018-112/2026 Občina Hrpelje – Kozina
Številka: 018-112/2026-6Datum sprejema: 2. 9. 2026
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in naslednji; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Igorja Luzarja, kot predsednika senata ter mag. Zlate Jerman in Sama Červeka, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Vodovod Orehek pri Materiji - Slivje«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Godina d.o.o., Hrpelje 22, Kozina, ki ga po pooblastilu zastopa mag. Franci Kodela – odvetnik, Na Trati 11, Ljubljana - Šentvid (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Hrpelje – Kozina, Reška cesta 14, Kozina (v nadaljevanju: naročnik), dne 2. 9. 2026
odločila:
1. Zahtevek za revizijo vlagatelja se zavrne.
2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.
Obrazložitev:
Naročnik je obvestilo o javnem naročilu – splošno področje na Portalu javnih naročil objavil dne 8. 5. 2026, pod št. objave JN003511/2026-EUe16/01, s tremi popravki ter istega dne v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 316650-2026, s tremi popravki.
Naročnik je dne 30. 6. 2026 na Portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 30. 6. 2026 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katerega izhaja, da je javno naročilo oddal ponudniku Pirnat d.o.o., Malo Trebeljevo 33, Ljubljana v skupnem nastopu s Fond S d.o.o., Barjanska cesta 62, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), za katerega je ugotovil, da je oddal dopustno in glede na razpisna merila najugodnejšo ponudbo. Ponudb preostalih petih ponudnikov ni preverjal, saj so oddali ekonomsko manj ugodno ponudbo kot izbrani ponudnik.
Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj z vlogo z dne 10. 7. 2026 vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da odločitev naročnika glede izbora najugodnejšega ponudnika ni pravilna in predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi, izpodbijano odločitev pa razveljavi; zahteva tudi povrnitev stroškov pravnega varstva (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). Vlagatelj zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika iz več razlogov ni dopustna.
Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo, skladno z drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN, dne 14. 7. 2026 posredoval izbranemu ponudniku v izjasnitev. Izbrani ponudnik se je do navedb vlagatelja iz zahtevka za revizijo opredelil z vlogo z dne 17. 7. 2026 (v nadaljevanju: izjasnitev). Navedbam vlagatelja nasprotuje.
Naročnik je s sklepom z dne 28. 7. 2026 zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil, posledično pa je zavrnil tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). Navedbam vlagatelja nasprotuje.
Naročnik je dne 29. 7. 2026 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v odločanje.
Vlagatelj se do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo ni opredelil.
Vlagatelj se je do navedb izbranega ponudnika v izjasnitvi, ki mu jo je Državna revizijska komisija na podlagi 11. člena ZPVPJN posredovala dne 7. 8. 2026, opredelil z vlogo z dne 12. 8. 2026 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb izbranega ponudnika).
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Med vlagateljem in naročnikom je sporno, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika dopustna.
Očitke vlagatelja je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), skladno s katero je (med drugim) dopustna tista ponudba, ki ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.
Naročnik v skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.
I.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi predložil dva dokumenta Povzetek predračuna (rekapitulaciji predračuna) v obliki .pdf, oba brez datuma, pri čemer je bil en javno objavljen in viden ponudnikom na odpiranju ponudb, drugega pa je izbrani ponudnik uvrstil v rubriko »drugi dokumenti«. Med njima je vsebinska razlika, saj ima eden vpisano ponudbeno vrednost 746.711,56 EUR, drugi pa 728.382,23 EUR, kar ni dopustno. Postopki javnega naročanja so strogo formalizirani, ponudniki pa so dolžni ponudbo pripraviti z vso skrbnostjo. Anomalije v ponudbi izbranega ponudnika ni mogoče sanirati in jo je potrebno izločiti kot nedopustno. Ker gre za dva identična dokumenta in dve različni ceni, naročnik ne more izbrati ene ali druge vrednosti. Variantno oz. špekulativno ravnanje je neskladno s poglavjem XIII. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in ZJN-3. Ponudbe, v kateri je predloženih več istih dokumentov z različno vsebino, ni mogoče sanirati, saj naročnik ne more ugotoviti, kater dokument je pravilen oz. upošteven, in to ne glede na to, da so bili v ponudbi predloženi tudi drugi dokumenti, prav tako to vprašanje ni predmet splošno presoje. Gre za dokument, ki je sestavni del predračuna, hkrati pa je tudi vsebinske, pravne in tehnične narave, saj se izvajalec z njim zavezuje, kaj bo dejansko izvedel oz. se strinja z besedilom, ki ga je pripravil naročnik oz. njegov projektant. Šteti ga je potrebno za obvezen sestavni del ponudbe.
Navaja, da ugotovljenega razhajanja ne ureja poglavje XXIV. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (na katerega se v odgovoru na vlagateljev poziv za spremembo odločitve sklicuje naročnik). Slednje ureja situacijo razhajanja med podatki iz povzetka predračuna in podatki iz celotnega predračuna, ne pa situacije, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil dva povzetka predračuna z različno vrednostjo. Naročniku ni dano pooblastilo, da samovoljno izbira, katero »verzijo« enakega dokumenta bo izbral, temveč mora ugotoviti, da ponudba izbranega ponudnika s takšno vsebino ni dopustna.
Dodaja, da je tudi sicer pravilo glede urejanja razhajanj, na katerega se sklicuje naročnik, evidentno v nasprotju s pravili javnega naročanja, saj skladno z njim veljajo podatki, naloženi v razdelek »druge priloge«, vidni samo naročniku, ne pa podatki, ki so bili javno objavljeni. Omogoča nedopustne špekulacije in samovoljo naročnika.
Izbrani ponudnik v izjasnitvi navaja, da je obrazec Predračun sestavljen iz popisa del s posameznimi postavkami in rekapitulacije, pri čemer je slednja le rezultat matematične operacije (seštevek vrednosti postavk iz popisa del). Navaja, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila jasno določil, da so merodajni podatki, vsebovani v celotnem predračunu. Izbrani ponudnik je predložil izpolnjen predračun z navedenimi cenami na enoto za posamezne postavke, njihov seštevek pa predstavlja skupno ponudbeno vrednost, ki je razvidna tudi iz povzetka predračuna (dostopen tudi na javnem odpiranju ponudb) in vpisana v informacijskem sistemu e-JN, tj. 728.382,23 EUR brez DDV. Ravno zaradi dejstva, da so bili v ponudbi predloženi tudi drugi dokumenti, je naročnik lahko nedvoumno ugotovil, kateri od obeh obrazcev Povzetek predračuna je pravilen in se upošteva. Iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja enoznačno oz. objektivno preverljivo le ena prava ponudbena volja glede končne ponudbene cene, vrednost v drugem obrazcu pa predstavlja zgolj očitno oz. nebistveno napako, ki jo naročnik na podlagi petega odstavka 89. člena ZJN-3 lahko spregleda. Za presojo dopustnosti ponudbe so odločilne cene na enoto posamezne postavke iz celotnega predračuna, iz katerih se avtomatično izračuna rekapitulacija in skupna ponudbena cena. Očitano neskladje ne pomeni, da ponudbena cena izbranega ponudnika ni določljiva ali da je špekulativna ali variantna. Navedbam vlagatelja, da pravila glede razhajanja v zapisu vrednosti v posameznih dokumentih v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti, nasprotuje, navedbe glede nezakonitosti tega pravila pa označuje za prepozne.
Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navaja, da je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila določala pravilo za primer razhajanj med podatki predračuna in da je tem pravilom pri ocenjevanju ponudb povsem sledil. Izbrani ponudnik je v razdelek »Predračun« naložil povzetek predračuna št. JN-13-26 s ponudbeno vrednostjo 728.382,23 EUR brez DDV, ki je bil javno dostopen, isto vrednost je vnesel v informacijski sistem e-JN v rubriko »Ponudbena vrednost Znesek brez davka (EUR)«, odraža pa jo tudi celoten ponudbeni predračun v oblikah .pdf in .xlsx. Predložen ponudbeni predračun vsebuje cene na enoto za posamezne postavke ter omogoča neposreden in preverljiv izračun skupne ponudbene vrednosti, in sicer 728.382,23 EUR brez DDV. Volja izbranega ponudnika glede skupne ponudbene vrednosti je navzven izkazana in evidentirana na več medsebojno skladnih mestih, s tem pa objektivno preverljiva. Naročnik ne zanika, da je skupna ponudbena vrednost bistveni element ponudbe in da je po poteku roka za oddajo ponudb ni dovoljeno naknadno spreminjati ali izbirati med različnimi cenovnimi izjavami, a poudarja, da v obravnavanem primeru ne gre za tako situacijo. Navaja, da je potrebno upoštevati tudi, da je pogodbena cena dogovorjena po načelu dejansko izvedenih količin in fiksnih cen na enoto. Le-te zato predstavljajo primerno in za pogodbeno obračunavanje zavezujočo cenovno podlago, medtem ko je skupna ponudbena vrednost izračunana na njihovi podlagi. Vsebina cenovne zaveze izbranega ponudnika je tako objektivno konkretizirana v celotnem ponudbenem predračunu, katerega vsebina se ni spreminjala. Dokumenta z drugače navedenim skupnim zneskom zato ni mogoče obravnavati kot samostojno oz. variantno cenovno ponudbo, saj iz njega ne izhajajo drugačne cene na enoto, drugačne ponujene količine, drugačen predmet ali drugačen obseg izvedbe. Izbrani ponudnik je sicer med druge dokumente dodatno naložil še dokument z nazivom Povzetek predračuna.pdf, v katerem je naveden znesek 746.711,56 EUR brez DDV, a njegov obstoj ne pomeni, da ponudba vsebuje dve enakovredni ponudbeni ceni. Naročnik ni izbiral med dvema ponudbenima voljama in ni naknadno spreminjal cen na enoto, vrednosti posameznih postavk ali skupne ponudbene vrednosti Vsebino ponudbe je ugotovil na podlagi vnaprej določenih pravil dokumentacije in podatkov iz celotnega predračuna.
Naročnik navaja, da ne more slediti navedbi vlagatelja, da že sama predložitev dveh povzetkov predračuna pomeni, da izbrani ponudnik zahtevanega dokumenta ni predložil oz. da je predložil variantno ponudbo. Dejstvo, da je izbrani ponudnik zahtevani povzetek predračuna predložil v predvidenem razdelku v informacijskem sistemu e-JN, med druge dokumente pa še dodatni povzetek z drugačno vrednostjo, ne izniči pravočasne predložitve zahtevanega dokumenta in izražene volje izbranega ponudnika. Izbrani ponudnik tudi ni ponudil alternativnih tehničnih rešitev, različnih predmetov ali različnih načinov izvedbe, saj so predmet ponudbe, cene na enoto in vsebina predračuna enotni. Strokovna komisija je predložitev dodatnega dokumenta smatrala kot očitno oz. nebistveno napako, saj je ponudbena vrednost izbranega ponudnika jasno in nedvoumno razvidna iz ponudbenega predračuna in v razdelek »Predračun« naložene rekapitulacije predračuna, zato naročniku ni treba pridobivati nove ponudbene vsebine in ugibati, kakšna je bila volja izbranega ponudnika. Napaka tudi ne vpliva na izpolnjevanje zahtev naročnika, razvrstitev ponudbe ali enakopravno obravnavo ponudnikov. S spregledom napake naročnik ni posegel v ceno na enoto, tehnične specifikacije ali druge bistvene elemente ponudbe. Razhajanje je bilo mogoče zaznati neposredno iz ponudbe, pravilen podatek pa je bil objektivno razviden iz pravočasno predloženega celotnega predračuna, podatka v e-JN in povzetka, naloženega v za to predvideni razdelek. Drugačen podatek v dodatno naloženem dokumentu ne ustvarja dveh različnih enakovrednih ponudbenih volj, temveč predstavlja napako v dokumentu, ki glede na pravila dokumentacije ni bil merodajen za določitev ponudbene vrednosti. Navedeno pomanjkljivost je mogoče obravnavati kot očitno oz. nebistveno napako v smislu petega odstavka 89. člena ZJN-3. S svojimi navedbami vlagatelj priznava, da med celotnim predračunom in relevantnim povzetkom predračuna ni neskladja. Ta okoliščina izključuje zatrjevani dvom glede dejanske ponudbene volje izbranega ponudnika.
Naročnik še navaja, da v kolikor vlagatelj zatrjuje, da pravilo o prednosti podatkov ni primerno, transparentno ali zakonito, po vsebini izpodbija določbo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, s čemer je prepozen.
Vlagatelj v opredelitvi do navedb izbranega ponudnika vztraja, da v ponudbi izbranega ponudnika vsebovano razhajanje ni take vrste, kot ga je naročnik predvidel dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Na portalu e-JN je bilo zaslediti, da je izbrani ponudnik predložil ponudbo v vrednosti 728.382,23 EUR brez DDV, na podlagi vlagateljevega vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika pa je bilo ugotovljeno, da je slednji v priložil dva obrazca z različno vrednostjo, enega z vrednostjo 728.382,23 EUR brez DDV, drugega pa z vrednostjo 746.711,56 EUR brez DDV. Glede na predložena, po vrednosti različna predračuna, kar po mnenju vlagatelja ne gre šteti kot nebistveno napako izbranega ponudnika in jo ob tem še spregledati, je moč ugotoviti, da je slednji predložil dve, po vrednosti različni ponudbi, za kar bi ga moral naročnik njegovo ponudbo označiti kot nedopustno in ga iz nadaljnjega postopka izločiti.
Med vlagateljem in naročnikom je sporno vprašanje, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je ponudbo izbranega ponudnika štel za dopustno, čeprav se v njej nahajata dva dokumenta Povzetek predračuna, vsak z vpisano drugačno skupno ponudbeno vrednostjo. Vlagatelj zatrjuje, da naročnik ne ve, kateri od dokumentov je pravilen, zato bi moral njegovo ponudbo izločiti kot nedopustno. Naročnik odgovarja, da je za primer takih neskladij določil pravila ravnanja v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila pa tudi, da je predložitev dodatnega dokumenta štel za očitno napako.
Po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v njej predložil dva obrazca Povzetek predračuna, in sicer;
- dokument, poimenovan Povzetek Predračuna JN 13-26, za ponudbo št. JN-13-26, rekapitulacijo, iz katerega izhaja vrednost del Vodovod Orehek pri Materiji – Slivje »662.165,66« EUR, vrednost dodatnih in nepredvidenih del »66.216,57« EUR in vrednost skupaj »728.382,23« EUR - v obliki .pdf, oddan v informacijski sistem e-JN v razdelek Predračun;
- dokument, poimenovan Povzetek Predračuna, za ponudbo št. JN-13-26, rekapitulacijo, iz katerega izhaja vrednost del Vodovod Orehek pri Materiji – Slivje »678.828,69« EUR, vrednost dodatnih in nepredvidenih del »67.882,87« EUR in vrednost skupaj »746.711,56« EUR - v obliki .pdf, oddan v ponudbi z ostalimi dokumenti.
Med njima, kot pravilno zatrjuje vlagatelj in čemur niti izbrani ponudnik in naročnik ne nasprotujeta, obstoji neskladje oz. vsebinska razlika - eden ima vpisano skupno vrednost del (ponudbeno vrednost) 728.382,23 EUR, drugi pa 746.711,56 EUR.
Peti odstavek 89. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik, če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti. Očitne ali nebistvene napake naročnik lahko spregleda.
Iz vpogleda v dokumentacijo v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v podpoglavju XXIV. Vsebina ponudbene dokumentacije v poglavju Navodila in pogoji v dokumentu Povabilo k oddaji ponudbe določil:
»Ponudnik poda ponudbo kot sledi:
1. Povzetek predračuna ponudnik v sistemu e-JN naloži v razdelek »Predračun« v .pdf datoteki, ki bo dostopen na javnem odpiranju ponudb.
