018-122/2026 Univerzitetni klinični center Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 31. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sama Červeka kot predsednika senata ter Andraža Žvana kot člana senata in dr. Mateje Škabar kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Priprava prostorov za robota za citostatike za lekarno UKC Ljubljana, ponovitev«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagateljev GITRI, inženiring, gradbeništvo in storitve, d.o.o., Drabosnjakova ulica 9E, Ljubljana in 3GM Plus d.o.o., Zaloška cesta 54, Ljubljana, ki ju po pooblastilu zastopa Odvetnik Miha Biderman, Bravničarjeva ulica 13, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika in pooblaščenega naročnika UKC Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 21. 9. 2026

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrže.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik izvaja po odprtem postopku skladno s 40. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), je bilo 20. 5. 2026 objavljeno na Portalu javnih naročil pod št. objave JN003896/2026-EUe16/01 in istega dne v Uradnem listu Evropske unije pod št. objave 343292-2026, s tremi popravki. Naročnik izvaja postopek javnega naročanja po pooblastilu Urada Republike Slovenije za investicije v zdravstvu, Ulica Ambrožiča Novljana 7, Ljubljana.

Naročnik je na Portalu javnih naročil 5. 8. 2026 pod št. objave JN003896/2026-ODL/01 objavil »Odločitev o neoddaji javnega naročila« št. 4110-51/2025-2718-34 z dne 31. 7. 2026, iz katere izhaja, da je prejel dve ponudbi, ki presegata zagotovljena sredstva, zaradi česar javnega naročila ne odda. Prav tako je iz navedene odločitve razvidno, da je naročnik ugotovil, da so pri vlagatelju podani izključitveni razlogi. Navedel pa je tudi, da bo po pravnomočnosti navedene odločitve za isti predmet javnega naročanja izvedel konkurenčni postopek s pogajanji po b) točki prvega odstavka 44. člena ZJN-3, v katerega bo povabil ponudnika, ki v predmetnem postopku izpolnjuje pogoje za sodelovanje, zanj ne obstajajo razlogi za izključitev in je ponudba predložena v skladu s formalnimi zahtevami za postopek javnega naročanja.

Vlagatelj je z vlogo z dne 14. 8. 2026 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi odločitev o neoddaji javnega naročila, vlagatelju pa povrnejo stroški postopka pravnega varstva. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik njegovo ponudbo ocenil kot nedopustno iz dveh razlogov, in sicer zaradi preseganja zagotovljenih sredstev in zaradi domnevnega obstoja razloga za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 pri vlagatelju oz. partnerju - družbi 3GM PLUS, d.o.o., Zaloška cesta 54, Ljubljana (v nadaljevanju: partner). Partner naj ne bi izpolnjeval pogoja glede neobstoja zapadlih in neplačanih obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v višini 50 EUR ali več ter pogoja glede predložitve vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let. Zatrjuje, da navedeni izključitveni razlog ni podan in prilaga potrdila Finančne uprave Republike Slovenije, Šmartinska cesta 55, Ljubljana (v nadaljevanju: FURS). Navaja, da iz priloženih potrdil FURS izrecno izhaja, da je imel partner na relevantni presečni dan 23. 6. 2026 predložene vse obračune davčnega odtegljaja za izplačilo plače in nadomestila plače za obdobje zadnjih 60 mesecev. Prav tako zatrjuje, da je imel davčni organ že na dan 23. 6. 2026 v svojih knjigovodskih evidencah evidentirano obveznost do partnerja, ki je za 74.895,74 EUR presegala vse v istem dokumentu izkazane nasprotne terjatve FURS ter prilaga izpis odprtih postavk. Če posamezne terjatve FURS kljub takšnemu dobroimetju niso bile ustrezno zaprte, je to po mnenju vlagatelja posledica načina evidentiranja oziroma neizvedenega pobota ali preknjižbe pri FURS in ne posledica tega, da partner davčnemu organu ne bi zagotovil sredstev za plačilo svojih obveznosti. Vlagatelj dodaja, da rezultat poizvedbe, na katerega je naročnik oprl izpodbijano ugotovitev, ne odraža celovitega dejanskega stanja davčnih obveznosti partnerja, kar izhaja tudi iz Potrdila FURS št. DT 42900-65582/2026-1 z dne 10. 8. 2026. Iz slednjega namreč izhaja, da je imela družba plačane vse do dne 23. 6. 2026 evidentirane obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti, ki jim je potekel rok plačila. Čeprav navedeno potrdilo stanje formulira glede na dan 9. 8. 2026, ga je po navedbah vlagatelja treba presojati skupaj z izpiskom odprtih postavk za dan 23. 6. 2026, iz katerega je razvidno, da je že na relevantni dan obstajalo izrazito neto dobroimetje partnerja do FURS-a. Glede na navedeno zatrjuje, da rezultat sistema e-Dosje ni odražal celovitega in pravilnega dejanskega stanja, naročnikova ugotovitev o obstoju razloga za izključitev pa je posledično sprejeta na podlagi nepopolnih oziroma nepravilnih podatkov. Sklicuje se tudi na preteklo odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-087/2025 iz katere izhaja, da imajo podatki iz sistema e-Dosje sicer naravo dokaza, vendar lahko gospodarski subjekt v postopku pravnega varstva njihovo pravilnost izpodbija z uradnimi dokazili FURS. Meni, da bi tudi vlagatelj spadal v krog ponudnikov iz druge povedi točke b) prvega odstavka 44. člena ZJN-3, ki jih mora naročnik vključiti v konkurenčni postopek s pogajanji, če želi ta postopek izvesti brez objave obvestila o javnem naročilu, če naročnik ne bi zmotno ugotovil obstoja razloga za izključitev. Ter dodaja, da škoda vlagatelja ni zgolj v tem, da mu javno naročilo v odprtem postopku ni bilo oddano, temveč predvsem v tem, da je zaradi napačne ugotovitve o obstoju razloga za izključitev izločen tudi iz že konkretno in brezpogojno napovedanega nadaljnjega postopka za isti predmet javnega naročila.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev« št. 4410-51/2025-2718-36 z dne 25. 8. 2026 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva. Naročnik uvodoma navaja, da vlagatelj ne izpodbija ugotovitve, da ponudbena vrednost presega zagotovljena sredstva naročnika. Izpodbija zgolj ugotovitev o obstoju izključitvenega razloga iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 pri partnerju ter zatrjuje, da mu zaradi te ugotovitve grozi škoda zlasti zato, ker naj v napovedani konkurenčni postopek s pogajanji po točki b) prvega odstavka 44. člena ZJN-3 ne bi bil povabljen. Pojasnjuje, da je za presojo obstoja izključitvenega razloga relevanten položaj na dan poteka roka za oddajo ponudb, v obravnavanem primeru 23. 6. 2026; da je obstoj razloga za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 preveril v informacijskem sistemu e-Dosje, ki na podlagi 77. člena ZJN-3 omogoča pridobitev podatkov iz uradnih evidenc, med drugim iz evidenc FURS; da je preveritev podatkov za partnerja na relevantni dan izkazala obstoj razloga za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija je v novejši praksi, med drugim v sklepih št. 018-060/2025-9 in 018-087/2025-7, pojasnila, da podatki, pridobljeni iz e-Dosje, niso zgolj informativne narave, temveč imajo dokazno vrednost, vendar njihova pravilnost ni neizpodbojna. Pri tem naročnik poudarja, da zgolj dejstvo, da vlagatelj predloži listino FURS, ki se nanaša na stanje na drug dan oziroma izkazuje stanje odprtih postavk, samo po sebi še ne pomeni, da je s tem izkazana nepravilnost podatka iz portala e-Dosje na presečni dan. Za uspešno izpodbijanje podatka iz portala e-Dosje mora vlagatelj z ustreznimi in verodostojnimi dokazi izkazati dejansko stanje na relevantni presečni dan oziroma izkazati okoliščine, iz katerih izhaja, da podatek, pridobljen iz uradne evidence, na ta dan ni odražal dejanskega stanja. Iz Potrdila FURS št. DT 42900-64759/2026-2 z dne 6. 8. 2026 izhaja, da je imel partner na dan 23. 6. 2026 predložene vse obračune davčnega odtegljaja za izplačilo plače in nadomestila plače za obdobje zadnjih 60 mesecev. Naročnik ne vztraja pri morebitnem obstoju izključitvenega razloga zaradi manjkajočih obračunov davčnih odtegljajev. Sporno pa vseeno ostaja vprašanje obstoja zapadlih obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti na dan 23. 6. 2026. Potrdilo FURS št. DT 42900-65582/2026-1 z dne 10. 8. 2026 po zatrjevanju naročnika ne potrjuje, da so bile vse zapadle obveznosti, evidentirane do 23. 6. 2026, plačane do 23. 6. 2026. Besedilo potrdila izkazuje stanje na dan 9. 8. 2026 glede obveznosti, ki so bile evidentirane do 23. 6. 2026, ne pa, da so bile navedene obveznosti poravnane že na relevantni presečni dan 23. 6. 2026. V obravnavani zadevi vlagatelj ni predložil primerljivega potrdila oziroma pojasnila FURS, iz katerega bi izhajalo, da na dan 23. 6. 2026 ni bilo zapadlih in neplačanih obveznosti oziroma, da je bil rezultat preverjanja e-Dosje za ta dan napačen. Vlagatelj se nadalje sklicuje na Izpisek odprtih postavk FURS št. DT 42900-67023/2026-1 z dne 14. 8. 2026, ki prikazuje stanje odprtih postavk na dan 23. 6. 2026. Iz listine je mogoče ugotoviti obstoj medsebojnih odprtih postavk, vendar pa iz nje ni mogoče ugotoviti, ali in katere izmed izkazanih obveznosti so bile na dan 23. 6. 2026 že zapadle ter ali so bile na ta dan tudi neplačane. Za presojo izključitvenega razloga po drugem odstavku 75. člena ZJN-3 po mnenju naročnika ni odločilen zgolj obstoj oziroma skupni znesek vseh odprtih postavk, temveč dejansko stanje neplačanih zapadlih obveznosti gospodarskega subjekta na presečni dan. Za drugačen zaključek naročnika bi moralo iz uradne listine FURS izhajati, da na dan 23. 6. 2026 ni bilo zapadlih in neplačanih obveznosti v višini 50 EUR ali več, oziroma bi moralo biti s pojasnilom FURS izkazano, da je bil rezultat preverjanja e-Dosje za ta dan napačen. Zatrjuje, da takšnega potrdila oziroma pojasnila v predloženih listinah ni. Naročnik zato ugotavlja, da predložena dokazila sicer izpodbijajo del prvotne ugotovitve glede obračunov davčnih odtegljajev, ne izkazujejo pa, da je bil rezultat e-Dosje napačen tudi glede obstoja zapadlih in neplačanih obveznih dajatev oziroma drugih denarnih nedavčnih obveznosti na relevantni dan. Naročnik prav tako poudarja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ne izpodbija ugotovitve, da ponudbena vrednost presega zagotovljena sredstva naročnika. Ta razlog samostojno pomeni, da njegova ponudba ne izpolnjuje definicije dopustne ponudbe iz 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Tudi če bi bilo treba revizijskim navedbam glede izključitvenega razloga v celoti pritrditi, meni, da to na izid predmetnega postopka ne bi vplivalo, saj bi zaradi neizpodbijanega preseganja zagotovljenih sredstev ponudba vlagatelja tudi v takem primeru ostala nedopustna.

Vlagatelj v vlogi z dne 31. 8. 2026 s katero se je opredelil do naročnikovih navedb, vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo in dodaja, da odsotnost ugotovitev o neobstoju dolga ni dokaz o obstoju dolga. Navaja, da je naročnik glede dela podatkov iz e-Dosjeja, ki se nanašajo na predložene obračune davčnih odtegljajev, priznal nepravilnost. Zatrjuje, da bi moral naročnik pri FURS preveriti izključitveni razlog in pridobiti podatek o konkretnih zapadlih in neplačanih obveznostih, pri čemer je vlagatelj že s potrdilom priloženim zahtevku za revizijo izkazal, da je imel partner plačane vse do dne 23. 6. 2026 evidentirane obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti, ki jim je potekel rok plačila. Vztraja, da je potrebno priložena potrdila presojati skupaj in ne parcialno, prilaga tudi analitično bruto bilanco z rekapitulacijo po razredih za obdobje od 1. 1. 2026 do vključno 23. 6. 2026. Prav tako zatrjuje, da je škoda in pravni interes vlagatelja povezan s samostojnim konkretnim učinkom sporne ugotovitve o izključitvenem razlogu, saj je naročnik zaradi napačne ugotovitve o izključitvenem razlogu vlagatelju odvzel možnost sodelovanja v pogajanjih in znižanja ponudbene cene na raven zagotovljenih sredstev. Očita tudi kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, zagotavljanja konkurence med ponudniki ter načela transparentnosti in enakopravne obravnave ponudnikov. Zatrjuje še, da mora biti učinkovito pravno varstvo zagotovljeno tedaj, ko je naročnik sprejel in objavil ugotovitev, ki neposredno določa slabši položaj vlagatelja, ne šele potem, ko se napovedana škodljiva posledica uresniči v postopku brez objave.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija skladno z 31. členom ZPVPJN pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo opravi njegov predhodni preizkus ter po uradni dolžnosti preveri, ali so izpolnjeni procesni pogoji za njegovo obravnavo, in sicer ali je bil vložen pravočasno in pri naročniku, ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN, ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena tega zakona, ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je revizijski zahtevek dopusten. Če Državna revizijska komisija ugotovi, da vlagatelj ne izkazuje aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo, tega s sklepom (če tega ni storil že naročnik) zavrže (tretji odstavek 31. člena ZPVPJN).

Eden izmed procesnih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da je vlagatelj v postopku javnega naročanja upravičen do pravnega varstva, je torej tudi aktivna legitimacija. Obstoj vlagateljeve aktivne legitimacije je, ob upoštevanju, da vlagatelj ni zagovornik javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZPVPJN v povezavi z drugo alinejo prvega odstavka 14. člena ZPVPJN), potrebno presojati v okviru prve alineje prvega odstavka 14. člena ZPVPJN, ki določa, da se aktivna legitimacija prizna vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev (med drugim) javnega naročila in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda.

Iz citirane določbe izhajata dva bistvena elementa za priznanje aktivne legitimacije, in sicer: (1) interes za dodelitev javnega naročila in (2) možnost nastanka škode, ki bi vlagatelju utegnila nastati zaradi zatrjevane kršitve. Oba elementa morata biti izpolnjena kumulativno, zato mora vlagatelj za priznanje aktivne legitimacije izkazati tako interes za pridobitev naročila kot tudi to, da bi mu zaradi kršitev, ki jih navaja v zahtevku za revizijo, lahko nastala škoda.

Glede interesa kot prvega pogoja za priznanje aktivne legitimacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila oddal pravočasno ponudbo, s čimer je izkazal interes za dodelitev zadevnega javnega naročila.

Glede nastanka škode oziroma možnosti njenega nastanka kot drugega pogoja za priznanje aktivne legitimacije gre pojasniti, da vlagatelj z vložitvijo zahtevka za revizijo zavaruje svoj položaj, in sicer ko zatrjevane kršitve naročnika vplivajo na njegov položaj v smislu, da bi mu bilo zaradi njih onemogočeno ali bistveno oteženo sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila in s tem onemogočena ali bistveno otežena možnost pridobitve naročila. Kršitve, ki jih zatrjuje vlagatelj v zahtevku za revizijo, morajo imeti torej za posledico verjeten nastanek škode, ki se kaže kot posledica nezakonitega onemogočanja pri pridobitvi konkretnega javnega naročila. Vlagatelj pa ne more uveljavljati (domnevnih) objektivnih naročnikovih kršitev pravil javnega naročanja, ki neposredno ne posegajo v njegov položaj tako, da mu onemogočajo oziroma otežujejo sodelovanje v postopku. Možnost nastanka škode mora biti povezana z zatrjevano kršitvijo in se v vsakem postopku ugotavlja posamično, ob upoštevanju danih okoliščin konkretnega primera (npr. predmeta naročila, vrste postopka, faze postopka, konkretnih očitkov, ki so predmet zahteve za pravno varstvo, ipd.) (prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije št. 018-119/2019-8, 018-039/2022-14 in 018-46/2022-4).

V obravnavani zadevi naročnik oddaja predmetno javno naročilo po odprtem postopku, v okviru katerega je prejel dve ponudbi. Iz obrazložitve izpodbijane odločitve o ne-oddaji javnega naročila izhaja, da je naročnik na podlagi 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 zavrnil obe ponudbi kot nedopustni iz razloga preseganja zagotovljenih sredstev. Dodatno je naročnik za vlagateljevo ponudbo ugotovil, da je nedopustna tudi zaradi obstoja izključitvenega razloga. Vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku ne očita kršitve v delu izpodbijane odločitve o ne-oddaji javnega naročila, v katerem je njegovo ponudbo označil za nedopustno iz razloga preseganja zagotovljenih sredstev, pač pa mu očita kršitve zgolj v delu odločitve, v katerem je njegovo ponudbo označil kot nedopustno zaradi obstoja izključitvenega razloga.

Vlagatelj se s predmetnim zahtevkom za revizijo torej ne zavzema, da bi mu bilo javno naročilo oddano v tem (odprtem) postopku oddaje javnega naročila. V posledici navedenega pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da zatrjevana naročnikova kršitev (tj. morebitna nepravilna presoja obstoja izključitvenega razloga) ne vpliva (oziroma ne more več vplivati) na vlagateljev položaj v tem postopku oddaje javnega naročila. Naročnik sme namreč oddati javno naročilo le ponudniku, ki je predložil dopustno ponudbo (prim. prvi odstavek 89. člena ZJN-3 in 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki kumulativno opredeljuje lastnosti dopustne ponudbe). Naročnik zato pravilno navaja, da za zaključek o nedopustnosti ponudbe (in posledično njeno zavrnitev) zadošča ugotovljeno preseganje zagotovljenih sredstev. Ker je naročnik v obravnavani zadevi že na podlagi ugotovitve, da vlagateljeva ponudba presega višino zagotovljenih sredstev, zaključil, da vlagateljeva ponudba ni dopustna, naročnikova morebitna nepravilna presoja vlagateljeve ponudbe z vidika obstoja izključitvenih razlogov ne bi mogla več vplivati na drugačen zaključek glede nedopustnosti vlagateljeve ponudbe in s tem na naročnikovo odločitev, da javnega naročila v tem postopku ne odda. Vlagateljeva ponudba zaradi preseganja višine zagotovljenih sredstev namreč ne bi mogla biti več ugotovljena kot dopustna in posledično vlagatelju v tem postopku javno naročilo ne bi moglo biti oddano.

Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelju zaradi zatrjevane kršitve nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja v zvezi z obstojem razloga za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 v tem (odprtem) postopku javnega naročanja ni oziroma ni mogla nastati škoda v smislu 14. člena ZJN-3.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo sicer zatrjuje, da je ugotovitev o obstoju izključitvenega razloga, pomembna zaradi nadaljnjega postopanja naročnika glede predmeta tega javnega naročila, in sicer v napovedanem konkurenčnem postopku s pogajanji na podlagi b) točke prvega odstavka 44. člena ZJN-3. Zatrjuje, da bi naročnik lahko v konkurenčni postopek s pogajanji povabil tudi vlagatelja, če bi njegovo ponudbo zavrnil zgolj zaradi preseganja zagotovljenih sredstev, ne pa tudi zaradi obstoja izključitvenega razloga.

Določba točke b) prvega odstavka 44. člena ZJN-3 določa, kdaj lahko naročnik uporabi konkurenčni postopek s pogajanji:

»za gradnje, blago ali storitve, pri katerih so bile v odprtem ali omejenem postopku ali postopku naročila male vrednosti predložene le ponudbe, ki niso skladne z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ali ki so prispele prepozno ali za katere je naročnik ugotovil, da so neobičajno nizke, ali ponudbe ponudnikov, ki niso ustrezno usposobljeni, ali ponudbe, katerih cena presega naročnikova zagotovljena sredstva. V primeru iz te točke naročniku v konkurenčnem postopku s pogajanji ni treba objaviti obvestila o javnem naročilu, če v postopek vključi vse ponudnike, ki izpolnjujejo pogoje za sodelovanje in zanje ne obstajajo razlogi za izključitev in so v predhodno izvedenem odprtem ali omejenem postopku ali postopku naročila male vrednosti predložili ponudbe v skladu s formalnimi zahtevami za postopek javnega naročanja«.

Vlagatelj torej v predmetnem postopku svojo aktivno legitimacijo utemeljuje z napovedano izvedbo konkurenčnega postopka s pogajanji na podlagi citirane točke b) prvega odstavka 44. člena ZJN-3. S tem v zvezi zatrjuje, da je škoda v tem, da je zaradi napačne ugotovitve o obstoju razloga za izključitev izločen iz napovedanega nadaljnjega postopka za isti predmet javnega naročila. Zatrjuje še, da mora biti učinkovito pravno varstvo zagotovljeno že ob sprejetju in objavi naročnikove ugotovitve, ki neposredno poslabšuje vlagateljev položaj, in ne šele takrat, ko se napovedana škodljiva posledica uresniči v postopku brez predhodne objave. Vendar Državna revizijska komisija na tem mestu poudarja, da naročnik konkurenčnega postopka s pogajanji še ni začel. Prav tako še ni nastopil položaj, v katerem naročnik ne bi objavil obvestila o javnem naročilu ali povabil vlagatelja k postopku, zato vlagateljeve navedbe temeljijo na bodočih hipotetičnih situacijah. Šele ko, in če bo naročnik izvedel konkurenčni postopek s pogajanji, v okviru katerega ne bo objavil obvestila o javnem naročilu ali v katerega ne bi povabil vlagatelja, bo lahko vlagatelj zatrjeval, da zakonski pogoji (zgoraj citirana b) točka prvega odstavka 44. člena ZJN-3) za izvedbo postopka na tak način niso izpolnjeni. Zlasti bo lahko uveljavljal, da ga naročnik neupravičeno ni vključil v postopek, čeprav je v predhodnem postopku izpolnjeval pogoje za sodelovanje, pri njem niso obstajali razlogi za izključitev, njegova ponudba pa je bila skladna s formalnimi zahtevami postopka (v tem smislu prim. tudi odločitve Državne revizijske komisije št. 018-39/2022-14, 018-46/2022-4, 018-42/2022-4, 018-55/2022-7 in 018-072/2023).

Naročnik pa mora v vsakem primeru v skladu s 57. členom ZJN-3 objaviti prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost, kadar oddaja javno naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave, po konkurenčnem dialogu ali konkurenčnem postopku s pogajanji, če na portalu javnih naročil ni objavil obvestila o naročilu. V tem primeru bo imel vlagatelj aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo v morebitnem konkurenčnem postopku s pogajanji in možnost uveljavljati pravno varstvo skladno s šestim odstavkom 25. člena ZPVPJN.

Morebitne kršitve, povezane s konkurenčnim postopkom s pogajanji, bo torej mogoče presojati šele če oziroma ko bo naročnik tak postopek dejansko izvedel. Pred tem so navedbe o teh kršitvah preuranjene. Njihova vsebinska presoja namreč ne bi pomenila presoje že storjene kršitve ZJN-3 oziroma že izvedenega naročnikovega ravnanja, temveč ugotavljanje morebitnih prihodnjih kršitev. Takšni presoji zahtevek za revizijo ni namenjen, kar izhaja že iz prvega odstavka 5. člena ZPVPJN.

Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelju zaradi očitanih (domnevnih) naročnikovih kršitev pri pregledu vlagateljeve ponudbe in njene dopustnosti, v delu, ki se nanaša na ugotovljeni obstoj izključitvenega razloga ni mogla nastati škoda, vlagatelj pa posledično ne izkazuje aktivne legitimacije za vložitev predmetnega zahtevka za revizijo. Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija, skladno s tretjim odstavkom 31. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo zavrgla.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk:
Zoper to odločitev ni dovoljen upravni spor.


Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije




Vročiti:
- vlagatelj, po pooblaščencu,
- naročnik,
- ministrstvo, pristojno za javno naročanje.

Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran