018-111/2025 Elektro Ljubljana, podjetje za distribucijo električne energije, d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011, s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Marka Medveda, kot predsednika senata, ter Aleksandra Petrovčiča in Sama Červeka, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava osebne varovalne opreme (3-letno obdobje)« v sklopu 3: zaščitna oblačila (delovne hlače, jakne, brezrokavniki), na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik Schloffer in Drevenšek družba za trgovino d.o.o., Puhova ulica 6, Ptuj (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Elektro Ljubljana, podjetje za distribucijo električne energije, d.d., Slovenska cesta 56, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 18. 11. 2025

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika v sklopu 3, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. JN2025/021 z dne 22. 8. 2025.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 5.007,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku iz 40. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list, št. 91/15 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) je bilo dne 16. 7. 2025 objavljeno na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN005575/2025-EUe17/01, s popravkom in istega dne v Uradnem listu EU, pod št. objave 463970-2025, prav tako s popravkom. Naročnik je predmet naročila razdelil na štiri sklope.

Dne 27. 8. 2025 je naročnik na Portalu javnih naročil objavil odločitev o oddaji naročila št. JN2025/021 z dne 22. 8. 2025 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katere izhaja, da je v sklopu 3 prejel dve ponudbi; da je naročnik za obe ugotovil, da sta dopustni in da je javno naročilo oddal ponudniku Total d.o.o. Novo mesto, Seidlova cesta 28, Novo mesto (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ki je oddal (po merilu najnižja ponudbena vrednost) ekonomsko najugodnejšo ponudbo.

Vlagatelj je dne 5. 9. 2025 zoper odločitev o oddaji naročila v sklopu 3 vložil zahtevek za revizijo. Zatrjuje, da izbrani ponudnik v ponudbi ni predložil zahtevanih dokazil, vezanih na tehnične zahteve, zato naj jo naročnik ponovno preveri in jo, če ne bo ustrezno dopolnjena, kot nedopustno zavrne; predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in izpodbijana odločitev v sklopu 3 razveljavi; podredno predlaga, da naročnik, če tehnične zahteve razume drugače, dopusti ponovno oddajo ponudb z jasno opredelitvijo obveznih zahtev in dokazil; podaja predlog v smislu prve povedi iz prvega odstavka 19. člena ZPVPJN in zahteva povrnitev stroškov pravnega varstva (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, saj izbrani ponudnik v ponudbi ni predložil (oz. ni razvidno, da bi predložil):
- ISO 9001 certifikata z ustrezno opredeljeno dejavnostjo (tisk/plemenitenje osebne varovalne opreme in/ali označevanje OVO z logotipi),
- veljavnega OEKO-TEX certifikata za uporabljene embleme/transferje,
- dokazil proizvajalca emblemov (tehnični list/certifikat), ki potrjujejo temperaturno obstojnost pranja, sušenja do 180 °C in možnost kemičnega čiščenja.

Zatrjuje, da je naročnik strožje preverjal izpolnjevanje zahtev (npr. obseg ISO 9001) pri vlagatelju kot pri izbranem ponudniku, kar ni skladno z načelom enakopravne obravnave ponudnikov (5. člen ZJN-3) in načelom transparentnosti (6. člen ZJN-3). Vlagatelj je dosledno izpolnil vse tehnične zahteve, zagotoviti je moral dražje materiale in procese, kar je vplivalo na višjo ponudbeno ceno. Če enaka merila niso uporabljena za vse ponudnike, je vlagatelj neupravičeno finančno prikrajšan, s čimer je kršeno tudi načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (7. člen ZJN-3). Vlagatelj navaja, da po razpoložljivih informacijah izbrani ponudnik ne nabavlja neposredno pri proizvajalcu, kar povečuje tveganje zamud pri dobavi, to pa lahko negativno vpliva na učinkovito porabo javnih sredstev, kar bi moral naročnik upoštevati pri presoji ekonomske ugodnosti ponudbe in zanesljivosti izvedbe.

