja. Dodaja še, da vlagatelj v preostalih sklopih, v okviru katerih je bil izbran kot najugodnejši ponudnik, vodjo del prav tako prijavlja po svojem podizvajalcu. Dalje naročnik zatrjuje, da iz referenčnih potrdil izbranega ponudnika izhaja, da je v celoti izvedel priglašeno referenco, zaradi česar reference smatra kot ustrezne. Dodaja, da je bil izbrani ponudnik pri referenčnem poslu in izvedbi le-tega nosilec podjema, nastopal je s podizvajalcem, naročena dela pa so bila izvedena skladno z zahtevami naročnika. Pojasnjuje še, da je izbrani ponudnik v ponudbi priglasil podizvajalca, pri čemer je priložil tudi zahtevano krovno izjavo, zato vlagateljeve navedbe zavrača kot neutemeljene. V zvezi s tehničnimi zmogljivostmi, ki so bile zahtevane v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, pojasnjuje, da je izbrani ponudnik predložil podpisano krovno izjavo, v kateri je izjavil, da je sposoben izvesti predmetno javno naročilo, s čimer je zahtevi iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila zadoščeno. Vlagateljeve navedbe zavrača kot nepodprte z dokazi, brezpredmetne in neutemeljene.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 15. 10. 2025 opredelil do naročnikovih navedb. Vztraja pri navedbah, da je naročnik zahteval, da ponudnik zagotovi vodjo del, ki izpolnjuje pogoje skladno z veljavnim GZ-1, nikjer v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila pa ni navedel, da lahko ponudnik izpolni pogoj skupaj s podizvajalci. Pojasnjuje, da je sam priglasil vodjo del, ki je zaposlen pri partnerju, ki v nasprotju z izbranim ponudnikom oziroma njegovim podizvajalcem ne izvaja le vodenja del, temveč v izvedbo prevzema tudi elektromontažna dela in je zato izvajalec del v smislu določb GZ-1. Vztraja tudi pri navedbah v zvezi z referenco podizvajalca in navedbah, da s priglašeno referenco »JN izgradnja distribucijskih EEO; Sklop 1 – KB Miklavž« izbrani ponudnik ni izkazal, da je sam kot dejanski izvajalec že izvedel ustrezna referenčna dela. Zatrjuje tudi, da trditev in predlaganih dokazov v zvezi s tehnično opremo ni mogoče ovreči s sklicevanjem na krovno izjavo ponudnika, saj le-te ne morejo nadomestiti pomanjkljivosti ponudbe glede izpolnjevanja konkretnih pogojev razpisa.

Naročnik je Državni revizijski komisiji 16. 10. 2025 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je izjasnitev izbranega ponudnika skladno z načelom kontradiktornosti (11. člen ZPVPJN) 24. 10. 2025 posredovala vlagatelju, ki se do navedb izbranega ponudnika do roka 29.10.2025 ni opredelil.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med strankama je sporno, ali je naročnik ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in določbami ZJN-3, ko je za ponudbo izbranega ponudnika v sklopu 2 ugotovil, da je dopustna.

Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka drugega odstavka 2. člena ZJN-3). Skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 sme naročnik javno naročilo oddati le ponudniku, čigar ponudba je dopustna. Naročnik namreč skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

ZJN-3 v prvem odstavku 76. člena določa, da naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na: ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti; ekonomski in finančni položaj; tehnično in strokovno sposobnost. Naročnik lahko v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila (drugi odstavek 76. člena ZJN-3). Deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti.

ZJN-3 v 76. in 77. členu določa le izhodišča za oblikovanje pogojev za priznanje tehnične in strokovne oziroma kadrovske sposobnosti oziroma možna dokazila za njeno izkazovanje, naročnik pa je tisti, ki mora v vsakem konkretnem postopku oddaje javnega naročila, upoštevajoč specifičnost predmeta javnega naročila in morebitne posebne okoliščine v zvezi z njegovo izvedbo, določiti vsebinske, vrednostne in časovne kriterije posameznih pogojev ter način izkazovanja.

Skladno s prvo povedjo iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3 naročnik po izteku roka za prejem ponudb, ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

1. Glede vodje del

Uvodni del vlagateljevih navedb se nanaša izpolnjevanje pogoja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki se nanaša na tehnično in strokovno sposobnost v smislu točke c prvega odstavka 76. člena ZJN-3 oziroma zahtevanega vodjo del.

Državna revizijska komisija je najprej vpogledala v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in ugotovila, da je naročnik v poglavju 9.4 »Pogoji za sodelovanje glede tehnične in strokovne sposobnosti« med drugim določil: »Ponudnik mora zagotoviti vodjo del za elektromontažna dela (velja za vse sklope). Vodja del mora izpolnjevati pogoje skladno z veljavnim Gradbenim zakonom (GZ-1; Ur. l. RS, št. 199/2021 s spremembami) in mora biti vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev ali vodij del pri IZS s področja elektrotehnike.

Dokazilo:
- ESPD OBRAZEC (v »Del IV: Pogoji za sodelovanje, Oddelek C: Tehnična in strokovna sposobnost«)
- Lastna izjava ponudnika s podatki o zaposlenem vodji del«.

Nadalje je iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer točke 11.5.2 »Ponudba s podizvajalci« razvidno, da je naročnik določil, da lahko ponudnik v celoti sam izvede javno naročilo, lahko pa ga izvede tudi s podizvajalci: »Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalcem, mora pogoje iz točke 9.1 te dokumentacije izpolnjevati tudi podizvajalec, ki sodeluje pri izvedbi javnega naročila. Pogoje iz točke 9.4 pa mora podizvajalec izpolnjevati v obsegu za katerega je prijavljen in glede na vrsto del za katere je prijavljen.«

V točki 11.5.3 »Uporaba zmogljivosti drugih subjektov« pa je naročnik predvidel tudi uporabo zmogljivosti drugih subjektov (81. člen ZJN-3), in sicer je določil: »Ponudnik lahko glede pogojev v zvezi z ekonomskim in finančnim položajem ter tehnično in strokovno sposobnostjo po potrebi za posamezno javno naročilo uporabi zmogljivosti drugih subjektov, ne glede na pravno razmerje med njim in temi subjekti. Glede pogojev v zvezi z izobrazbo in strokovno usposobljenostjo izvajalca storitev ali gradenj in vodstvenih delavcev podjetja ter pogojev v zvezi z ustreznimi poklicnimi izkušnjami pa lahko ponudnik uporabi zmogljivosti drugih subjektov le, če bodo slednji izvajali gradnje ali storitve, za katere se zahtevajo te zmogljivosti. Če želi ponudnik uporabiti zmogljivosti drugih subjektov, mora naročniku dokazati, da bo imel na voljo potrebna sredstva, na primer s predložitvijo zagotovil teh subjektov v ta namen. V primeru, da subjekti, katerih zmogljivosti namerava uporabiti ponudnik, ne izpolnjujejo ustreznih pogojev za sodelovanje iz te dokumentacije in zanje obstajajo razlogi za izključitev, bo naročnik zahteval zamenjavo subjekta, ki ne izpolnjuje pogojev.
Če ponudnik uporabi zmogljivosti drugih subjektov glede pogojev v zvezi z ekonomskim in finančnim položajem, bo naročnik zahteval, da so ponudnik in navedeni subjekti skupaj odgovorni za izvedbo javnega naročila. Pod enakimi pogoji lahko skupina gospodarskih subjektov uporabi zmogljivosti sodelujočih v tej skupini ali drugih subjektov.
V primeru javnega naročila gradnje, storitve in blaga, ki vključuje namestitvena ali inštalacijska dela, naročnik zahteva, da nekatere ključne naloge opravi neposredno ponudnik sam, če pa ponudbo predloži skupina gospodarskih subjektov, pa sodelujoči v tej skupini.« Kar smiselno izhaja tudi iz 81. člena ZJN-3.

Državna revizijska komisija je že večkrat ugotovila, da naročnik po poteku roka za prejem ponudb že zaradi upoštevanja temeljnih načel, t.j. transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) in enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3), ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (prva poved drugega odstavka 67. člena ZJN-3). Načelo transparentnosti (6. člen ZJN-3) med drugim zahteva tudi, da so vse zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določene jasno, natančno in nedvoumno, oziroma tako, da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako ter da lahko naročnik učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo njegovim zahtevam (prim. npr. sodbo sodišča ES št. C-368/10, točka 109). Naročnikova dolžnost je, da pripravi dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ki je jasna in nedvoumna ter da postavljenim zahtevam sledi tudi pri presojanju dopustnosti ponudb. Širjenje ali spreminjanje pomena posamezne zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila šele po roku za predložitev ponudb po svoji vsebini pomeni prepozno in s tem nedopustno določanje konkretne vsebine zahteve oziroma nezakonit poseg v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila.

Iz zgoraj citiranih delov dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da je naročnik določil, da mora ponudnik zagotoviti vodjo del za elektromontažna dela, pri čemer je določil, da mora vodja del izpolnjevati pogoje skladno z veljavnim GZ-1 in biti vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev ali vodij del pri IZS s področja elektrotehnike. Predvidel je tudi, da lahko ponudnik javno naročilo izvede s podizvajalci, pri čemer morajo v tem primeru tudi podizvajalci izpolnjevati pogoje iz točke 9.4 v obsegu in glede na vrsto del, za katere so prijavljeni. V zvezi z ekonomskim in finančnim položajem ter tehnično in strokovno sposobnostjo pa je dopustil tudi uporabo zmogljivosti drugih subjektov, pri čemer v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni določil, da bi kateri koli del moral izvesti ponudnik sam.

Upoštevaje izpostavljene določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni določil niti zahteval, pri katerem gospodarskem subjektu mora biti vodja del zaposlen. Čeprav se naročnik sklicuje na 19. člen GZ-1, ki med drugim določa, da mora imeti vodja del z izvajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni ali izjemoma krajši delovni čas, iz tega ni mogoče razbrati zahteve, da mora biti vodja del zaposlen pri ponudniku oziroma da mora imeti priglašeni kader sklenjeno pogodbo o zaposlitvi prav z njim. Določba 19. člena GZ-1 namreč zahteva pogodbeno razmerje med vodjo del in izvajalcem v smislu gradbene zakonodaje, pri čemer »izvajalec« ni nujno enak pojmu ponudnika ali glavnega ponudnika v smislu ZJN-3. Poleg tega ta določba prvenstveno ureja razmerja v fazi izvedbe in ne pogojev za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila. Ker naročnik zahteve o zaposlitvi vodje del izključno pri ponudniku ni vključil v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, zanjo po poteku roka za oddajo ponudb tudi nima pravne podlage. Vsakršno naknadno zaostrovanje ali širjenje pomena pogojev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila bi pomenilo nedopusten poseg v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in kršitev prve povedi drugega odstavka 67. člena ZJN-3.

Državna revizijska komisija nadalje poudarja, da je naročnik v dokumentaciji tudi izrecno predvidel možnost uporabe zmogljivosti drugih subjektov, nobene vrste del pa ni omejil na način, da bi določil, da jih mora izvesti izključno ponudnik (torej tudi vodenja del ne). Tudi iz točke 11.5.2 dokumentacije, na katero se sklicuje vlagatelj, izhaja, da se pogoj glede vodje del nanaša tako na ponudnika kot na podizvajalce – in sicer v obsegu del, za katere so prijavljeni. Pri tem Državna revizijska komisija izpostavlja, da navedene določbe ni mogoče razlagati na način, za katerega se zavzema vlagatelj, torej da bi moral ponudnik v primeru sodelovanja s podizvajalci imenovati več vodij del (enega zaposlenega pri ponudniku in dodatnega zaposlenega pri podizvajalcu). Nasprotno – določba jasno omogoča, da ponudnik izpolni pogoj z imenovanjem vodje del, ki je zaposlen pri podizvajalcu, če ta podizvajalec izvaja zadevna dela – kot v konkretnem primeru. V takem primeru podizvajalec izpolni pogoj za del, ki ga prevzema v izvedbo, kar je v celoti skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni mogoče slediti navedbam vlagatelja, da bi moral biti vodja del zaposlen pri ponudniku, oziroma bi moral izbrani ponudnik imenovati dve vodji del (enega s strani ponudnika in enega s strani podizvajalca). Naročniku pa ni mogoče očitati kršitve določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in ZJN-3, ko je ocenil, da je ponudba izbranega ponudnika v tem delu dopustna, čeprav je slednji za vodjo del priglasil kader, zaposlen pri podizvajalcu.

Na tem mestu Državna revizijska komisija pojasnjuje, da navedeno ne pomeni, da lahko v konkretnem primeru izbrani ponudnik predmetno javno naročilo izvede, ne da bi pri izvedbi upošteval vsa določila relevantne zakonodaje, temveč le, da morebitne kršitve v izvedbeni fazi ne morejo vplivati na presojo dopustnosti ponudb v postopku oddaje javnega naročila, če naročnik posameznih zahtev in pogojev ni jasno previdel že v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

2. Glede reference ponudnika in podizvajalca

Med strankama je nadalje sporno ali je izbrani ponudnik izkazal izpolnjevanje pogojev za sodelovanje v delu, ki se nanaša na zahtevane referenčne posle.

Skladno z desetim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Tehnične sposobnosti lahko gospodarski subjekt glede na vrsto, količino ali pomen ter uporabo gradenj, blaga ali storitev izkaže na enega ali več naslednjih načinov med drugim s seznamom gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih in priloženimi potrdili o zadovoljivi izvedbi in izidu za najpomembnejše gradnje. Zaradi zagotovitve ustrezne ravni konkurence lahko naročnik po potrebi navede, da bo upošteval dokazila o ustreznih gradnjah, opravljenih pred več kot petimi leti ((a) točka osmega odstavka 77. člena ZJN-3).

Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v točki 9.4, pod zaporedno številko 3, med drugim določil: »Ponudnik mora predložiti ustrezno dokazilo – referenčno potrdilo, da je kot dejanski izvajalec že izvedel dela, ki ustrezajo naročnikovim pogojem.
Sklop 1, 2, 5
Ponudnik mora predložiti referenčno potrdilo A/3.1, ki izkazuje, da je od 1.1.2020 do roka za oddajo ponudbe:
- uspešno izvedel izgradnjo SN kablovoda s priključitvijo;
Sklop 1, 2, 3, 4, 5
Ponudnik mora predložiti referenčno potrdilo A/3.2, ki izkazuje, da je od 1.1.2020 do roka za oddajo ponudbe:
- uspešno izvedel izgradnjo NN kablovoda (minimalnega preseka 4×35 mm2) s priključitvijo.

Dokazilo:
- ESPD OBRAZEC (v »Del IV: Pogoji za sodelovanje, Oddelek C: Tehnična in strokovna sposobnost«)

- Priloga A/3.1, A/3.2
Referenčni pogoj so uspešno izvedena dela dejanskega izvajalca (ponudnika in/ali podizvajalca) končnim naročnikom znotraj EU.
Pod pojmom »dejanski izvajalec« se razume izvajalec, ki bo po pogodbi sam izvajal storitve (brez posrednikov, podizvajalcev ipd.). Če ponudnik nastopa s podizvajalcem, mora tudi podizvajalec izkazati reference v sorazmernem deležu njegove udeležbe pri tem naročilu. […]«.

2.1. Referenca podizvajalca

Vlagatelj v zahtevku za revizijo najprej zatrjuje, da bi moral podizvajalec izbranega ponudnika glede na določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (točka 9.4 zaporedna številka 3) izkazovati reference za tista dela, ki jih prevzema - torej reference za vodenje del. Ker izbrani ponudnik ni predložil referenčnega potrdila ali drugega dokazila v zvezi z referenco vodenja del zahtevanih poslov, ponudba izbranega ponudnika po mnenju vlagatelja ni dopustna.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v okviru ugotavljanja zadostnih izkušenj tehnične in strokovne sposobnosti za sklop 2 določil, da ponudniki z referenčnimi potrdili izkažejo, da so kot dejanski izvajalci uspešno izvedli posle izgradnje SN kablovoda s priključitvijo ter izgradnje NN kablovoda (minimalnega preseka 4x35 mm²) s priključitvijo. V nadaljevanju je določil še, da reference izkažejo dejanski izvajalci, ki bodo posel sami izvedli, podizvajalci pa v sorazmernem deležu udeležbe.

Iz citiranih delov dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki določajo pogoje za sodelovanje ni mogoče ugotoviti, da bi naročnik zahteval reference, ki bi se nanašale na izkazovanje izkušenj kadra oziroma zahtevanega vodje del. Prav tako iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne izhaja zahteva, po kateri bi morali ponudniki in/ali podizvajalci izkazovati reference za vodenje del posameznega posla. Naročnik je v okviru točke 9.4 pod zaporedno številko 3 zahteval reference ponudnika, in sicer za uspešno izvedene posle izgradnje SN kablovoda s priključitvijo ter izgradnje NN kablovoda (minimalnega preseka 4x35 mm²) s priključitvijo. Iz določbe, da pa podizvajalci reference izkažejo v sorazmernem deležu udeležbe, ni mogoče razbrati, da bi moral ponudnik in/ali podizvajalec predložiti tudi referenco za vodenje del pri teh vrstah gradenj. Državna revizijska komisija ugotavlja, da se določba nanaša izključno na posle izgradnje SN kablovoda s priključitvijo ter izgradnje NN kablovoda (minimalnega preseka 4x35 mm²) s priključitvijo, in sicer na način, da zahtevano referenco izkaže izvajalec, ki bo ta dela dejansko izvajal. Pogoj se torej ne nanaša na vodenje del, takšne zahteve pa ni mogoče določiti naknadno, po poteku roka za oddajo ponudb, saj bi to pomenilo nedopustno spreminjanje dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Ker je izbrani ponudnik priglasil podizvajalca, ki bo prispeval le vodjo del, ni pa iz ponudbene dokumentacije razvidno – niti vlagatelj tega ne zatrjuje – da bi bila podizvajalcu oddana tudi dejanska izvedba del izgradnje ali priključitve, naročnik od podizvajalca ne more zahtevati predložitve referenc, ki se nanašajo na dela, ki jih ta sploh ne bo izvedel (izgradnja in priključitev kablovodov).

Upoštevaje določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki torej ni jasno določala, da mora biti izkazana tudi referenca za vodenje zahtevanih del, niti referenca za kader, naročniku ni mogoče očitati kršitve dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali določb ZJN-3, ko je ponudbo izbranega ponudnika v tem delu štel za dopustno. Nasprotno ravnanje (uvedba zahteve, ki v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni bila jasno določena) bi pomenilo nezakonit poseg v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila po izteku roka za predložitev ponudb ter s tem kršitev prve povedi drugega odstavka 67. člena ZJN-3 in načel transparentnosti (6. člen ZJN-3) ter enakopravne obravnave (7. člen ZJN-3). Glede na navedeno Državna revizijska komisija vlagateljeve očitke v zvezi z domnevno manjkajočo referenco podizvajalca zavrača kot neutemeljene.

2.2. Referenca ponudnika

Vlagatelj dalje zatrjuje, da tudi izbrani ponudnik z referenco, ki jo je priglasil v okviru ponudbe, ne izkazuje izpolnjevanja zahtevanega referenčnega pogoja. Izbrani ponudnik je namreč priložil referenčno potrdilo le za posel »JN izgradnja distribucijskih EEO; Sklop 1 – KB Miklavž«, pri katerem je ravno vlagatelj izvedel vsa elektromontažna dela in priključitev, za kar prilaga tudi Aneks št. 1 k pogodbi št. ND2024/0459 in predlaga zaslišanje direktorice vlagatelja D.P. Ker naročnik pri referenčnem pogoju zahteva izkušnje v smislu dejanske izvedbe vseh vrst del, ki so predmet javnega naročila, izbrani ponudnik pa izkušenj pri izvedbi ključnih elektromontažnih in priključitvenih del s priglašeno referenco ne izkazuje, njegova ponudba ni dopustna.

Izbrani ponudnik zatrjuje, da se pod pojmom »dejanski izvajalec« razume izvajalec, ki bo po pogodbi v predmetnem javnem naročilu izvajal storitve gradbenih in elektromontažnih del, za kar je priložil krovno izjavo.

Naročnik vlagatelju nasprotuje in zatrjuje, da je priglašena referenca ustrezna, da je izbrani ponudnik v celoti priglašeni posel izvedel kot je bilo zahtevano v postopku javnega naročanja, da je v postopkih javnega naročanja dopustno sodelovati s podizvajalci, izbrani ponudnik pa je bil nosilec podjema. Pritrjuje izbranemu ponudniku, da je le-ta v predmetnem javnem naročilu podpisal krovno izjavo.

Kot je Državna revizijska komisija že ugotovila, je naročnik v zgoraj citirani točki 9.4 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, pod zaporedno številko 3, določil pogoj za sodelovanje, ki se nanaša na referenčna dela ponudnika. Pri čemer je zahteval referenčno potrdilo ponudnika, da je kot dejanski izvajalec že izvedel dela, ki ustrezajo naročnikovim pogojem.

Med strankami ni sporno, da je izbrani ponudnik kot referenčni posel priglasil »JN Izgradnja distribucijskih EEO; Sklop 1 -– KB Miklavž«, med strankami tudi ni sporno, da je imel izbrani ponudnik pri referenčnem poslu podizvajalca. Vlagatelj namreč s priloženim Aneksom št. 1 k pogodbi št. ND2024/0459 izkazuje, da je bil kot podizvajalec pri navedenem poslu priglašen za izvedbo elektromontažnih del, čemur naročnik in izbrani ponudnik niti ne oporekata. Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da je ključna elektromontažna dela pri referenčnem poslu izvedel ravno vlagatelj, posledično gre zato slediti njegovim navedbam, da izbrani ponudnik z navedeno referenco ni uspel izkazati izpolnjevanje zahtevanega pogoja, saj ni izkazal, da je v okviru priglašene reference kot dejanski izvajalec sam izvedel dela, ki ustrezajo naročnikovim pogojem; torej izgradnjo SN kablovoda in NN kablovoda (minimalnega preseka 4x35mm2) s priključitvijo. Pri tem Državna revizijska komisija izpostavlja, da se pojem »dejanski izvajalec«, kot je zapisan v tem delu zahteve, nanaša na dejansko izvedbo referenčnega posla, in ne zgolj na prihodnjo izvedbo predmetnega javnega naročila. Naročnik je namreč ravno z dikcijo pogoja »Ponudnik mora predložiti ustrezno dokazilo – referenčno potrdilo, da je kot dejanski izvajalec že izvedel dela, ki ustrezajo naročnikovim pogojem« zahteval, da ponudniki izkažejo reference za posle, ki so jih izvedli neposredno sami kot dejanski izvajalci. Drugačno tolmačenje zapisanega pogoja bi izničilo dejstvo, da je naročnik posebej izpostavil zahtevo, da je ponudnik kot dejanski izvajalec že izvedel referenčna dela. Četudi je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v nadaljevanju zahteval, da so referenčni pogoj uspešno izvedena dela dejanskega izvajalca, kjer pojasni, da se pojem »dejanski izvajalec« razume kot izvajalec, ki bo po pogodbi sam izvajal storitve, navedeno ne spreminja dejstva, da je tudi v okviru reference jasno zahteval, da mora ponudnik izkazati lastno preteklo izvedbo del.

Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj uspel izkazati naročnikovo kršitev določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in ZJN-3 (prvi odstavek 89. člena ZJN-3 v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3) s tem, ko je predmetno javno naročilo oddal izbranemu ponudniku, kljub temu, da le-ta ni uspel izkazati izpolnjevanja pogojev za sodelovanje, ki se nanašajo na referenčni posel ponudnika. V tej zvezi Državna revizijska komisija kot nepotreben zavrača dokazni predlog zaslišanja direktorice vlagatelja, ki bi potrdila že (s priloženim Aneksom št. 1 k pogodbi št. ND2024/0459) izkazano dejstvo izvedbe elektromontažnih del v referenčnem poslu, priglašenim s strani izbranega ponudnika.

3. Glede tehničnih sredstev

Vlagatelj zatrjuje, da naročnik zahteva, da mora ponudnik razpolagati z vso potrebno opremo, in sicer že v trenutku oddaje ponudbe. Navaja sicer, da je pogoj naročnika zapisan nekonkretizirano, saj naročnik ni navedel konkretne opreme, je pa to mogoče ugotoviti izkustveno. Prav tako predlaga, da lahko minimalno potrebno opremo ugotovi tudi izvedenec elektrotehniške stroke. Zatrjuje, da izbrani ponudnik ne razpolaga z nobeno tehnično opremo, ki jo primeroma navaja, za kar predlaga, da naročnik pridobi predložitev izpisa iz registra osnovnih sredstev izbranega ponudnika.

Naročnik zatrjuje, da je izbrani ponudnik priložil krovno izjavo, v kateri je izjavil, da je sposoben izvesti predmetno javno naročilo, s čimer je zadostil zahtevi iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Naročnik je v 9.4 točki dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pod zaporedno št. 1 določil: »Ponudnik razpolaga z zahtevanimi tehničnimi zmogljivostmi, ki jih bo uporabljal pri izvedbi javnega naročila. Gre za sredstva, ki so potrebna, da lahko ponudnik uspešno izvede celotno javno naročilo.
Dokazilo:
- PODATKI O PONUDNIKU IN KROVNA IZJAVA (PRILOGA A)«.

Iz Priloge A »PODATKI O PONUDNIKU IN KROVNA IZJAVA« izhaja, da je naročnik zahteval, da ponudnik med drugim izjavi, da » […] smo seznanjeni z obsegom in zahtevnostjo javnega naročila ter brez kakršnihkoli zadržkov in v celoti, brez kakršnihkoli omejitev, sprejemamo vse pogoje, navedene v celotni dokumentaciji, in da bomo, če bomo izbrani, izvajali javno naročilo strokovno in kvalitetno po pravilih stroke, v skladu z veljavnimi predpisi (zakoni, pravilniki, standardi, tehničnimi soglasji), tehničnimi navodili, priporočili in normativi ter s strokovno usposobljenimi delavci;
imamo zagotovljene potrebne kadrovske zmogljivosti za kvalitetno izvedbo celotnega naročila v predvidenem roku, skladno z zahtevami iz dokumentacije, predpisi in standardi s področja predmeta naročila ter delovnopravno zakonodajo. Po potrebi bomo na podlagi poziva naročniku v določenem roku predložili zahtevana dokazila o zagotavljanju kadrovskih zmogljivosti. […]«.

Kot že navedeno je Državna revizijska komisija v svojih odločitvah že večkrat zapisala, da mora naročnik pri ugotavljanju dopustnosti ponudb izhajati iz tega, kaj je glede na 76. in 77. člen ZJN-3 določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila pred potekom roka za prejem ponudb (prim. zgoraj navedeno pravno podlago v tretjem odstavku 1. točke predmetnega sklepa).

Strinjati se je mogoče z vlagateljevimi navedbami, da naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni konkretiziral opreme ali sredstev, ki bi bila nujno potrebna za izvedbo predmetnega javnega naročila. Ker pa dokumentacija v zvezi z oddajo predmetnega naročila izrecno ni predvidevala navedbe točno določenih sredstev ali opreme, ni mogoče slediti vlagateljevemu očitku, da je ponudba izbranega ponudnika pomanjkljiva, iz razloga, ker naj ne bi imel opreme za katero vlagatelj izkustveno predvideva, da je nujna. Kot je bilo že zgoraj poudarjeno, naročnik po poteku roka za prejem ponudb ne sme strožje razlagati posameznih zahtev ali pogojev ter od ponudnikov zahtevati več, kot je bilo sprva določeno v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (prva poved drugega odstavka 67. člena ZJN-3). Ker je izbrani ponudnik predložil zahtevano krovno izjavo, ni mogoče ugotoviti, da bi ravnal v nasprotju z zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročniku pa glede na to tudi ni mogoče očitati kršitve, ko je ponudbo izbranega ponudnika v tem delu ocenil kot dopustno. Posledično gre zato vlagatelje navedbe, iz katerih izhaja, da ponudba izbranega ponudnika zaradi navedenega razloga ni dopustna, zavrniti kot neutemeljene.

V tej zvezi se kot nepotreben zavrne tudi dokazni predlog vlagatelja za postavitev izvedenca, ki naj bi ugotovil minimalno potrebno opremo za izvedbo javnega naročila, saj tega glede na izpostavljeno niti ni potrebno ugotavljati.

4. Sklepno

V povzetku zapisanega Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo uspel izkazati, da je naročnik s tem, ko kljub temu, da izbrani ponudnik ni izkazal izpolnjevanja referenčnega pogoja, ponudbo izbranega ponudnika označil za dopustno in mu oddal predmetno javno naročilo, kršil prvi odstavek 89. člena ZJN-3, v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Ostalih zatrjevanih kršitev naročnika pa vlagatelj ni uspel izkazati.

Ker ugotovitev, da izbrani ponudnik ni uspel izkazati pogoja za sodelovanje, narekuje razveljavitev izpodbijane odločitve, je Državna revizijska komisija na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 2201-30/2025-11 z dne 12. 9. 2025.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka oddaje predmetnega javnega naročila v delu, v katerem je bil razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje tega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN in skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 s sprem.; v nadaljevanju: OT), kot potrebne priznala naslednje priglašene stroške:
- strošek dolžne vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 5.227,44 EUR,
- strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v višini 1.800 točk (prva točka tar. št. 44 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 1.317,60 EUR,
- izdatke v pavšalnem znesku po tretjem odstavku 11. člena OT (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk) v višini 28 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 20,50 EUR.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala stroškov za pregled dokumentacije po tar. št. 43/2 OT, saj je upoštevala, da predstavljajo storitve, ki so zajete v storitve iz tarifne številke 40/1 OT. Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala tudi priglašenih stroškov za sestavo vloge, s katero se je opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, saj ti v konkretnem primeru niso bili potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Navedbe v navedeni vlogi namreč niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 6.565,54 EUR, ki mu jih je naročnik dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Pravni pouk:
Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.




Predsednik senata:
Igor Luzar, univ. dipl. prav.
član Državne revizijske komisije




Vročiti:
- vlagatelj, po pooblaščencu;
- izbrani ponudnik;
- naročnik,
- RS MJU.

Vložiti:
- v spis zadeve

Natisni stran