Predstavitev Poročila o delu DKOM za leto 2025 v Državnem zboru RS
Predsednik Državne revizijske komisije Samo Červek je na 4. redni seji Odbora za notranje zadeve in javno upravo 6. oktobra 2026 v Državnem zboru RS predstavil Poročilo o delu Državne revizijske komisije za leto 2025 in izpostavil ključne dejavnosti Državne revizijske komisije v preteklem letu.
Predsednik Državne revizijske komisije je v uvodnem delu predstavil pomembnejše statistične podatke, ki so odražali delo Državne revizijske komisije v letu 2025. Državna revizijska komisija je prejela 162 zahtevkov za revizijo, do konca koledarskega leta jih je rešila 148. »V preteklih letih so bila zaznana nihanja v številu prejetih zahtevkov za revizijo, v zadnjem obdobju pa je pripad zahtevkov za revizijo bolj ali manj enak, čeprav v tem letu zopet beležimo naraščanje pripada zadev v najbolj obremenjenih mesecih,« je izpostavil predsednik in ob tem dodal, da sta v revizijskih postopkih pravnega varstva vložena približno le dva odstotka vseh postopkov oddaje javnih naročil, kar je izredno malo.
Število zahtevkov za revizijo v zadevah, ki so sofinancirane iz sredstev Evropske unije, je bilo pretekla leta na enaki ravni, lani pa se je ta trend obrnil navzgor, iz sicer je bilo takih zahtevkov za revizijo 20 odstotkov izmed vseh prejetih zahtevkov za revizijo. »Na ta porast po vsej verjetnosti vplivajo pospešeno črpanje evropskih sredstev, vedno večja transparentnost, naročniki zasledujejo roke za izvedbo projekta in pri tem se velikokrat zgodi, da pri kompleksnejših zadevah pride do napak, ki lahko razvrednotijo celotno črpanje evropskih sredstev,« je dodal Samo Červek. Med tako imenovanimi prednostnimi zahtevki za revizijo se je povečalo tudi število zahtevkov za revizijo z vrednostjo javnega naročila nad 10 milijonov evrov. »Mogoče bi bilo smiselno, da bi se v prihodnje 10 milijonski znesek dvignil, saj hitro postanejo vsi zahtevki za revizijo prednostni in potem se izgubi prava vrednost te izjeme,« je poudaril predsednik in hkrati opomnil, da je pri zahtevkih za revizijo, ki so sofinancirana iz sredstev EU, potrebno hitro obravnavanje zadev v izogib izgubi evropskih sredstev, pri katerih lahko tudi naročniki s pravočasno pripravo dokumentacije pospešijo postopek in ne, da proti koncu roka prejmejo še zahtevek za revizijo in potem se postopek zaradi pravnega varstva podaljša. Ob tem je opozoril, da Državna revizijska komisija po zakonodaji v revizijskem in pritožbenem postopku odloča v tričlanskem senatu, ki mu predseduje predsednik senata. Senati se oblikujejo podobno kot na sodišču, po abecednem redu začetnic priimkov članov so jim dodeljene prejete zadeve, in lahko se zgodi, da ima en predsednik senata naenkrat v obravnavi tri prednostne zadeve.
V letu 2025 je bilo rešenih 148 zahtevkov za revizijo v vrednosti javnih naročil 1,3 milijarde evrov. »Ti zneski skozi leta zelo nihajo. Če so med javnimi naročili večji projekti, hitro dvignejo to vrednost, kot recimo pred leti projekt 2 tir,« je izpostavil predsednik Državne revizijske komisije.
Uspešnost vlagateljev je skozi vsa leta konstantna, giblje se pod polovico vseh prejetih zahtevkov za revizijo. »Državna revizijska komisija je namenjena pravnemu varstvu ponudnikov. Ves čas si prizadeva, da ne sprejme samo zakonite odločitve, ampak predvsem zakonite in pametne odločitve, kar pa je veliko težje,« je poudaril predsednik Samo Červek.
Število zahtevkov za revizijo pred odločitvijo naročnika o oddaji javnega naročila je bilo tudi v letu 2025 nižje kot po odločitvi naročnika, so pa ti tradicionalno uspešnejši. »Pri večjih projektih ponudniki podrobno pregledujejo dokumentacijo, zato je pri teh razpisih več zahtevkov za revizijo že v razpisni fazi. Večji ponudniki imajo profesionalne, specializirane ekipe, ki proučujejo razpisne dokumentacije, zato je tudi uspešnost teh zahtevkov za revizijo višja kot pri zahtevkih za revizijo po odločitvi naročnika,« je ob tem dodal predsednik.
Državna revizijska komisija v revizijskih postopkih v povprečju sprejme odločitev v 13 delovnih dneh od prejema popolnega zahtevka za revizijo in celotne dokumentacije, od prejema zahtevka za revizijo pa v povprečju 26 delovnih dni. Ta podatek iz leta v leto niha, saj je sprejem odločitve odvisen tudi od pripada zadev. »Državna revizijska komisija se v mojem mandatu vsa leta trudi, da revizijski postopki niso poligon obračunavanja s konkurenco ali pritiski na naročnika. Kljub temu smo uspeli znižati število dni za odločitev, in to ne na račun kakovosti, kar je bila tudi moja prioriteta,« je izpostavil predsednik.
Državna revizijska komisija prejme največ zahtevkov za revizijo junija in ob koncu leta. »Pri tem se vsako leto soočamo z enakim problemom. Ker je to obdobje ravno v času dopustov, moramo omejevati in prelagati dopuste. Tudi zaradi tega sem izredno nenaklonjen podaljševanju rokov, razen v primerih, ko je potrebno pridobiti izvedenca, zunanjega strokovnjaka za določeno področje. Takrat se sprejem odločitve objektivno podaljša, kar pa ni odvisno samo pod nas, ampak tudi od tega, v kakšnem času bo zunanji strokovnjak pripravil izvedeniško mnenje, včasih tudi od tega, koliko stranke v postopku ovirajo strokovnjaka pri njegovem delu,« je opomnil predsednik.
Državna revizijska komisija je kot prekrškovni organ v preteklem letu odprla več kot 20 odstotkov novih prekrškovnih zadev kot v letih poprej. »Največ prekrškov se že vrsto let nanaša na javna naročila, ki se oddajajo brez ustreznih postopkov, to je povezano tudi z drobljenjem javnih naročil, ter na spremembo pogodbe med samim izvrševanjem in podajo neresničnih izjav. Opazili smo, da so tako za medije kot za politiko postali prekrški zelo zanimivi, vendar pri prekrškovnih zadevah ne moremo dajati podrobnih izjav. Spodbujam pooblaščene uradne osebe, da se enostavno rešljive zadeve, kjer mogoče ni elementov prekrška ali pa je možno izreči najblažje sankcije, rešijo čimprej. Večje, kompleksnejše zadeve, grejo z obdolžilnim predlogom na sodišče, kjer je potem epilog odvisen od samega delovanja pravosodja, zasedenosti konkretnega sodnika, kateremu je bila zadeva dodeljena,« je poudaril Samo Červek.
V nadaljevanju je predsednik Državne revizijske komisije predstavil pomen dobre in učinkovite kadrovske politike, ki je izjemno pomembna pri opravljanju pristojnosti organa pravnega varstva v javnem naročanju. »Hitrost reševanja zadev, ne na račun kakovosti, je odvisna predvsem od visoko strokovnih, kompetentnih in zavzetih zaposlenih. Nimamo fluktuacije kadrov, kar je tudi odraz večletnega dela, da smo ustvarili kakovostne delovne pogoje, delovna mesta, zaposleni se izobražujejo, napredujejo, zato ni želje po odhodih. Zavedam se, da ljudi ni mogoče zadovoljiti, obdržati samo z denarjem, s višjimi plačami, moraš jim omogočiti kakovostno delovno mesto in razvoj,« je izpostavil predsednik.
Državna revizijska komisija je v preteklih letih znižala število zaposlenih zaradi odhodov sodelavcev v pokoj. Pri nadomestitvi teh kadrov pa se komisija že nekaj časa sooča s težavo zaposlovanja novih sodelavcev, saj je visoko strokoven, specializiran kader na trgu izjemno težko dobiti. Tak profil zaposlenih večinoma prihaja iz gospodarstva, kjer imajo višje dohodke, zato jih Državna revizijska komisija s plačno politiko državnega organa ne more ustrezno plačati. »Močno si želimo dodaten kader, neuspešne razpise moramo ponavljati, sreča je, da zaposleni ne odhajajo, ker bi potem lahko nastala resna težava,« je podaril predsednik in dodal, da bi bilo »idealno, če bi imeli kombinacijo kadrov iz treh profilov, iz državne uprave, pravosodja in iz realnega sektorja, saj ima vsak svoje ideje in svoj način funkcioniranja«.
Predsednik Državne revizijske komisije je prestavitev zaključil z mislijo, da bo Državna revizijska komisija tudi v prihodnje zasledovala gospodarno poslovanje organa.
Ob koncu predstavitve Poročila o delu Državne revizijske komisije za leto 2025 so člani pristojnega odbora pohvalili delo Državne revizijske komisije in ocenili, da je poročilo zelo dobro pripravljeno in predstavljeno, zato nanj niso imeli pripomb.
Komisija Državnega sveta za državno ureditev se je seznanila s Poročilom o delu Državne revizijske komisije za leto 2025, ki je bilo predstavljeno na 39. seji dne 13. maja 2026, na kateri se je s poročilom seznanil tudi Državni svet RS. Državni svet kot tudi Komisija Državnega sveta za državno ureditev sta poročilo in delo Državne revizijske komisije ocenila kot zelo uspešno.
Mnenje Državnega sveta k Poročilu o delu Državne revizijske komisije za leto 2025
Natisni stran