V izkaz navedb vlagatelj predlaga vpogled v ponudbo izbranega ponudnika s prilogami, vpogled v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in zapisnike o pregledu in ocenjevanju ponudb, primerjavo vlagateljevih dokazil z dokazili izbranega ponudnika in enotno presojo skladnosti, imenovanje izvedenca s področja tehnologije tiska/transferjev in certificiranja oz. laboratorijske teste (pranja, sušenja, kemičnega čiščenja) na vzorcih emblemov izbranega ponudnika ter zaslišanje odgovornih oseb naročnika o načinu preverjanja izpolnjevanja tehničnih zahtev pri posameznih ponudnikih.

Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo, skladno z drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN, dne 10. 9. 2025 posredoval izbranemu ponudniku v izjasnitev. Izbrani ponudnik se je do navedb vlagatelja iz zahtevka za revizijo opredelil dne 15. 9. 2025 (v nadaljevanju: izjasnitev).

Izbrani ponudnik navaja, da zatrjevanje vlagatelja o nezadostnem številu predloženih dokazil v njegovi ponudbi temelji na napačnem predvidevanju, da je bila predložitev navedenih dokumentov v ponudbi sploh obvezna. Izbrani ponudnik poudarja, da je v celoti upošteval pravila dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, da je predložil vse, kar je bilo izrecno zahtevano in da je izpolnil vse naročnikove zahteve. Poudarja, da dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila predložitve ISO certifikata, OEKO-TEX certifikata ali tehničnega lista za embleme kot sestavnega dela ponudbe ni predvidevala.

Dalje navaja, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (poglavje 4) natančno navedel, katero tehnično dokumentacijo morajo ponudniki predložiti kot prilogo k ponudbi, zahteval je tudi predložitev ustreznega vzorca oblačila ter pisno izjavo o izpolnjevanju vseh tehničnih zahtev za ponujeno opremo (priloga 4) – izbrani ponudnik poudarja, da je vse navedeno storil. Z izjavo o izpolnjevanju tehničnih zahtev je prevzel polno odgovornost, da ponujeni emblem in oblačila ustrezajo vsem zahtevam razpisa. Izjava je imela pravno težo, saj so morali ponudniki kot zavarovanje zanjo predložiti finančno zavarovanje za resnost ponudbe. Ob podpisu pogodbe bo moral izbrani ponudnik predložiti tudi finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in finančno zavarovanje za odpravo napak v garancijski dobi.

Izbrani ponudnik poudarja, da dejansko ima vpeljan sistem vodenja kakovosti ISO 9001 in da razpolaga z ustreznimi ostalimi dokumenti oz. dokazili, a da je za konkretni primer bistveno, da njegova ponudba ni pomanjkljiva zaradi manjkajočih prilog, saj njihova predložitev ni bila razpisna obveznost. Poudarja, da niti en pogoj ali tehnična specifikacija ni ostala neizpolnjena. Poudarja še, da je naročnik ravnal skladno z lastnimi pravili, ko od izbranega ponudnika ni zahteval spornih dokumentov in da je do vseh ponudnikov ravnal enako – nobenemu ni naložil več, kot je bilo zahtevano v dokumentaciji v z zvezi z oddajo javnega naročila in nobenega ni neupravičeno oprostil kakšne obveznosti.

Izbrani ponudnik navaja, da naročnik vsebine ISO certifikatov ni presojal, saj to ni bilo del formalnih zahtev; vsa materialna in tehnična zagotovila glede OEKO-TEX certifikata so bila dana v Izjavi o izpolnjevanju tehničnih zahtev. Vztraja, da je naročnik od ponudnikov zahteval predložitev izjave in vzorca. Če je vlagatelj storil več (in s tem povzročil, da je njegova cena višja), je to njegova poslovna odločitev. Naročnik ne sme kaznovati ponudnika, ki je zahteve izpolnil z bolj ekonomično rešitvijo.

Izbrani ponudnik navaja, da je očitek vlagatelja o naročnikovi kršitvi načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti nelogičen – načelo naročnika zavezuje, da za svoj denar dobi kar največ, da torej izbere ponudbo, ki ob izpolnjevanju zahtev prinaša najnižjo ceno – to je naročnik tudi storil. Če vlagatelj višjo ponudbeno ceno pripisuje »kakovosti«, izbrani ponudnik poudarja, da njegova ponudba v ničemer ne odstopa od zahtevane kakovosti, kar je ugotovil tudi naročnik.

