Predstavitev Poročila o delu DKOM za leto 2024 v Državnem zboru RS

Predsednik Državne revizijske komisije Samo Červek je na 30. redni seji Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo v Državnem zboru RS 5. junija 2025 predstavil Poročilo o delu Državne revizijske komisije za leto 2024 in najpomembnejše aktivnosti Državne revizijske komisije v preteklem letu.

Uvodoma je predsednik Državne revizijske komisije izpostavil, da je bilo leto 2024 z vidika pravnega varstva mirno, saj ni bilo zaznamovano s spremembami področne zakonodaje, ki bi povzročale morebitne precedenčne odločitve. Tudi število zahtevkov za revizijo je bilo v primerjavi s preteklim letom ustaljeno. Državna revizijska komisija je namreč v letu 2024 prejela 149 zahtevkov za revizijo, rešila jih je 152, saj je bilo nekaj zahtevkov za revizijo preneseno iz leta 2023. »Pomembno je, da je Državna revizijska komisija v lanskem letu uspela znižati povprečno število dni za sprejem odločitve o zahtevkih za revizijo, in sicer je bilo za rešitev zadev potrebnih 12,65 delovnih dni od prejema celotne dokumentacije. Glede na število zaposlenih in pripad je to najnižje število dni, ki je potrebno za sprejem odločitve Državne revizijske komisije, ne da bi to vplivalo na kvaliteto dela. Kompleksnost zadev se vedno bolj povečuje, zahtevki za revizijo so obširnejši. Strokovna javnost nam tudi priznava, tudi resorno ministrstvo, da je v Sloveniji pravno varstvo izredno učinkovito, saj ni zastojev pri izvedbi investicij, niti izgub evropskih sredstev,« je poudaril predsednik.

Državna revizijska komisija tudi v letu 2024 ni prejela nobenega zahtevka za revizijo s strani varuhov javnega interesa, Komisije za preprečevanje korupcije, Računskega sodišča RS in Agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence. »Vem, da to ni njihov 'core business', je pa to ena izmed njihovih zakonskih dolžnosti, da posredujejo zahtevke za revizijo v javnem interesu, tudi v primerih, ko imamo samo enega ponudnika,« je izpostavil predsednik Državne revizijske komisije in pozval navedene organe k njihovi večji aktivnosti.  

V nadaljevanju se je predsednik dotaknil kadrovskih zadev in pri tem opozoril na pomanjkanje specializiranega strokovnega kadra, ki ga na trgu dela primanjkuje. »Potrebujemo visoko specializirane zaposlene, naš kader mora zaradi narave dela vedeti več kot pravniki pri naročnikih ali vlagateljih zahtevkov za revizije. Kljub tej težavi obvladujemo zadevo,« je povedal predsednik in pri tem dodal, da je fluktuacija zaposlenih minimalna, kar je tudi odraz tega, da je Državna revizijska komisija v zadnjih letih uspela doseči primerno delovno okolje in dobre medsebojne odnose med zaposlenimi. »Vsak, ki je vodil organ, ve, da so kadri kapital, česar se tudi mi zavedamo, saj izguba vsakega takega strokovnjaka pomeni težavo na trgu. Četudi vzgajaš lasten kader, vzgoja vzame polovico delovnega časa visoko specializiranega sodelavca in daje primanjkljaj,« je poudaril predsednik.

Predsednik Državne revizijske komisije je med drugim navedel, da se trend števila vlaganja ugotovitvenih tožb pri Upravnem sodišču v Ljubljani zoper odločitev Državne revizijske komisije, pri katerih je možno sprožiti pravni spor, nadaljuje. »V štirih letih, od kar je možno sprožiti upravni spor, je bilo zoper odločitve Državne revizijske komisije sproženih 19 upravnih sporov, kar je izredno malo. Na leto prejmemo od 4 do 6 ugotovitvenih tožb, večina tožb pa zavrnjenih kot neutemeljenih,« je povedal predsednik in dodal, da Državno revizijsko komisijo procesno v upravnih sporih zastopa Državno odvetništvo RS, Državna revizijska komisija pa daje celotno strokovno vsebinsko podporo. »Pohvaliti moram sodelovanje z Državnim odvetništvom, ki je zelo korektno, tudi oni so zadovoljni z nami, poudarjajo našo dosegljivost, kajti naš organ je zelo ažuren, ve se, kdo je odgovorna ali kontaktna oseba, vsak izmed državnih odvetnikov lahko kadarkoli stopi v stik z našo odgovorno osebo,« je izpostavil predsednik.   

Leta 2024 je bilo odprtih 62 novih prekrškovnih zadev, nekoliko manj kot leta 2023, a več kot leta 2022. Obravnavanih je bilo 210 prekrškovnih zadev, rešenih 69 prekrškovnih zadev, opravljenih 80 zaključnih dejanj, od česar je bilo vloženih 24 obdolžilnih predlogov, izdanih je bilo šest odločb o prekrških, 46 odločitev je bilo sprejetih v obliki uradnega zaznamka in izrečena so bila štiri opozorila. »Najpogosteje obravnavani prekrški so bili podaja neresnične izjave oziroma ponarejene ali spremenjene listine, neizvedba ustreznega postopka oddaje javnega naročila, drobljenje javnih naročil. Vsa leta so to najpogosteje obravnavane kršitve, ki pa se statistično vsako leto izmenjujejo,« je ob tem dodal predsednik.

Državna revizijska komisija že vse od začetka njene ustanovitve zelo dobro sodeluje z Ministrstvom za javno upravo, med pristojnosti katerega sodi tudi področje javnega naročanja. Po mnenju predsednika je sodelovanje z ministrstvom zelo korektno, odprto, ministrstvo komisijo tudi redno obvešča o vseh strokovnih dilemah, namenih in spremembah zakonodaje.

Predsednik Državne revizijske komisije je predstavitev zaključil s finančnimi zadevami in pri tem izpostavil, da je Državna revizijska komisija zaradi nekaterih odsotnosti sodelavcev, ki jih ni nadomeščala, imela v letu 2024 za 2,24 odstotkov nižjo porabo od načrtovane. »Na področju materialnih stroškov smo z optimizacijo poslovanja dosegli 7 odstotkov nižjo porabo, kot smo jo načrtovali, kar pomeni, da smo z manj zaposlenimi opravili enako delo in uspeli znižati stroške. Menim, da je to dober zgled, kako se ravna v državni upravi z denarjem,« je poudaril predsednik in pri razpravi ob koncu prestavitve za ta podatek prejel pohvale članov odbora, da je Državna revizijska komisija lahko resnično dober vzor tudi ostalim državnim organom.    

Ob koncu predstavitve Poročila o delu Državne revizijske komisije za leto 2024 so člani pristojnega odbora pohvalili delo Državne revizijske komisije in ocenili, da je poročilo zelo dobro pripravljeno in predstavljeno, zato nanj niso imeli pripomb.

Komisija Državnega sveta za državno ureditev se je seznanila s Poročilom o delu Državne revizijske komisije za leto 2024, ki je bilo predstavljeno na 39. seji dne 7. maja 2025, na kateri se je s poročilom seznanil tudi Državni svet RS. Državni svet kot tudi Komisija Državnega sveta za državno ureditev sta poročilo in delo Državne revizijske komisije ocenila kot zelo uspešno. 

Mnenje Državnega sveta RS k Poročilu o delu Državne revizijske komisije za leto 2024

Natisni stran