2. […]
3. Ponudbeni obrazci in vsa ostala dokumentacija, ki jo zahteva naročnik, ponudnik v sistemu e-JN naloži v razdelek »Druge priloge« v *.pdf datoteki, razen predračuna, ki ga predloži v excel in *.pdf datoteki.
4. […].
V primeru razhajanj med podatki v Povzetku predračuna – naloženim v razdelek »Predračun« in celotnim Predračunom – naloženim v razdelek »Druge priloge«, kot veljavni štejejo podatki v celotnem predračunu, naloženim v razdelku »Druge priloge«.
[…]«
V točki 2. Ponudbeni predračun v podpoglavju XXIV. Vsebina ponudbene dokumentacije v poglavju Navodila in pogoji istega dokumenta je dalje naročnik določil:
»Ponudnik mora v Predračunu ponujati vse pozicije, ob upoštevanju tehničnih specifikacij, ki so del razpisne dokumentacije.
[…].
Ponudnik mora za vsako postavko v predračunu vpisati ceno na enoto mere brez DDV v EUR in skupno vrednost brez DDV v EUR na največ dve decimalni mesti. […]
[…]
V obrazec Povzetek predračuna in Predračun se vpiše končno ponudbeno vrednost.
[…]
Ponudnik skladno z zgornjimi zahtevami izpolni tudi Povzetek predračuna (rekapitulacija).
Ponudnik v informacijskem sistemu e-JN v razdelek »Predračun« naloži izpolnjen obrazec »Povzetek predračuna (rekapitulacija)« v *.pdf datoteki, ki bo dostopen na javnem odpiranju ponudb, obrazec »Predračun« v *.pdf in *.xls ali *.xlsx datoteki pa naloži v razdelek »Drugi dokumenti«. V primeru razhajanj med podatki v Povzetku predračuna (rekapitulaciji) - naloženim v razdelek »Predračun«, in celotnim Predračunom - naloženim v razdelek »Drugi dokumenti«, kot veljavni štejejo podatki v celotnem predračunu, naloženim v razdelku »Drugi dokumenti«.«.
Nadalje je naročnik v podpoglavju XIX. Dopolnitve, popravki ali pojasnila ponudb v poglavju Navodila in pogoji istega dokumenta določil: »1. Če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko naročnik zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik bo od gospodarskega subjekta zahteval dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne bo mogel preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, opravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti. […]«
Državna revizijska komisija najprej pritrjuje vlagatelju, da se izbrani ponudnik in naročnik na pravilo, ki določa ravnanje naročnika za primer ugotovitve neskladij med predloženimi podatki, kot izhaja iz podpoglavja XXIV. Vsebina ponudbene dokumentacije v poglavju Navodila in pogoji v dokumentu Povabilo k oddaji ponudbe v obravnavnem primeru ne moreta uspešno sklicevati. Pravilo določa ravnanja naročnika za primer ugotovitve razhajanj med podatki v povzetku predračuna (rekapitulaciji) - naloženim v razdelek »Predračun« in celotnim predračunom - naloženim v razdelek »Drugi dokumenti«, ne pa ravnanj naročnika za primer, da ponudnik v ponudbi predloži dva povzetka predračuna, iz katerih izhaja različna skupna ponudbena vrednost, kot v obravnavanem primeru.
Ne glede na navedeno, Državna revizijska komisija v zvezi z navedbami vlagatelja, da je pravilo evidentno v nasprotju s pravili javnega naročanja, ugotavlja, da vlagatelj z njimi izpodbija določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, s tem pa je, glede na fazo postopka in 25. člen ZPVPJN, prepozen. Državna revizijska komisija zato teh njegovih navedb vsebinsko ni obravnavala. Da zoper to določbo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pravočasno ni ugovarjal, sicer navaja že vlagatelj sam.
Kot izhaja iz predhodno predstavljenega petega odstavka 89. člena ZJN-3 lahko naročnik očitne ali nebistvene napake spregleda.
Državna revizijska komisija je že večkrat pojasnila (prim. npr. odločitve v zadevah št. 018-014/2017, 018-194/2018, 018-151/2019, 018-165/2020, 018-046/2021, 018-099/2024, 018-107/2026), da je treba očitnost napake presojati z vidika možnosti njenega odkritja oz. ugotovitve. Napaka je očitna le, če jo je v objektivnem smislu moč zaznati na prvi pogled (prima facie), kar pomeni, da jo je mogoče ugotoviti neposredno, ne pa šele z dodatnim pojasnjevanjem posameznih okoliščin stanja, poleg tega mora biti pravilen podatek naročniku znan (posledično pa tudi na objektivni ravni preverljiv) že ob ugotovitvi očitne napake. V kolikor se namreč naročnik s pravilnim podatkom in s tem s pravo ponudnikovo voljo prvič seznani šele ob odpravi očitne napake, ni mogoče zaključiti, da zaradi dopolnitve ali popravka slednje po roku za oddajo ponudbe ni bila dejansko predlagana nova ponudba. Za opredelitev pomanjkljivosti v ponudbi za očitno napako morata tako biti izpolnjena dva pogoja: da jo je mogoče zaznati na prvi pogled in da je naročniku pravilen podatek znan.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v obravnavanem primeru prvi pogoj za opredelitev očitne napake izpolnjen - napaka v ponudbi izbranega ponudnika je na prvi pogled razvidna. V ponudbi izbranega ponudnika se nahajata dva dokumenta Predračun rekapitulacija, med katerima obstoji vsebinsko neskladje. Iz njiju namreč izhaja različna skupna vrednost del, in sicer:
- iz dokumenta, poimenovanega Povzetek Predračuna JN 13-26 (oddanega v informacijski sistem e-JN v razdelek Predračun) izhaja vrednost del »662.165,66« EUR, vrednost dodatnih in nepredvidenih del »66.216,57« EUR in vrednost skupaj »728.382,23« EUR;
- iz dokumenta, poimenovanega Povzetek Predračuna (oddanega v ponudbi, skupaj z drugimi dokumenti) pa izhaja vrednost del »678.828,69« EUR, vrednost dodatnih in nepredvidenih del »67.882,87« EUR in vrednost skupaj »746.711,56« EUR.
Vlagatelj zatrjuje, da naročnik ne ve, kateri od zgornjih podatkov oz. dokumentov je pravilen, a tem zatrjevanjem Državna revizijska komisija ne more slediti. Po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika gre namreč ugotoviti, da je skupna vrednost ponudbe 728.382,23 EUR, kot izhaja iz dokumenta, poimenovanega Povzetek Predračuna (oddan v informacijski sistem e-JN v razdelek Predračun), povezana in izkazana z več podatki, predstavljenimi v ponudbi izbranega ponudnika, česar za skupno vrednost ponudbe 746.711,56 EUR, kot izhaja iz dokumenta, poimenovanega Povzetek Predračuna (oddan v ponudbi, skupaj z drugimi dokumenti) ni mogoče ugotoviti.
Ponujena skupna ponudbena cena 728.382,23 EUR (brez DDV) izbranega ponudnika tako izhaja iz:
- dokumenta, poimenovanega 2-2 Ponudbeni predračun JN 13-26 (v obliki .xlsx), ki vsebuje: a) popis del, iz katerega izhaja vrednost del po posameznih postavkah (ki so, glede na drugi odstavek 3. člena obrazca 2.1 Obrazec pogodbe tudi relevantne za obračun del po pogodbi) in skupna vrednost posamezne skupine del, b) skupno rekapitulacijo, iz katere neposredno in preverljivo izhaja skupna vrednost oz. vsota postavk po skupinah del (1.1 pripravljalna in rušitvena dela, 1.2 zemeljska dela, 1.3 betonska in AB dela, 1.4 zidarska dela, 1.5 tesarska dela, 1.6 dostopne poti, 2.1 stavbno pohištvo, 2.2 slikopleskarska in fasaderska dela, 2.3 cesta, 2.4 meteorna kanalizacija, 3.0 instalacijska dela – gradbena dela, 4.0 instalacijska dela – vodovod in 5.0 zaključna dela) »662.165,66« EUR (brez vrednosti dodatnih in nepredvidenih del), c) rekapitulacijo, iz katere neposredno in preverljivo izhaja, da vrednost del Vodovod Orehek pri Materiji – Slivje znaša »662.165,66« EUR, skupaj z vrednostjo dodatnih in nepredvidenih del (»66.216,57« EUR), pa skupna vrednost del znaša »728.382,23« EUR;
- dokumenta, poimenovanega Celoten predračun Vodovod Orehek pri Materiji – Slivje JN-13-26 (v obliki .pdf), z enako vsebino, kot je predstavljena v prejšnji alineji;
- vpisa, ki ga je izbrani ponudnik napravil v informacijskem sistemu e-JN (polje »Znesek skupaj brez davka (EUR)« »728.382,23«.
Kot pravilno navaja naročnik, podatkov oz. dokumentov, predloženih v ponudbi izbranega ponudnika, v konkretnem primeru, sploh glede na njihovo vsebinsko povezanost, ni mogoče obravnavati vsakega posebej in ločeno enega od drugega. V okoliščinah konkretnega primera gre zato ugotoviti, da predložitev dokumenta, poimenovanega Povzetek Predračuna z vpisano vrednostjo 746.711,56 EUR (oddanega v ponudbi, skupaj z drugimi dokumenti), upoštevaje vse zgoraj opisane okoliščine, predstavlja očitno napako v ponudbi izbranega ponudnika. Pravilen podatek o skupni vrednosti del (728.382,23 EUR) je bil naročniku znan, in to že ob ugotovitvi te napake, preverljiv pa tudi na objektivni ravni. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zato izpolnjen tudi drugi pogoj za opredelitev očitne napake.
Iz navedenega Državna revizijska komisija kot neutemeljene zavrača navedbe vlagatelja, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika zaradi obstoja te pomanjkljivosti izločiti. Prav tako gre zavrniti zatrjevanje vlagatelja, da je ponudba izbranega ponudnika zaradi tega špekulativna oz. variantna in da bi jo bilo potrebno skladno z določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila zavrniti. Ker je imel naročnik za spregled očitne napake podlago v petem odstavku 89. člena ZJN-3, Državna revizijska komisija ugotavlja, da mu kršitev pri presoji skladnosti ponudbe izbranega ponudnika z zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in določili ZJN-3 v obravnavanem delu, zato ni mogoče očitati.
II.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je izbrani ponudnik v dokumentu Obrazec 1: Obrazec ponudbe navedel dvoumne podatke, ki že sami po sebi terjajo njegovo izločitev. V polju »Področje dela v ponudbi skupine ponudnikov« je navedel, da bo vodilni partner opravil vsa dela po pogodbi, kar pomeni, da bo vsa dela opravil sam, torej v 100% deležu pogodbene vrednosti, kar pa je v diametralnem nasprotju z navedbo v polju »% udeležbe v ponudbi skupine ponudnikov«, kjer je naveden podatek 98% vrednosti. Opis del v obrazcu predstavlja 100% delež in ne le 98%. Tudi navedba, da naj bi partner opravil 2% vrednosti pogodbe je v diametralnem nasprotju s trditvijo, da bo vsa dela po pogodbi opravil vodilni partner sam. Skladno s poglavjem III. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila so morali ponudniki navesti delež in področje dela, ki ga bodo izvedli, te zahteve pa izbrani ponudnik ni izpolnil, saj glede na zapis v omenjenem obrazcu naročnik ne more ugotoviti, kaj naj bi delal vodilni partner in kaj partner. Tudi v tem primeru gre za variantno, nedoločno ponudbo, ki je ni mogoče popravljati, ponudbo pa je potrebno izločiti. Podatek omogoča več razlag, in sicer, da bo vsa dela po pogodbi, torej 100% del, izvedel vodilni partner ali pa, da vseh del ne bo izvedel vodilni partner, temveč bo 2% del izvedel njegov partner. Ugibanje o tem, kateri podatek je pravilen oz. kaj naj bi dejansko veljalo, ni dopustno.
Vlagatelj se ne strinja s pojasnilom naročnika iz odgovora na zahtevo za spremembo izpodbijane odločitve, da navedbe v obrazcu niso medsebojno nasprotne in da je skupaj z dokumentom Pravni akt razdelitev obvesti med partnerjema jasna. Vlagatelj vztraja, da zapis, da vodilni partner prevzema »vsa dela po pogodbi« ne more pomeniti nič drugega kot to, da bo izvedel celotno pogodbeno vrednost sam, torej 100% in ne 98%. Evidentno je, da je izbrani ponudnik pri izpolnjevanju obrazca storil napako. Da razpisna dokumentacija ni določala, da mora vsak partner samostojno prevzeti posebej ovrednoteno postavko iz popisa del, se vlagatelj strinja.
Izbrani ponudnik v izjasnitvi navaja, da je bila v obrazcu Obrazec 1: Obrazec ponudbe predvidena navedba vodilnega ponudnika in partnerjev v skupni ponudbi ter za vsakega izmed njih področje dela ter odstotek udeležbe v ponudbi. Zahtevan je bil tudi akt o skupni izvedbi naročila. Iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni izhajala zahteva, da bi moral vsak ponudnik v skupni ponudbi prevzeti določene postavke iz popisa del ali da bi moral biti odstotek njegove udeležbe izračunan glede na vrednosti posameznih postavk oz. da bi se moral seštevek vrednosti postavk, ki jih prevzame posamezen partner, ujemati z navedenim odstotkom. Izbrani ponudnik je v ponudbi predložil akt, iz katerega izhaja delitev del po vsebini ter razmejitev, da 98% vseh del preračuna prevzema vodilni partner, 2% vrednosti del predračuna pa partner (4. člen). Enaki podatki, tj. področje dela in udeležba v odstotnem deležu izhajajo tudi iz obrazca Obrazec 1: Obrazec ponudbe. Navaja, da vlagatelj izhaja iz zmotne predpostavke, da navedba »vsa dela po pogodbi« sama po sebi pomeni, da vodilni partner prevzema 100% pogodbene vrednosti, saj za tako razlago v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni podlage. Vlagatelj navedenemu obrazcu pripisuje vsebino, ki je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila ni določala. Partner, ki prevzema vodenje gradnje, prevzema s tem povezane pogodbene obveznosti, čeprav ta naloga ni posebej določena kot samostojna postavka v popisu del. Njen strošek je zajet v cenah drugih postavk. Izbrani ponudnik meni, da vlagatelj samovoljno enači vsa dela po pogodbi s 100% pogodbene vrednosti. Volja vodilnega partnerja je ves čas enaka – prevzema vsa GOI dela iz predračuna, partner pa prevzema naloge vodje gradnje. Navaja, da je ponudbo potrebno razlagati kot celoto, ne pa na podlagi posameznega izraza, iztrganega iz konteksta in poudarja, da podatki v njegovi ponudbi ne omogočajo več diametralno nasprotnih razlag, kot navaja vlagatelj. Navedba »vsa dela po pogodbi« predstavlja opis področja dela vodilnega partnerja, podatek o 98% udeležbi pa predstavlja njegov delež v ponudbi skupine ponudnikov. Gre za dva različna podatka, kar izhaja že iz sme zasnove obrazca.
Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navaja, da je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila v primeru skupne ponudbe zahtevala predložitev akta o skupni izvedbi naročila, ki mora med drugim določati deleže ponudnikov v odstotkih in področje del, ki jih bodo izvedli. Dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila ni zahtevala, da bi morala biti vsakemu partnerju dodeljena samostojna in posebej ovrednotena postavka ponudbenega predračuna, niti ni določala metodologije, po kateri bi moral ponudnik odstotek udeležbe posameznega partnerja izračunati izključno kot seštevek posameznih postavk predračuna. Zahtevana sta bila vsebinski opis prevzetih nalog in odstotni delež posameznega partnerja, pa tudi nekateri drugi elementi skupnega nastopa. Izbrani ponudnik je to zahtevo izpolnil tako v obrazcu Obrazec 1: Obrazec ponudbe kot v pravnem aktu o skupnem nastopu in predložitvi skupne ponudbe. V obrazcu je pri vodilnem partnerju kot področje dela navedeno »vsa dela po pogodbi«, njegov skupni delež pa 98%, pri partnerju pa »vodenje del, kot odgovorni vodja gradnje/del« in 2% delež. Že iz tega obrazca je razvidno, da partnerja naročila ne prevzemata v enakem obsegu in da navedba »vsa dela po pogodbi« ni bila podana kot navedba 100% udeležbe vodilnega partnerja. Naročnik navaja, da iz celote predloženih dokumentov izhaja, da se besedna zveza »vsa dela po pogodbi« nanaša na vsa izvedena gradbena, obrtniška in instalacijska dela iz ponudbenega predračuna, ne pa na storitev vodenja gradnje. Navedenega besedila zato ni mogoče razlagati izolirano, ločeno od drugih podatkov istega obrazca. Rubrika »področje dela v ponudbi skupine ponudnikov« je namenjena opisu vrste oz. vsebine nalog, ki jih prevzema posamezni partner, medtem ko je obseg njegove vrednostne udeležbe določen v ločeni rubriki. Pravilna razlaga obrazca Obrazec 1: Obrazec ponudbe je, da bo vodilni partner izvedel vsa izvedbena dela, ki so predmet ponudbenega predračuna in pogodbe, medtem, ko bo partner v okviru preostalega 2% deleža opravil storitev vodenja gradnje oz. nalog vodje gradnje in vodje del. Izraz »vsa dela po pogodbi« se nanaša na celoto gradbenih, obrtniških in instalacijskih del, ki jih prevzema vodilni partner, in ne pomeni, da vodilni partner prevzema tudi naloge, ki so v istem obrazcu izrecno dodeljene partnerju. Takšno razumevanje ni rezultat naknadne razlage naročnika, ampak neposredno izhaja iz pravnega akta o skupnem nastopu izbranega ponudnika, v katerem je razdelitev tudi podrobneje konkretizirana. Pravni akt ne spreminja podatkov iz obrazca Obrazec 1: Obrazec ponudbe, temveč jih pojasnjuje in vsebinsko razčlenjuje. Oba dokumenta skupaj tvorita jasno, zaključeno in medsebojno skladno ureditev razmerja med partnerjema. Okoliščina, da storitev vodenja gradnje v ponudbenem predračunu ni oblikovana kot samostojna postavka, na navedeno ne vpliva. Partnerja sta lahko vrednost storitve vodenja gradnje določila kot odstotni delež skupne ponudbene vrednosti, ne da bi morala biti ta storitev v popisu del prikazana kot posebna obračunska postavka. Dejanska razdelitev med partnerjema izhaja tudi iz drugih delov ponudbe – dokazil o tehnični in strokovni sposobnosti. Če bi bila dejanska volja partnerjev, da vodilni partner izvede tudi naloge vodenja gradnje, ne bi bilo razumnega razloga, da bi bila v obrazcu Obrazec 1: Obrazec ponudbe pri partnerju izrecno navedena funkcija vodenja del, da bi mu bil določen 2% delež, da bi bila enaka naloga vključena v pravni akt in da bi imenovan njegov kader ter z referenčnim projektom izkazan vodja gradnje. Celotna ponudba potrjuje, da ima vključitev partnerja določbo opredeljeno izvedbeno funkcijo.
Naročnik se ne strinja z vlagateljem, da naj bi ponudba omogočala dve različni, medsebojno izključujoči razlagi, tj. da bodisi vodilni partner izvede 100% naročila, bodisi, da izvede 98% naročila. Prva razlaga namreč temelji izključno na izoliranem jezikovnem razumevanju besed »vsa dela po pogodbi« in prezre podatke iz drugih dokumentov v ponudbi, druga razlaga pa upošteva celotno ponudbo in vse njene medsebojno povezane sestavine. Naročnik izpostavlja odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-121/2022.
Vlagatelj v opredelitvi do navedb izbranega ponudnika navaja, da je izbrani ponudnik obrazec Obrazec 1: Obrazec ponudbe izpolnil napačno, naročnik pa je to spregledal. To je moč razbrati tudi iz navedb, ki jih izbrani ponudnik podaja v izjasnitvi in sicer, da vodilni partner izvede vsa GOI dela iz predračuna, partner pa prevzema naloge vodje gradnje. Vlagatelj ne razume navedbe izbranega ponudnika, da besedne zveze »vsa dela po pogodbi« ni mogoče razumeti, da vsa dela po pogodbi pomenijo 100 % pogodbene vrednosti. Besedna zveza »vsa dela po pogodbi« pomeni celoten obseg nalog, storitev, gradenj ali obveznosti, ki jih bo izbrani ponudnik prevzel, sem pa sodi tudi vodenje gradnje, kadar ponudnik prevzema izvedbo vseh del. Nadalje izbrani ponudnik tudi navede, da navedba »vsa dela po pogodbi« predstavlja opis področja dela vodilnega partnerja, medtem ko podatek o 98 % udeležbi predstavlja njegov delež v ponudbi skupine ponudnikov. Navedbe izbranega ponudnika so nerazumljive. Če bi bilo temu tako, bi moral v razdelku, namenjenemu vpisu področja dela, pri vodilnemu partnerju navesti, da slednji prevzema vsa GOI del (in ne vsa dela po pogodbi), kar bi potem takem res lahko pomenilo 98 %, pri partnerju pa, da prevzema področje vodenja del, kar predstavlja 2 % celotne pogodbene vrednosti. Glede na predloženi obrazec Obrazec 1: Obrazec ponudbe, pa je izpolnjeno mogoče razumeti zgolj na način, da vsa dela po pogodbi prevzema vodilni ponudnik, torej 100 %, kar pomeni, da slednji prevzema tudi vodenje del in ne zgolj GOI dela, kot to zavajajoče v svoji izjasnitvi navaja izbrani ponudnik.
Med vlagateljem in naročnikom je sporno vprašanje, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je ponudbo izbranega ponudnika štel za dopustno, glede na podatke, ki jih je izbrani ponudnik vpisal v obrazec Obrazec 1: Obrazec ponudbe. Vlagatelj zatrjuje, da so podatki tako dvoumni, da že sami po sebi terjajo izločitev ponudbe izbranega ponudnika. Naročnik odgovarja, da sta v ponudbi izbranega ponudnika tako vsebinski opis prevzetih nalog kot odstotni delež posameznega partnerja v skupni ponudbi ustrezno predstavljena.
Iz vpogleda v dokumentacijo v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v podpoglavju III. Ponudnik v poglavju Navodila in pogoji v dokumentu Povabilo k oddaji ponudbe med drugim določil »2. Ponudbo lahko predloži tudi skupina ponudnikov, vendar jo v elektronskem sistemu odda vodilni ponudnik.« in »4. V primeru ponudbe skupine ponudnikov mora le-ta predložiti ustrezen akt o skupni izvedbi naročila (na primer pogodbe o sodelovanju). Akt o skupni izvedbi naročila mora določati vsaj: […], deleže ponudnikov v % in področje dela, ki ga bodo izvedli, […].«
V podpoglavju XXIV. Vsebina ponudbene dokumentacije v poglavju Navodila in pogoji v dokumentu Povabilo k oddaji ponudbe je naročnik določil:
»3. Obrazec 1: Obrazec ponudbe
Obrazec 1 mora biti izpolnjen in podpisan s strani ponudnika ali v primeru ponudbe skupine ponudnikov vodilnega ponudnika.«
Ta obrazec je naročnik oblikoval na način, da so ponudniki vanj vnesli (med drugim) naslednje podatke:
- »naziv(i) ponudnika-kov in naslov (ločeno za vodilnega ponudnika v skupni ponudbi in ponudnika v ponudbi skupine ponudnikov)«,
- »področje dela v ponudbi skupine ponudnikov«,
- »% udeležbe v ponudbi skupine ponudnikov«.
Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik v zvezi z izpolnjevanjem dokumenta Obrazec 1: Obrazec ponudbe le splošno določil, da morajo ponudniki v njem navesti (med drugim) »področje dela v ponudbi skupine ponudnikov« in »% udeležbe v ponudbi skupine ponudnikov«. Pri tem v zvezi z vpisom področja dela ni določil, kako morajo ponudniki vsebinsko predstaviti obseg prevzetih del (npr. po postavkah (s čemer se strinja tudi vlagatelj), po vrsti del ali kako drugače), prav tako ni določil, na kaj se »% udeležbe« nanaša (npr. na odstotek glede na obseg del, odstotek glede na vrednost del ali na kaj drugega).
Po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v njej predložil dokument Obrazec 1: Obrazec ponudbe, v katerem je navedel, da
- vodilni partner, Pirnat d.o.o., Ljubljana prevzema »vsa dela po pogodbi« in da delež njegove udeležbe v ponudbi skupine ponudnikov znaša »98%«;
- partner, Fond S d.o.o., Ljubljana prevzema »vodenje del, kot odgovorni vodja gradnje / del« in da njegove delež udeležbe v ponudbi skupine ponudnikov znaša »2%«.
V ponudbi je izbrani ponudnik, skladno z zahtevo naročnika, predložil tudi dokument Pravni akt o skupnem nastopu in predložitvi skupne ponudbe za izvedbo javnega naročila »Vodovod Orehek pri Materiji – Slivje« z dne 21. 6. 2026, iz katerega izhaja, da si bosta partnerja, v primeru, da bo skupna ponudba izbrana na javnem naročilu, delo razdelila na naslednji način:
- vodilni partner, Pirnat d.o.o., Ljubljana bo prevzel »98% vseh del predračuna Vodovod Orehek pri Materiji – Slivje (pripravljana in rušitvena dela, zemeljska dela, betonska in AB dela, zidarska dela, tesarska dela, dostopna dela, stavbno pohištvo, slikopleskarska in fasaderska dela, cesta, meteorna kanalizacija, instalacijska dela – gradbena dela , instalacijska dela – vodovod, zaključna dela)«;
- partner, Fond S d.o.o., Ljubljana pa bo prevzel »2% vrednosti vseh del predračuna Vodovod Orehek pri Materiji – Slivje (vodenje gradnje, opravljanje naloge vodje gradnje / del)«.
Vlagatelj zatrjuje, da so podatki izbranega ponudnika v dokumentu Obrazec 1: Obrazec ponudbe dvoumni, saj je navedba, da bo vodilni partner prevzel vsa dela po pogodbi v nasprotju tako z navedbo, da znaša njegov delež udeležbe 98%, kot tudi z navedbo, da je v skupni ponudbi v 2% udeležen partner. Izpostavljena navedba po mnenju vlagatelja pomeni, da bo vodilni partner vsa dela opravil sam, torej v 100% deležu. Iz tega razloga naročnik ne more ugotoviti, kaj naj bi delal vodilni partner in kaj partner. Naročnik lahko o pravilnem podatku le ugiba.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da navedbam vlagatelja, da iz ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče ugotoviti, kaj naj bi kateri od partnerjev delal, ni mogoče slediti. Ne glede na zapis, da bo vodilni partner izvajal vsa dela »po pogodbi« (kot izhaja iz dokumenta Obrazec 1: Obrazec ponudbe) oz. »po predračunu« (kot izhaja dokumenta Pravni akt o skupnem nastopu in predložitvi skupne ponudbe za izvedbo javnega naročila »Vodovod Orehek pri Materiji – Slivje« z dne 21. 6. 2026), Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta zapisa glede obsega prevzetih del vodilnega partnerja v dokumentu Pravni akt o skupnem nastopu in predložitvi skupne ponudbe za izvedbo javnega naročila »Vodovod Orehek pri Materiji – Slivje« z dne 21. 6. 2026 jasno in nedvoumno konkretizirana z navedbo vrste del po popisu del. Kot izhaja iz rekapitulacije popisa del se bo v okviru predmeta javnega naročila izvedlo »1.1 pripravljalna in rušitvena dela, 1.2 zemeljska dela, 1.3 betonska in AB dela, 1.4 zidarska dela, 1.5 tesarska dela, 1.6 dostopne poti, 2.1 stavbno pohištvo, 2.2 slikopleskarska in fasaderska dela, 2.3 cesta, 2.4 meteorna kanalizacija, 3.0 instalacijska dela – gradbena dela, 4.0 instalacijska dela – vodovod in 5.0 zaključna dela«, prav navedene vrste del pa v izvedbo v predmetnem javnem naročilu, kot izhaja iz akta o skupnem nastopu, prevzema vodilni partner. Dalje Državna revizijska komisija ugotavlja, da je moral vodilni partner/partner, glede na 5. točko podpoglavja III. Ponudnik v poglavju Navodila in pogoji v dokumentu Povabilo k oddaji ponudbe imeti zaposlenega vodjo gradnje skladno z Gradbenim zakonom. Pogoje za vodjo gradnje je naročnik določil v podpoglavju XXIII. Razlogi za izključitev in pogoji za priznanje sposobnosti v poglavju Navodila in pogoji v dokumentu Povabilo k oddaji ponudbe. V ponudbi izbranega ponudnika dela vodje gradnje prevzema v izvedbo partner (in ne vodilni partner), kar jasno in nedvoumno izhaja tako iz dokumenta Obrazec 1: Obrazec ponudbe (»vodenje del, kot odgovorni vodja gradnje/del), kot tudi iz dokumenta Pravni akt o skupnem nastopu in predložitvi skupne ponudbe za izvedbo javnega naročila »Vodovod Orehek pri Materiji – Slivje« z dne 21. 6. 2026 (»vodenje gradnje, kot odgovorni vodja gradnje/del). Da vodjo gradnje v obravnavanem primeru zagotavlja partner v skupni ponudbi dodatno izhaja tudi iz obrazcev ESPD obeh partnerjev (poglavje C. Tehnična in strokovna sposobnost del IV: Pogoji za sodelovanje) in ter dokumentov Obrazec 5: Reference in kader. Glede na predstavljeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik na podlagi podatkov in dokumentov v ponudbi lahko jasno in nedvoumno ugotovil, katera dela (po vsebini) v izvedbo prevzema vodilni partner in katera partner.
Dalje Državna revizijska komisija ugotavlja, da tudi navedbam vlagatelja o neskladju pri zapisu odstotka prevzetih del s strani vodilnega partnerja in partnerja v skupni ponudbi, ni mogoče slediti. Upoštevaje, da naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, kot že navedeno, ni posebej opredelil, katere okoliščine (vsebinske, vrednostne ali katere druge) morajo ponudniki upoštevati pri izračunu in prikazu odstotka udeležbe v ponudbi skupine ponudnikov ter upoštevaje predhodno ugotovljeno vsebinsko delitev del med vodilnim partnerjem in partnerjem v skupni ponudbi, Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz ponudbe izbranega ponudnika jasno izhaja, da se odstotek udeležbe v ponudbi skupine ponudnikov, naveden v dokumentu Obrazec 1: Obrazec ponudbe nanaša na odstotek, v katerem je vsak od partnerjev udeležen pri ponudbi (vodilni partner 98%, partner 2%). Enako izhaja tudi iz dokumenta Pravni akt o skupnem nastopu in predložitvi skupne ponudbe za izvedbo javnega naročila »Vodovod Orehek pri Materiji – Slivje« z dne 21. 6. 2026.
Tudi teh podatkov, ki izhajajo iz posameznih dokumentov, predloženih v ponudbi izbranega ponudnika, v konkretnem primeru, sploh glede na njihovo vsebinsko povezanost, ni mogoče obravnavati vsakega posebej in ločeno enega od drugega. V okoliščinah konkretnega primera gre ugotoviti, da so v ponudbi izbranega ponudnika predstavljeni podatki, na podlagi katerih je mogoče jasno in nedvoumno ugotoviti obseg in odstotek udeležbe prevzetih delih s strani vodilnega partnerja in partnerja. Ponudba izbranega ponudnika v obravnavanem delu, po presoji Državne revizijske komisije, ni dvoumna, ni neskladna in tudi ne vsebuje podatkov na način, da bi moral naročnik o njihovi pravilnosti ugibati. Prav tako vsebina ponudbe izbranega ponudnika v obravnavanem delu, po presoji Državne revizijske komisije, ne omogoča drugačne razlage vpisanih podatkov, kot zgoraj predstavljene, sploh pa ne razlage vlagatelja, da odstotek udeležbe vodilnega partnerja v ponudbi znaša 100%. Iz navedenega gre zavrniti tudi zatrjevanje vlagatelja, da je ponudba izbranega ponudnika v obravnavanem delu nedoločna oz. variantna in da bi jo bilo potrebno zato izločiti.
III.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil tehnično dokumentacijo za nekatere cevi in fazone v tujem jeziku. Tega naročnik ni dopustil, saj je v poglavju I. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila jasno in nedvoumno zahteval, da morajo biti tako ponudba kot tudi dokumenti v zvezi s ponudbo napisani v slovenskem jeziku. Naročnik torej ni dopustil, da ponudniki prilagajo katerekoli dokumente v drugem jeziku, kot izključno v slovenskem. Iz navedenega ponudba izbranega ponudnika ni dopustna, naročnik pa je pomanjkljivost očitno v celoti spregledal.
Izbrani ponudnik v izjasnitvi navaja, da so trditve vlagatelja glede dokumentov v tujem jeziku pavšalne, saj sporne dokumente navaja le primeroma, ne konkretizira pa njihove vsebine do te mere, da bi bila omogočena nedvoumna ugotovitev, na katero tehnično zahtevo iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila se nanašajo in zakaj bi bil s to tehnično zahtevo v zvezi jezik sporen. V tehnični dokumentaciji so za vsako postavko materiala in opreme iz obrazca 6 bistveni podatki za izkazovanje izpolnjevanja tehničnih zahtev razvidni iz prikazov detajlov cevi oz. spojev ter tabel, oznak in standardov, ki so identični, ne glede na jezik tehničnega dokumenta. Zapis v tujem jeziku zato ne predstavlja nobenega dvoma glede tehnične ustreznosti ponujenega materiala in opreme. Dodaja, da je naročnik s popravkom dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila na Portalu javnih naročil dne 5. 6. 2026 objavil prilogo k obrazcu 6, ki je napisana tako v slovenskem kot tudi v angleškem jeziku, s čemer je naročnik sam povzročil, da ponudniki ne morejo v popolnosti slediti določilu glede slovenskega jezika. Opozarja na določbo drugega odstavka 36. člena ZJN-3 glede pozivanja na predložitev prevoda. Navaja, da je dopustna presoja ponudbenih dokumentov v tujem jeziku brez prevoda, kadar naročnik prevoda ne potrebuje, ker ne glede na jezik ugotovi vsebino dokumenta. Sama okoliščina, da dokument ni preveden, še ne pomeni, da bi morala biti ponudba izločena. Izpostavlja tudi več odločitev Državne revizijske komisije o odpravi take pomanjkljivosti v okviru petega odstavka 89. člena ZJN-3. Zaključuje, da je zahteva za prevod ponudbene dokumentacije namenjena temu, da naročnik lahko ugotovi vsebino že predloženega dokumenta, saj prevod sam po sebi ne pomeni spremembe ponudbe, saj je osnovni dokument že predložen v ponudbi. Če naročnik oceni, da lahko vsebino dela ponudbene dokumentacije v tujem jeziku preveri sam, opredelitev ponudbe, ki kljub zahtevi iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni v celoti predložena v slovenskem jeziku, kot dopustne, ni nezakonita.
Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navaja, da je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila poleg obrazca 6 zahtevala predložitev tehnične dokumentacije, določala pa je tudi splošno pravilo, da morajo biti ponudba in z njo povezani dokumenti v slovenskem jeziku. Navaja, da je pri presoji konkretne ponudbe treba razlikovati med vprašanjem, ali je ponujeni material tehnično določen in ali njegova skladnost izhaja iz pravočasno predložene ponudbe ter vprašanjem jezika posameznega dodatnega dokazila. Pojasnjuje, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil izpolnjen obrazec 6, pripadajoče izjave proizvajalcev, poleg tega pa še tehnične liste oz. prospekte proizvajalcev, med katerimi so bili posamezni dokumenti v tujem jeziku. Navaja, da je bilo že iz dokumentov, predloženih v okviru obrazca 6, mogoče ugotoviti, kaj izbrani ponudnik ponuja. Zaradi celovite presoje revizijskih navedb je naročnik vpogledal tudi v ponudbo vlagatelja in ugotovil, da je predložil obrazec 6 in izjave proizvajalcev, ne pa tudi ločenih tehničnih listov. Naročnik meni, da je navedeno pomembno pri presoji vsebinske doslednosti vlagateljevih navedb, a poudarja, da ne utemeljuje dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika z morebitno pomanjkljivostjo vlagateljeve ponudbe. Pokazati želi, da vlagatelj želi za izbranega ponudnika uveljaviti strožji dokazni standard od tistega, po katerem je ravnal sam.
Naročnik še navaja, da vlagateljevo stališče vodi do dveh logičnih, možnih zaključkov. Če vlagatelj šteje, da je mogoče skladnost ponujenega materiala z zahtevami naročnika izkazovati z obrazcem 6 in izjavami proizvajalcev MAF, potem mora enako stališče veljati tudi za izbranega ponudnika. V takem primeru dodatno predloženi prospekti pomenijo podporno dokumentacijo, njihova jezikovna oblika pa ne povzroči nejasnosti glede tega, kateri proizvodi so bili ponujeni in katere tehnične značilnosti je izbrani ponudnik zanje navedel. Če pa vlagatelj šteje, da navedeno ne zadošča in bi ločeni tehnični listi mogli biti priloženi, potem gre ugotoviti, da je enaka oz. še izrazitejša pomanjkljivost podana tudi v njegovi ponudbi, saj takih dokumentov ni predložil. Praksa Državne revizijske komisije jezikovne pomanjkljivosti dokumenta ne obravnava avtomatično kot neodpravljive. Obravnava jo kot pomanjkljivost, ki se lahko odpravi v okviru petega odstavka 89. člena ZJN-3, kadar sta obstoj in vsebina dokumenta pred iztekom roka za oddajo ponudb objektivno preverljiva. Naročnik navaja, da izbranega ponudnika ni bilo treba pozivati k pojasnilu, dopolnitvi ali predložitvi prevoda, saj je naročnik dejstvo, kateri materiali so ponujeni in ali imajo zahtevane tehnične lastnosti, preveril neposredno iz že predložene ponudbene dokumentacije. Poudarja, da dodatnega prevoda za preveritev odločilnih dejstev ni potreboval, zato ponudnika k prevodu ni pozival. Dokumente je presodil v obliki, v kateri so bili pravočasno predloženi, in ugotovil, da lahko njihovo vsebino razume ter tehnično skladnost preveri sam. Dejstvo, da so bili posamezni dodatni prospekti v tujem jeziku zato naročniku ni preprečevalo presoje ponudbe in ni ustvarjalo dvoma glede ponujenega materiala. Izpostavlja odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-101/2022. Meni, da vlagatelj neutemeljeno izenačuje predložitev posameznega dokumenta v tujem jeziku z neizpolnjevanjem tehnične zahteve. Jezikovna oblika dodatnega dokazila sama po sebi še ne pomeni, da ponujeni predmet ni določen ali da ne izpolnjuje tehničnih specifikacij. Navaja, da vlagatelj očitka o predloženi tehnični dokumentaciji v tujem jeziku tudi ne konkretizira z navedbo posamezne obvezne tehnične zahteve, ki je zaradi jezika dokumenta naročnik ne bi mogel preveriti.
Vlagatelj v opredelitvi do navedb izbranega ponudnika navaja, da naročnik z objavo priloge k Obrazcu 6 (Obrazec št. 6-1) v ničemer ni spremenil določil osnovne razpisne dokumentacije, kjer je določil, da mora biti ponudba, vsa korespondenca in dokumenti v zvezi s ponudbo, napisani v slovenskem jeziku. Popravek, ki ga je objavil naročnik vsebuje zgolj dvojezično vsebino obrazca št. 6-1, pri čemer nikjer ni zapisano, da se slednji lahko odda v slovenskem ali v angleškem jeziku. Glede na to, da naročnik v fazi pregleda ponudbe izbranega ponudnika ni zahteval prevodov ponudbe, takšne ponudbe ni mogoče označiti kot dopustne, izbranega ponudnika pa je potrebno iz postopka izločiti.
Prvi odstavek 36. člena ZJN-3 določa, da postopek javnega naročanja poteka v slovenskem jeziku, naročnik pa lahko v razpisni dokumentaciji določi, da smejo ponudniki svoje ponudbe predložiti delno ali v celoti v tujem jeziku, zlasti v delu, ki se nanaša na tehnične značilnosti, kakovost in tehnično dokumentacijo, kot so na primer prospekti, propagandni ter tehnični material in drugo. V izjemnih primerih, kadar ne obstaja dovolj ustrezno slovensko izrazoslovje na specifičnem tehničnem področju ali kadar to zahteva predmet javnega naročila, lahko naročnik pripravi dokumentacijo ali del dokumentacije v tujem jeziku. Če naročnik dovoli, da ponudnik predloži del ponudbene dokumentacije v enem od uradnih jezikov Evropske unije ali drugem tujem jeziku, mora naročnik navesti, v katerem jeziku in za kateri del ponudbe gre. V skladu z drugim odstavkom 36. člena ZJN-3 lahko naročnik v primeru, če ob pregledu in ocenjevanju ponudb meni, da je treba del ponudbe, ki ni predložen v slovenskem jeziku, uradno prevesti v slovenski jezik, to zahteva in ponudniku določi ustrezni rok, stroške prevoda pa nosi ponudnik.
Kot že pojasnjeno, peti odstavek 89. člena ZJN-3 dopušča, da lahko naročnik, če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti. Očitne ali nebistvene napake naročnik lahko spregleda.
Po vpogledu v dokumentacijo v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v točki 5. v podpoglavju I. Splošno v poglavju Navodila in pogoji v dokumentu Povabilo k oddaji ponudbe določil: »Ponudba, vsa korespondenca in dokumenti v zvezi s ponudbo morajo biti napisani v slovenskem jeziku.«
Nadalje je naročnik v podpoglavju XIX. Dopolnitve, popravki ali pojasnila ponudb v istem dokumentu določil: »1. Če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko naročnik zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik bo od gospodarskega subjekta zahteval dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne bo mogel preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, opravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti.«
Glede na izpostavljene določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik določil, da morajo ponudniki ponudbo ter vso, s tem povezano komunikacijo in dokumentacijo pripraviti v slovenskem jeziku, pridržal pa si je tudi možnost ravnanja skladno s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 za primer, če so ali se zdijo informacije ali predložena dokumentacija, nepopolne ali napačne.
Naročnik je v podpoglavju XXIV. Vsebina ponudbene dokumentacije v istem dokumentu med drugim določil, da ponudbeno dokumentacijo predstavlja »9. Obrazec 6: Seznam materiala in opreme, katero bo ponudnik vgradil«. V tem obrazcu je naročnik pripravil tabelo, v kateri je po postavkah navedel tehnične karakteristike in zahteve za material, ponudniki pa so morali sestaviti seznam opreme in materialov, ki jih bodo vgradili pri izvedbi projekta in zanje vpisati zahtevane podatke. V obrazcu je naročnik navedel tudi, da mora ponudnik za vsako postavko priložiti Obrazec št. 6-1 (izjavo proizvajalca (MAF)) in tehnično dokumentacijo in/ali prospekte.
Iz odstopljene dokumentacije izhaja, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil izpolnjen obrazec 6: Seznam materiala in opreme, katero bo ponudnik vgradil in več izpolnjenih obrazcev 6-1 Izjava proizvajalca (MAF), ponudbi pa je predložil tudi tehnično dokumentacijo cevi in fazonov. Nekatera od teh dokazil so bila predložena v tujem jeziku.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik, kot utemeljeno zatrjuje vlagatelj, v ponudbi (celotne) tehnične dokumentacije ni predložil v zahtevanem, slovenskem jeziku. Navedeno pomeni, da izbrani ponudnik ni ravnal skladno z zahtevo naročnika iz zgoraj citirane točke 5. v podpoglavju I. Splošno v poglavju Navodila in pogoji v dokumentu Povabilo k oddaji ponudbe, ki določa, da mora biti ponudba, vsa korespondenca in dokumenti v zvezi s ponudbo morajo biti napisani v slovenskem jeziku. Njegova ponudba zato ne ustreza vsem zahtevam naročnika, določenim v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.
Ugotovljeno stanje, tj. ko je tehnična dokumentacija delno predložena v tujem jeziku ne pa v slovenskem jeziku, kot je bilo zahtevano, gre opredeliti kot pomanjkljivost ponudbe, ki jo naročnik lahko odpravi v okviru petega odstavka 89. člena ZJN-3 (prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-055/2019, 018-180/2019, 018-101/2022).
Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik izbranega ponudnika na odpravo pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika ni pozival. V zvezi z navedenim naročnik pojasnjuje, da je predložene dokumente presodil v obliki, v kateri so bili predloženi in ugotovil, da njihovo vsebino razume, posledično pa je lahko preveril tehnično skladnost ponujenega materiala. S tem je naročnik, kot ugotavlja Državna revizijska komisija, sam odpravil ugotovljeno pomanjkljivost v ponudbi izbranega ponudnika, kar mu omogoča peti odstavek 89. člena ZJN-3, v skladu s katerim naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Ravnanje naročnika, ki je ugotovljeno pomanjkljivost v ponudbi izbranega ponudnika, tj. ko je tehnična dokumentacija delno predložena v tujem jeziku ne pa v slovenskem, kot je bilo zahtevano, odpravil sam in izbranega ponudnika ni pozival na njeno odpravo, v danem primeru, ob upoštevanju konkretnih okoliščin, ni mogoče šteti kot dejanje, ki bi bilo v nasprotju z določbo petega odstavka 89. člena ZJN-3.
Če bi bilo treba navedbe vlagatelja razumeti na način, da v okviru teh zatrjuje tudi tehnično neustreznost oz. neizkazano tehnično ustreznost ponujenega predmeta javnega naročila, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj teh navedb ni konkretiziral, posledično pa ni zadostil trditvenemu bremenu (7. in 212. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in naslednji) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN). Iz navedenega Državna revizijska komisija s tem povezanih navedb vlagatelja (pa tudi izbranega ponudnika in naročnika) vsebinsko ni obravnavala.
IV.
V zaključku navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati zatrjevanih kršitev, ki naj bi jih pri presoji dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika storil naročnik. Ker naročniku tako ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju z določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in določbami ZJN-3, ko je ponudbo izbranega ponudnika označil za dopustno, je Državna revizijska komisija, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo vlagatelja kot neutemeljenega zavrnila.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v vlogi z dne 12. 8. 2026 uveljavljal povrnitev stroškov pravnega varstva.
Ker je povrnitev stroškov odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, vlagatelj pa z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva zavrnila.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
Pravni pouk:
Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.
Predsednik senata:
Igor Luzar, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije
Vročiti:
– naročnik,
– vlagatelj po pooblaščencu,
– izbrani ponudnik,
– ministrstvo, pristojno za javna naročila.
Vložiti:
– v spis zadeve, tu.