Dalje navaja, da vlagateljevo problematiziranje poslovne prakse izbranega ponudnika glede nabavne verige in sklepanje o možnih zamudah presega okvir zakonitih revizijskih razlogov, saj ne gre za kršitve razpisnih pogojev ali zakonodaje, temveč za vlagateljevo špekulacijo o bodoči izvedbi posla. Izbrani ponudnik poudarja, da je resen in izkušen dobavitelj, ki sodi med vodilne v panogi osebne varovalne opreme v Sloveniji. V preteklosti je podobna naročila že pravočasno izpolnil in ni razloga, da ne bi mogel spoštovati rokov. Poudarja, da je naročnik vnaprej poskrbel za pogodbene mehanizme, ki ga ščitijo pred morebitnimi tveganji neizvedbe, h katerim se je izbrani ponudnik z oddajo ponudbe zavezal (obveznost predložitve različnih finančnih zavarovanj; pravica naročnika, da blago v določenih primerih naroči pri drugem dobavitelju na stroške izbranega ponudnika; pogodbene kazni za zamude; garancijska doba). Poudarja, da prav tako ne drži navedba vlagatelja, da bi poslovna ureditev izbranega ponudnika kakorkoli vplivala na ekonomsko ugodnost ponudbe, vlagateljevo namigovanje, da bi moral naročnik preferirati ponudnika z neposredno povezavo do proizvajalca pa je diskriminatorno.

Izbrani ponudnik poudarja, da naročnik ni kršil nobene od določb ZJN-3, ki mu jo v zahtevku za revizijo očita vlagatelj in da je ravnal pravilno, ko je ugotovil, da je njegova ponudba dopustna. Poudarja še, da ugoditev vlagatelju ne bi bila v skladu z javnim interesom niti z interesi naročnika, vodila pa bi bodisi do neupravičenega izločanja popolnoma ustrezne ponudbe in s tem dražje nabave bodisi do nepotrebnega ponavljanja postopka.

Naročnik je dne 24. 9. 2025 sprejel odločitev z dne 23. 9. 2025, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo in njegovo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva zavrnil (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo).

Naročnik navaja, da so navedbe vlagatelja glede nedopustnosti ponudbe izbranega ponudnika zmotne. Navaja, da v delu »Zahtevana tehnična dokumentacija kot priloga k ponudbi« v poglavju 4 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni zahteval, da ponudniki v ponudbi predložijo dokazila, ki jih izpostavlja vlagatelj. Vsa zahtevana tehnična dokumentacija je bila izrecno zapisana v izpostavljenem delu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zahtevana pa je bila tudi predložitev vzorca ponujenega blaga, ki ustreza tehničnim zahtevam. Dokumentov, ki jih navaja vlagatelj, naročnik ni določil kot dokazil, ki bi jih morali ponudniki predložiti v svoji ponudbi.

Naročnik poudarja, da je izbrani ponudnik vsa zahtevana dokazila in vzorce ustrezno predložil, prav tako je izpolnjevanje tehničnih zahtev in pogojev za sodelovanje potrdil s podpisom Priloge št. 4 Pisna izjava za izvedbo naročila in pooblastilo za preverbo podatkov. Navaja, da ima diskrecijsko pravico pri določanju pogojev za sodelovanje in načinu njihovega dokazovanja. Poudarja, da je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala, da je za presojo dopustnosti ponudbe relevantno to, kar je jasno, natančno in nedvoumno določeno v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Ne glede na določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila bo moral izbrani ponudnik v izvedbeni fazi, ko bo izveden tisk emblemov na osebno varovalno opremo, dolžan predmet javnega naročila izvesti v skladu z zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Z namenom zagotovitve pravilne izpolnitve ponudnikovih obveznosti je naročnik zahteval različna finančna zavarovanja, med pogodbena določila umestil kritni kup, pogodbeno kazen, možnost odstop od pogodbe za primer nepravilne oz. nepravočasne izpolnitve pogodbenih obveznosti.

Naročnik navaja, da od ponudnikov ni mogoče zahtevati več ali drugače, kot je od njih zahtevala vnaprej pripravljena dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik mora dopustnost ponudb presojati le na podlagi vnaprej jasno in izrecno določenih in objavljenih zahtev, v nasprotnem primeru bi ravnal v nasprotju z drugim odstavkom 67. člena ZJN-3 in temeljnimi načeli javnega naročanja.

Naročnik dodaja, da se je vlagatelj očitno zavedal obsega obvezne vsebine ponudbe, saj jo je razumel enako kot izbrani ponudnik – certifikat ISO 9001 je vlagatelj sicer predložil že v ponudbi, čeprav ni bil zahtevan, OEKO-TEX certifikat za uporabljene embleme/transferje in dokazila proizvajalca emblemov (tehnični list/certifikat) pa je priložil šele zahtevku za revizijo. Naročnik izpostavlja, da bi moral vlagatelj, v kolikor je menil, da bi naročnik moral zahtevati sporna dokazila že v ponudbi, moral pravočasno vložiti zahtevek za revizijo zoper določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Ker iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika izhaja, da je izpolnil vse zahteve naročnika, določene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je naročnik njegovo ponudbo upravičeno in pravilno označil kot dopustno.

Naročnik navaja, da so očitki vlagatelja glede kršitve načela enakopravne obravnave ponudnikov nekonkretizirani in neizkazani. Vseeno poudarja, da predložitve spornih dokumentov v ponudbi ni zahteval in da je navedeno enako upošteval pri presoji ponudb vseh ponudnikov. Pri pregledu ponudb in sprejemu izpodbijane odločitve je ravnal pregledno in zagotovil gospodarno in učinkovito rabo javnih sredstev. Tudi navedbe vlagatelja glede dvoma v pravočasno dobavo blaga s strani izbranega ponudnika označuje za pavšalne in neizkazane. Navaja, da očitki presegajo okvir zakonitih revizijskih razlogov in da v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila posebnih pogojev glede dobavne verige ni določil, zahteva po neposredni povezavi do proizvajalca pa bi lahko imela diskriminatoren učinek.

Naročnik je dne 24. 9. 2025 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v odločanje, skupaj z vlagateljevim predlogom za zadržanje postopka oddaje javnega naročila po prvem odstavku 19. člena ZPVPJN.

Državna revizijska komisija je s sklepom št. 018-111/2025-3 z dne 29. 9. 2025 odločila, da se predlogu vlagatelja ne ugodi.

Vlagatelj se do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo ni opredelil. Prav tako se ni opredelil do navedb izbranega ponudnika iz izjasnitve, ki mu jo je Državna revizijska komisija na podlagi 11. člena ZPVPJN posredovala dne 2. 10. 2025.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je sporno, ali je naročnik ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in določbami ZJN-3, ko je ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika v sklopu 3 dopustna.

Očitke vlagatelja je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, skladno s katero je (med drugim) dopustna tista ponudba, ki ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Naročnik v skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Kot že navedeno, vlagatelj zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna, ker izbrani ponudnik v ponudbi ni predložil (oz. ni razvidno, da bi predložil) tehnične dokumentacije, vezane na zahteve v zvezi s tiskom emblema, in sicer ISO 9001 certifikata z ustrezno opredeljeno dejavnostjo, OEKO-TEX certifikata za uporabljene embleme/transferje ter tehničnega lista/certifikata proizvajalca emblemov, ki potrjujejo temperaturno obstojnost pranja, sušenja in možnost kemičnega čiščenja. Določbe dokumentacije predmetnega javnega naročila razlaga na način, da so morali ponudniki v ponudbi predložiti tehnično dokumentacijo v izkaz vseh tehničnih zahtev, ki jih je naročnik določil v zvezi s posameznim razpisanim izdelkom – torej tako tistih zahtev, ki se nanašajo na izdelek kot tak, kot tudi tistih zahtev, ki se nanašajo na sporni emblem oz. na zahteve glede njegovega tiska. Naročnik in izbrani ponudnik se z njegovo razlago dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne strinjata in zatrjujeta, da dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila ponudnikom obveznosti predložitve tehnične dokumentacije v takem obsegu ni nalagala.

V zvezi z razlago postavljenih zahtev je Državna revizijska komisija že večkrat opozorila na potrebo po preglednem ravnanju naročnika. Načelo transparentnosti (6. člen ZJN-3) med drugim zahteva tudi, da so vsi pogoji in zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določeni jasno, natančno in nedvoumno oz. tako, da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako, naročnik pa lahko učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo zahtevam, ki se nanašajo na zadevno javno naročilo (prim. sodbo Sodišča EU št. C-368/10, točka 109). Namen zahteve po vnaprejšnji jasni, natančni in nedvoumni določitvi zahtev v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila je preprečiti naročnikovo subjektivno oz. arbitrarno ocenjevanje in vrednotenje ponudb ter zagotoviti, da se ponudniki že vnaprej seznanijo z okoliščinami, ki bodo vplivale na oddajo javnega naročila. Le na ta način lahko ponudniki pripravijo dopustno ponudbo, ki jo bo mogoče primerjati s ponudbami drugih ponudnikov.

Naročnik je v poglavju 4. Tehnični razpisni pogoji (opis naročila – tehnične specifikacije) v dokumentu Povabilo k oddaji ponudbe (poglavje 4 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) uvodoma zapisal stavek: »Tehnični razpisni pogoji, ki jih morajo upoštevati ponudniki pri pripravi ponudbe«, nato pa je v nadaljevanju za vsak posamezen razpisan izdelek v sklopu 3 (»C.1. Hlače delovne na pas«, »C.2. Jakna delovna«, »C.3. Brezrokavnik delovni«, »C.4. Hlače delovne farmer« in »C.5. Hlače delovne na pas letne«), v razdelkih tabele opredelil zahteve, ki so se nanašale na: (-) standarde, (-) material, barvo, kroj in velikost razpisanih izdelkov, (-) garancijo, (-) priloge ponudbe - tehnična dokumentacija, (-) emblem, in (-) vzorec.

V razdelku »Emblem« je naročnik pri vsakem posameznem od petih razpisanih izdelkov navedel:

»Tisk
Emblem:
certifikat ISO 9001:2008
emblemi so brez škodljivih snovi, brez PVC in imajo OEKO-TEX certifikat
emblemi so vzdržljivi skozi celotno življenjsko dobo oblačil
obstojnost barv, čiste linije in visoka vzdržljivost
emblemi pralni do 60 °C, primerni za sušilni stroj (do 180 °C) in kemično čiščenje
[…]«.

V razdelku »Zahtevana tehnična dokumentacija kot priloga k ponudbi« je naročnik pri vsakem posameznem od petih razpisanih izdelkov navedel:

- »Potrjen tehnični list z opisom in sliko v slovenščini, originalna navodila za uporabo v slovenščini ter potrjena izjava o skladnosti s strani uvoznika za tuje blago, če so izjava in navodila zahtevani skladno z Uredbo o izvajanju Uredbe (EU) o osebni varovalni opremi.
- Izjava o skladnosti proizvajalca ali kopije originalnih certifikatov pooblaščene certifikacijske inštitucije za zahtevane standarde (če so zahtevani po Uredbo o izvajanju Uredbe (EU) o osebni varovalni opremi. Če ponudnik predloži le izjavo o skladnosti, mora na zahtevo naročnika med postopkom izbire v roku 3 dni dostaviti kopije originalnih CE certifikatov in certifikacijskih poročil. […]
- Certifikat lahko izda tudi certifikacijski organ izven držav članic EU, če izpolnjuje pogoje, katere morajo izpolnjevati certifikacijski organ držav članic EU in če standardi, po katerih je bilo certificiranje izvedeno zagotavljajo zahtevano ali višjo stopnjo zaščite.
- […].«.

V razdelku »Vzorec« je naročnik pri vsakem posameznem od petih razpisanih izdelkov navedel:

»K ponudbi mora biti predložen vzorec (L ali XL) ponujenega izdelka, ki ustreza tehničnim zahtevam. Vzorec mora biti označen z nazivom ponudnika, naročnikovim nazivom artikla, oznako razpisa ter žigom in podpisom ponudnika. Vzorec se po podpisani pogodbi vrne dobavitelju.«.

Kot izhaja iz predstavljene vsebine dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, je naročnik v poglavju 4 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v razdelkih tabele določil konkretne tehnične (vsebinske) zahteve za posamezen razpisan izdelek (različne hlače, jakna, brezrokavnik), ki jih je razdelil na zahteve, ki se nanašajo na izdelek kot tak in na zahteve, ki se nanašajo na sporni emblem oz. na zahteve glede njegovega tiska.

V podpoglavju 3. Pogoji za udeležbo poglavja 1. Splošne določbe naročila v dokumentu Povabilo k oddaji ponudbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju: podpoglavje 3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) je naročnik določil, da morajo ponudniki izpolnjevanje obveznih pogojev dokazati s predložitvijo (med drugim) »tehničn[e] ponudb[e], pripravljen[e] v skladu s tehničnimi specifikacijami, ki so opredeljene v Tehničnih razpisnih pogojih.«. V slednjih je za posamezen razpisan izdelek v razdelku tabele »Zahtevana tehnična dokumentacija kot priloga k ponudbi« določil, da morajo ponudniki v ponudbi obvezno predložiti tehnični list, navodila za uporabo, izjavo o skladnosti proizvajalca ali kopije originalnih certifikatov. V delu, ki se nanaša na emblem, je naročnik nekatere vrste dokazil že poimensko navedel (ISO 9001:2008 in OEKO-TEX certifikat).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v zahtevi iz razdelka tabele »Zahtevana tehnična dokumentacija kot priloga k ponudbi«, v kateri je določil obvezno predložitev tehničnih listov, navodil za uporabo, izjav o skladnosti proizvajalca ali kopij originalnih certifikatov v izkaz izpolnjevanja tehničnih zahtev za posamezen razpisan izdelek ni določil, da ta zahteva velja le za nekatere tehnične zahteve posameznih razpisanih izdelkov oz. ni določil, da za katere od tehničnih zahtev za posamezen razpisan izdelek ne velja – naročnik torej ni razlikoval med tistimi tehničnimi zahtevami, katerih izpolnjevanje morajo ponudniki izkazati s predložitvijo tehnične dokumentacije in tistimi, pri katerih to ni potrebno.

Po presoji Državne revizijske komisije iz zahteve naročnika iz razdelka tabele »Zahtevana tehnična dokumentacija kot priloga k ponudbi« tako jasno in nedvoumno izhaja, da morajo ponudniki zahtevano tehnično dokumentacijo predložiti v izkaz izpolnjevanja vseh tehničnih zahtev, ki jih je za posamezen razpisan izdelek v tabelah v poglavju 4 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil naročnik. Ugotovljeno pomeni, da so morali ponudniki tehnične liste, navodila za uporabo, izjave o skladnosti proizvajalca ali kopije originalnih certifikatov (med drugim tudi tiste, konkretno že opredeljene) predložiti tudi za izkaz tehničnih zahtev, ki se nanašajo na embleme oz. njihov tisk.

Ker razlaga, po kateri bi se zahteva po obvezni predložitvi tehnične dokumentacije v ponudbi nanašala zgolj na tehnične zahteve naročnika, vezane na izdelke, kot take in da za tehnične zahteve naročnika, vezane na emblem oz. njegov tisk ne velja, v določbah poglavja 4 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila torej nima podlage, s tako razlago zahteve povezana zatrjevanja izbranega ponudnika (ki je v ponudbi sicer predložil standard ISO 9001, kar je Državna revizijska komisija ugotovila z vpogledom v njegovo ponudbo) in naročnika niso utemeljena.

Drugače, kot je Državna revizijska komisija ugotovila zgoraj oz. tako, da bi bila potrjena razlaga sporne zahteve na način, za katero si prizadevata izbrani ponudnik in naročnik, ni mogoče ugotoviti niti na podlagi delov dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki opredeljujejo (druge) obveznosti ponudnikov, povezane z izkazovanjem skladnosti ponujenih izdelkov s tehničnimi zahtevami. Niti obrazec Priloga A Izjava o skladnosti ponudnika ali proizvajalca (informativni vzorec), v katerega so morali ponudniki vpisati standarde (oznake standardov in datume izdaje), s katerimi je skladen ponujen predmet javnega naročila, niti določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila glede vzorcev ponujenih izdelkov (prim. del tabele iz poglavja 4 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, podpoglavje 3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), v katerih je opredeljena obveznost ponudnikov predložiti vzorce ponujenega blaga, namreč ne vsebujejo nobenih določb, ki bi lahko bile relevantne z vidika presoje razlage sporne zahteve oz. presoje vprašanja zahtevanega obsega predložitve tehnične dokumentacije. Enako gre ugotoviti tudi glede pogodbenih določil, na katera se sklicujeta izbrani ponudnik in naročnik in s katerimi se je naročnik zavaroval za primere, če ponudnik ne bo izpolnjeval obveznosti v fazi izvajanja pogodbe.

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala, mora naročnik (kot izpostavlja tudi sam) pri pregledu in ocenjevanju ponudb ravnati v skladu s pravili, ki jih je sam določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, v fazi pregledovanja in ocenjevanja ponudb pa dopustnost prejetih ponudb presojati na podlagi vnaprej jasno in izrecno določenih in objavljenih zahtev (prim. tudi odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-053/2023, 018-071/2025). V kolikor naročnik po poteku roka za prejem ponudb določbam svoje dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila daje drugačen pomen, kot iz njih izhaja na jasen, natančen in nedvoumen način, krši drugi odstavek 67. člena ZJN-3 (ki določa, da naročnik po poteku roka za prejem ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), pa tudi načelo transparentnosti (6. člen ZJN-3) ter načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3).

V obravnavanem primeru je naročnik presojo dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika opravil upoštevaje razlago dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, skladno s katero v izkaz izpolnjevanja tehničnih zahtev za embleme oz. njihov tisk ni potrebno predložiti nobene tehnične dokumentacije. Ker taka razlaga, kot ugotovljeno, iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne izhaja, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s svojim ravnanjem kršil načelo transparentnosti (6. člen ZJN-3), načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) in drugi odstavek 67. člena ZJN-3.

Ker je naročnik za ponudbo izbranega ponudnika v sklopu 3 ugotovil, da je skladna z zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in dopustna, čeprav izbrani ponudnik v njej, v nasprotju z jasno in nedvoumno zahtevo naročnika iz poglavja 4 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ni predložil tehnične dokumentacije za ponujene razpisane izdelke v celotnem zahtevanem obsegu, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s svojim ravnanjem kršil tudi prvi odstavek 89. člena ZJN-3 v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3.

Ugotovljenega ne spremeni sklicevanje izbranega ponudnika in naročnika na, v ponudbi izbranega ponudnika predloženo podpisano Prilog[o] št. 4 Pisna izjava za izvedbo naročila in pooblastilo za preverbo podatkov, v okviru katere je izbrani ponudnik izjavil, da »njegova ponudba ustreza tehničnim zahtevam, kot so določene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila«. Državna revizijska komisija je namreč že večkrat pojasnila (prim. npr. odločitve, št. 018-276/2014, 018-181/2016, 018/231-2017, 018-112/2018) da podpisana splošna izjava ponudnika o tem, da izpolnjuje vse tehnične zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila - ob umanjkanju predložitve (ustreznih) zahtevanih dokazil - sama po sebi izpolnjevanja posameznih zahtev še ne dokazuje. Zato tudi, če bi bilo potrebno v obravnavanem primeru navedeno izjavo ponudnika šteti kot njegovo izjavo (oz. kot navaja, zagotovilo), da je ponujeni tisk emblemov skladen z zahtevami naročnika, takšna splošna izjava ne more nadomestiti manjkajoče tehnične dokumentacije, katere predložitev je bila zahtevana v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Ker je Državna revizijska komisija zgornje kršitve naročnika ugotovila že na podlagi vpogleda v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, ni izvedla preostalih dokazov, ki jih je vlagatelj nadalje predlagal v izkaz očitkov o naročnikovem nepravilnem ravnanju pri presoji in ocenjevanju ponudb, saj niso bili potrebni. Za nepotrebnega se izkaže tudi predlagani dokaz z imenovanjem izvedenca s področja tehnologije tiska/transferjev, certificiranja oz. laboratorijskih testov, saj v obravnavani zadevi ni bila sporna vsebinska ustreznost izdelkov, ki jih je ponudil izbrani ponudnik, pač pa vprašanje, ali je izbrani ponudnik v ponudbi predložil tehnično dokumentacijo v obsegu, kot ga je naročnik zahteval v dokumentaciji v zvezi oddajo javnega naročila.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku očita tudi, da je s sprejemom izpodbijane odločitve kršil načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (4. člen ZJN-3). V zvezi s temi navedbami gre opozoriti na že večkrat zavzeto stališče Državne revizijske komisije (npr. odločitve v zadevah št. 018-90/2015, 018-101/2021, 018-114/2024), skladno s katerim omenjeno načelo ni namenjeno zaščiti položaja ponudnikov, temveč zaščiti javnega interesa. Le-ta se odraža zlasti v racionalni porabi javnofinančnih sredstev, ki ga, skladno z drugim odstavkom 6. člena ZPVPJN, varujejo zagovorniki javnega interesa, med katere vlagatelj ne spada. Ker se že po naravi stvari ponudnik v zahtevku za revizijo praviloma ne more uspešno sklicevati na kršitev omenjenega načela, Državna revizijska komisija navedb vlagatelja (in s tem povezanih navedb izbranega ponudnika in naročnika) v tem delu ni obravnavala.

Če gre navedbe vlagatelja, v okviru katerih zatrjuje, da bi moral naročnik nekatere okoliščine izvajanja posla upoštevati pri presoji ekonomske ugodnosti prejetih ponudb, razumeti na način, da so uperjene zoper vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v delu, ki se nanaša na oblikovanje merila za izbor ponudb, Državna revizijska komisija pojasnjuje, da v konkretnem primeru odloča o zahtevku za revizijo, ki je vložen zoper odločitev o oddaji javnega naročila, zato je vlagatelj z izpostavljenimi navedbami (in z njimi povezanimi dokazi) v tej fazi postopka prepozen (25. člen ZPVPJN).

Nazadnje vlagatelj v zahtevku za revizijo izpostavlja še tveganja za pravočasno dobavo in izvršitev, ki bi lahko nastala na strani izbranega ponudnika, s čimer odpira vprašanje pravilnosti izvajanja sklenjene pogodbe. Tudi, če bi bilo potrebno ugotoviti, da je vlagatelj v zvezi s tem povezanimi navedbami zmogel svoje trditveno – dokazno breme (7. in 212. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.) v povezavi s 13. členom ZPVPJN) z njimi ne more uspeti, saj za rešitev spora niso pravno relevantne. Da pravno niso relevantne za rešitev spora gre nazadnje ugotoviti tudi glede navedb vlagatelja (in z njimi povezanimi dokazi), v okviru katerih zatrjuje skladnost svoje ponudbe z zahtevo naročnika glede predložitve tehnične dokumentacije. Teh navedb vlagatelja (in s tem povezanih navedb izbranega ponudnika in naročnika) zato Državna revizijska komisija vsebinsko ni obravnavala.

V posledici navedenega je Državna revizijska komisija, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji naročila v sklopu 3, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. JN2025/021 z dne 22. 8. 2025.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v razveljavljenem delu naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa. Če se bo naročnik odločil, da bo nadaljeval postopek javnega naročanja s sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila, mora ponovno presojo vseh prejetih ponudb opraviti skladno z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in ob upoštevanju omejitev, ki izhajajo iz petega in šestega odstavka 89. člena ZJN-3.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN kot potrebnega priznala priglašen strošek dolžne vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 5.007,00 EUR, ki mu ga je naročnik dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk:
Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


Predsednik senata:
Marko Medved, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije


Vročiti:
- vlagatelj,
- izbrani ponudnik,
- naročnik,
- RS MJU.

Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran