018-110/2026 Onkološki inštitut Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sama Červeka kot predsednika senata, Andraža Žvana kot člana senata in dr. Mateje Škabar kot članice senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Odpadki« (sklop 7) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Biotera, d. o. o., Žeje pri Komendi (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Godec Černeka Nemec, odvetniška družba, o. p., d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju: pooblaščenec), zoper ravnanje naročnika Onkološki inštitut Ljubljana, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 1. 9. 2026

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila za sklop 7, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila – delna za sklop 1, 2, 4, 5, 6, 7, 8« št. JN-0013/2026 z dne 18. 6. 2026.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 3.403,31 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava obvestila o javnem naročilu 23. 4. 2026 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN003122/2026-EUe16/01, in 23. 4. 2026 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 279995-2026) z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila – delna za sklop 1, 2, 4, 5, 6, 7, 8« št. JN-0013/2026 z dne 18. 6. 2026 (objava 19. 6. 2026 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN003122/2026-ODL/01) gospodarske subjekte med drugim obvestil, da je za sklop 7 izbral ponudbo ponudnika Kemis, d. o. o., Vrhnika (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je 1. 7. 2026 na portalu eRevizija vložil zahtevek za revizijo z dne 1. 7. 2026 ter predlagal razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila za sklop 7 in povračilo stroškov. Vlagatelj je po vsebini uveljavljal, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), kar je utemeljeval s tem, da je izbrani ponudnik ponudil vzorce zabojnikov s pokrovi, ki niso skladni s tehničnimi specifikacijami, poleg tega izbrani ponudnik ni predložil dokazila o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov ali obdelovalcev odpadkov za odpadke 18 01 08, v obrazcu št. 4 pa ni navedel vseh povezanih družb. Vlagatelj je predlagal izvedbo več različnih dokazov.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 7. 7. 2026, vloženo 7. 7. 2026 na portalu javnih naročil, po Odvetniški družbi Urankar & Zupančič, o. p., d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju: pooblaščenec izbranega ponudnika), izjasnil o vlagateljevih navedbah in pojasnil, zakaj niso utemeljene, zato je predlagal zavrnitev zahtevka za revizijo, uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov. Izbrani ponudnik je predlagal izvedbo več različnih dokazov.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev« št. JN-0013/2026 z dne 21. 7. 2026, ki ga je vložil 21. 7. 2026 na portalu eRevizija, zahtevek za revizijo in vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil, o zahtevi izbranega ponudnika za povrnitev stroškov pa ni odločil. Naročnik je pojasnil, da:
− ni zahteval, da morajo imeti zabojniki pritrjen pokrov in da bi ta moral ostati fiksno pritrjen ves čas dvigovanja (odpiranja) in spuščanja (zapiranja) zabojnikov, zatikanje na stranico telesa pa je omogočil tudi kako drugače kot s panti,
− je izbrani ponudnik na njegovo zahtevo predložil štiri vzorčne primerke zabojnikov, pri čemer je ugotovil, da so ponujeni zabojniki v celoti skladni s tehničnimi specifikacijami, saj se pokrov ob odpiranju (dvigovanju) zatakne z zatiči na eni od stranic telesa,
− se ponujeni zabojniki pravilno zapirajo in zagotavljajo hermetično zaprtje, ki preprečuje uhajanje kontaminiranih delcev,
− vlagatelj s predloženimi fotografijami, ki jih je naredil na vpogledu in na katerih ni prikazan celoten zabojnik, pri čemer je vlagatelj pred fotografiranjem očitno zamaknil pokrov in ga fotografiral s takšnega zornega kota, da fotografija ustvarja vtis, da se zabojnik ne zapira oziroma da pokrov ne prekriva celotnega telesa zabojnikov, ne prikazuje pravilnega dejanskega stanja, zato je odločitvi o zahtevku za revizijo predložil fotografije, iz katerih je razvidno, da pokrovi ob zapiranju v celoti pokrivajo telo zabojnika in zagotovijo njegovo pravilno, pri čemer ob strani ni nobenih rež ali odprtin, kar je mogoče dokazati tudi z dokazom z vpogledom vzorcem zabojnikov, kot je to predlagal vlagatelj,
− izbrani ponudnik izpolnjuje pogoj o vpisu v evidenco Ministrstva za okolje, prostor in energijo kot zbiralec ali obdelovalec za odpadek 18 01 08 izpolnjuje, kar je potrdil s predložitvijo obrazca ESPD in 3.7, vlagatelj pa je neutemeljeno uveljavljal, da se izbrani ponudnik ni nikjer v ponudbi skliceval na to, da izpolnjuje sporni pogoj,
− je izbrani ponudnik v ponudbi predložil tudi okoljevarstveno dovoljenje št. 35407-62/2011-23 z dne 7. 6. 2013, iz katerega sicer neposredno ne izhaja podatek o vpisu v potrebno evidenco,
− je vpogledal v evidenco zbiralcev odpadkov z dne 18. 5. 2026, ki je dostopna na spletni strani ministrstva 21. 7. 2026, in ugotovil, da izbrani ponudnik izpolnjuje sporni pogoj,
− je imel v petem odstavku 89. člena ZJN-3 podlago, da sam vpogleda v to evidenco, zato mu ni bilo treba in tudi ni smel pozvati izbranega ponudnika na dopolnitev ponudbe,
− je obstoj podatkov iz te evidence mogoče objektivno preveriti pred potekom roka za prejem ponudb,
− je imel podlago za svoje ravnanje tudi v osmem odstavku 79. člena ZJN-3,
− izbrani ponudnik izpolnjuje tudi zahteve glede udeležbe fizičnih in pravnih oseb v lastništvu ponudnika, kot naročnik pa ni ravnal v nasprotju z ZJN-3, ko je potrebne podatke pridobil iz javno objavljenih podatkov gospodarskih služb, Agencije Republike Slovenijo za statistko in javnopravne evidence (AJPES) ter tujih evidenc, pri čemer so ti podatki objektivno preverljivi pred potekom roka za prejem ponudb, zato dejstvo, da izbrani ponudnik v obrazec 4 ni vpisal vseh subjektov, ki jih je skladno z določbami Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 s sprem.) mogoče šteti za povezane družbe z izbranim ponudnikom, pri čemer vlagatelj za nekatere neutemeljeno uveljavlja, da bi imajo tak položaj, ni razlog, da bi njegova ponudba ne bi bila dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3,
− četudi bi držalo, da izbrani ponudnik v obrazcu 4 ni navedel vseh povezanih družb, to ni lažna izjava, temveč le razlog za formalno nepopolno ponudbo.

Naročnik je 22. 7. 2026 prek portala eRevizija Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 22. 7. 2026, ki jo je vložil 22. 7. 2026 prek portala eRevizija, opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj se z njimi ne strinja. Vlagatelj je uveljavljal povrnitev nadaljnjih stroškov.

Državna revizijska komisija je zavrnila predlog za vpogled v vzorce zabojnikov, ki jih je v sklopu 7 ponudil izbrani ponudnik. Ta dokaz, ki so ga predlagali vsi trije udeleženci postopka pravnega varstva, namreč ni potreben, saj je bilo mogoče dejansko stanje, ki je pravnorelevantno za rešitev zadeve, v polnosti in pravilno ugotoviti iz prejete dokumentacije in vlog ter dokazil k njim (fotografije, navodila za uporabo v papirnati obliki, videoposnetek). Dejstvo, da naj bi, kot je uveljavljal naročnik, vlagatelj zavajajoče predstavljal fotografije, ki jih je posnel 30. 6. 2026 na ogledu teh vzorcev zabojnikov, ni bistveno, ker je bistveno, da je pravnorelevantno dejansko stanje mogoče ugotoviti tudi brez vpogleda v vzorce zabojnikov, ki jih je v sklopu 7 ponudil izbrani ponudnik. Državna revizijska komisija dodaja, da je pri reševanju zadeve najprej pomembna tudi okoliščina, da je sporno tolmačenje ene od tehničnih specifikacij, in tako sam vpogled v vzorce zabojnikov, ki jih je v sklopu 7 ponudil izbrani ponudnik, za tolmačenje te tehnične specifikacije niti ni potrebno. So pa zato pravno relevantna dejstva, ki jih uveljavljajo vse tri strani, na podlagi katerih utemeljujejo, zakaj ponujeni zabojniki bodisi izpolnjujejo sporno tehnično specifikacijo bodisi je ne. Ta dejstva pa je, kot je Državna revizijska komisija že navedla, mogoče v polnosti in pravilno ugotoviti iz prejete dokumentacije in vlog ter dokazil k njim (fotografije, navodila za uporabo v papirnati obliki, videoposnetek).

Po pregledu objave obvestila o javnem naročilu, dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, odločitve o oddaji javnega naročila in posredovane dokumentacije, zlasti pa ponudbe izbranega ponudnika, ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, in dokazil je Državna revizijska komisija na podlagi razlogov, navedenih v nadaljevanju, odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Vlagatelj je vsebinsko uveljavljal, da je naročnik za sklop 7 izbral ponudbo, ki ni dopustna (v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3), s čimer se izbrani ponudnik in naročnik nista strinjala.

Naročnik lahko izbere le ponudbo, ki je dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3. To po vsebini izhaja iz prvega odstavka 89. člena ZJN-3, saj naročnik odda javno naročilo na podlagi meril ob upoštevanju 84., 85. in 86. člena ZJN-3 po tem, ko preveri, da so izpolnjeni pogoji iz točk a (ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3) in b (ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena). Če torej kateri pogoja iz točk a in b prvega odstavka prvega odstavka 89. člena ZJN-3 ni izpolnjen, naročnik ne more zakonito izbrati določene ponudbe in tako s tem ne more zakonito oddati javnega naročila.

Vlagatelj je najprej uveljavljal, da naročnik ni pravilno ugotovil, da je izbrani ponudnik v sklopu 7 ponudil zabojnike, ki so skladni z zahtevami iz obrazca 3.7 – Tehnične zahteve in specifikacije v delu, v katerem je naročnik določil »Funkcionalnost zabojnika«.

Skladno z 9. točko 3. točke dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je »ustrezno izpolnjen« obrazec 3.7 – Tehnične zahteve in specifikacije sestavni del ponudbe. Naročnik je obrazec 3.7 – Tehnične zahteve in specifikacije oblikoval tako, da je vanj, med drugim, vključil tehnične specifikacije v smislu alinee a 23. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, saj je določil zahtevane lastnosti predmeta javnega naročila (prim. drugo poved iz prvega odstavka 68. člena ZJN-3). Naročnik je na koncu obrazca 3.7 – Tehnične zahteve in specifikacije določil še izjavo:
»Izjavljamo, da se v celoti strinjamo z zgoraj navedenimi zahtevami in smo jih sposobni izvajati.
S podpisom tega obrazca ponudnik tudi potrjuje, da se strinja tudi z ostalimi zahtevami iz razpisne dokumentacije.«

Kot je razvidno iz obrazca 3.7 – Tehnične zahteve in specifikacije, je naročnik določil, da bo moral izbrani ponudnik na letni ravni »sukcesivno zagotoviti dobavo naslednjo ustrezne embalaže«:
− 200 kosov pravokotnih 30-litrskih zabojnikov s črnim telesom in vijoličnim pokrovom
in
− 2200 kosov pravokotnih 60-litrskih zabojnikov s črnim telesom in vijoličnim pokrovom.

Naročnik je v nadaljevanju navedel, da je namembnost teh zabojnikov zbiranje odpadkov iz zdravstva (citostatični in citotoksični odpadki), in določil je posamezne zahteve, ki se, med drugim, nanašajo na »Velikost in obliko zabojnika«, »Material« in »Obliko pokrova« (»pokrov, ki omogoča nepredušno zapiranje«), določil pa je tudi zahteve za »Funkcionalnost zabojnika«:
»Med uporabo:
Izvedba zabojnika mora biti takšna, da se pokrov zatakne na eni od stranic telesa (s panti ali kako drugače) in sicer tako, da se pri posamičnem odlaganju odpadkov pokrov lahko dviguje ter spušča. Pri spuščanju mora pokrov pokriti celotno odprto površino telesa zabojnika.
Končno zapiranje:
Zabojnik se mora hermetično zapirati«.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da med vsemi tremi udeleženci postopka pravnega varstva ni sporno, da je izbrani ponudnik ponudil zabojnike s črnim telesom in vijoličastim pokrovom, pri čemer tudi ni sporno, da pokrovi niso povezani s telesom zabojnika s panti, temveč sta na stranici pokrova kavlja (zahtevek za revizijo in izjasnitev izbranega ponudnika), integrirana nastavka (izjasnitev izbranega ponudnika) oziroma zatiča (odločitev o zahtevku za revizijo), s katerima je mogoče pokrov obesiti na stranico telesa zabojnika tako, da tisti del pokrova, ki je ob zaprtju zabojnika obrnjen v notranjost zabojnika, pri obešanju na stranico telesa zabojnika obrnjen proti stranici telesa zabojnika. Navedeno potrjuje tudi vpogled v videoposnetek (priloga 3 k izjasnitvi o zahtevku za revizijo), enako pa to potrjujeta fotografiji iz točke C na dokumentu »SC 30 – SC 50 – SC 60« – navodilih za uporabo (priloga 2 k izjasnitvi o zahtevku za revizijo), kar je tudi postavitev, ki jo prikazuje prva fotografija na str. 5 zahtevka za revizijo, prikazujejo pa jo tudi fotografije na str. 5 in 6 odločitve o zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz obrazca 3.7 – Tehnične zahteve in specifikacije v delu, ki se nanaša na »Funkcionalnost zabojnika«, jasno izhaja zahteva za zatikanje pokrova na eno od stranic telesa zabojnika, in sicer med uporabo zabojnika, pri čemer naročnik ni zamejil možnosti tega zatikanja le s panti, saj je izrecno omogočil, da je zatikanje na eni od stranic telesa zabojnika omogočeno tudi »kako drugače«. Pri tem je naročnik z besedilom »in sicer tako, da se pri posamičnem odlaganju odpadkov pokrov lahko dviguje ter spušča« izrecno določil, kako mora biti med uporabo zabojnika zagotovljeno zatikanje pokrova na eno od stranic telesa zabojnika. Besedilo »in sicer« namreč uvaja pojasnilo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da pojem »med uporabo« jasno, natančno in nedvoumno zagotavlja razumevanje »pri posamičnem odlaganju odpadkov«. Uporaba zabojnika, kot je določena v obrazcu 3.7 – Tehnične zahteve in specifikacije v delu, ki se nanaša na »Funkcionalnost zabojnika«, je za tolmačenje tehničnih specifikacij, ki so sporne med vsemi tremi udeleženci postopka pravnega varstva, zamejena na konkretno opravilo posamičnega odlaganja odpadkov v zabojnik in s tem torej na čas odlaganja odpadkov v zabojnik. Iz navedenega jasno, natančno in nedvoumno izhaja, da mora biti pri opravljanju konkretnega opravila odlaganja odpadkov v zabojnik omogočeno, da se pokrov dviguje (s čimer se omogoči, da se torej zabojnik odpira in tudi odpre) in spušča (s čimer se omogoči, da se zabojnik zapira in tudi zapre). Kar po nasprotnem razlogovanju (argument a contrario) pomeni, da dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila ni določena tako, da bi omogočala (tudi) tolmačenje, da bi bil pokrov zabojnika pri opravljanju konkretnega opravila odlaganja odpadkov v zabojnik v statičnem položaju in da bi zadoščalo, če je zagotovljena možnost, da je zabojnik ob posamičnem odlaganju odpadkov odprt, ker je pokrov zataknjen na eno stranico telesa zabojnika.

Čeprav Državna revizijska komisija ugotavlja, da ima naročnik ustrezno podlago v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, da upošteva, da je izpolnjena tehnična specifikacija o zatikanju pokrova na eno od stranic telesa, če je to zatikanje zagotovljeno tudi na kakšen drug način kot s panti, npr. s kavljema, integriranima nastavkoma oziroma zatičema, pa dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila ne daje ustrezne podlage, da bi bil tak način skladen, če pri posamičnem odlaganju odpadkov ne omogoča, da se pokrov lahko dviguje ali spušča in torej ne v primerih, ko bi bil pokrov zabojnika pri opravljanju konkretnega opravila odlaganja odpadkov v zabojnik v statičnem položaju, kot je to v primeru rešitve izbranega ponudnika, ko je pokrov (le) zataknjen na stranico telesa zabojnika.

Četudi iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne izhaja izrecno besedilo, ki bi določilo (stalno) fizično povezanost pokrova s stranico telesa zabojnika, to še ne zmanjšuje jasnosti, natančnosti in nedvoumnosti dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki zahteva od ponudnikov, da ponudijo rešitev, ki mora še vedno omogočati dvigovanje in spuščanje pokrova pri opravljanju konkretnega opravila odlaganja odpadkov v zabojnik. V tem smislu se zato Državna revizijska komisija strinja z vlagateljem, ki je uveljavljal, da je naročnik napačno ugotovil, da je izbrani ponudnik ponudil zabojnike z rešitvijo zatikanja pokrova na stranico telesa zabojnika skladno s tehničnimi specifikacijami. Državna revizijska komisija namreč besedila pojasnila, ki ga uvaja besedilo »in sicer«, iz prve povedi pod besedilom »Med uporabo« (obrazec 3.7 – Tehnične zahteve in specifikacije v delu, ki se nanaša na »Funkcionalnost zabojnika«) ni mogla tolmačiti tako, da bi mu dajala vsebino, ki je ta ne določa. Če je namreč naročnik omejen pri spreminjanju dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila po poteku roka za prejem ponudb (6. in 7. člen ZJN-3 in prva poved iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3), to najmanj enako velja z Državno revizijsko komisijo.

Izbrani ponudnik je sicer navedel (str. 3 izjasnitve o zahtevku za revizijo), da »pokrov namreč v dvignjenem položaju, ko se s kavlji zataknjen na eno izmed stranic telesa zabojnika, ni prosto odložen ali ločen od zabojnika, temveč je funkcionalno povezan z zabojnikom in ga je pri posamičnem odlaganju mogoče dvigati in spuščati«, vendar s tem tolmačenjem daje besedilu pojasnila, ki ga uvaja besedilo »in sicer«, iz prve povedi pod besedilom »Med uporabo« (obrazec 3.7 – Tehnične zahteve in specifikacije v delu, ki se nanaša na »Funkcionalnost zabojnika«) drugačno vsebino, kot jo ima, pri čemer izbrani ponudnik ne more spregledati, da ima to pojasnilo nek namen in pomen, saj premični pokrov na zabojniku že po naravi stvari pomeni element, ki se ga premika ter dviga in spušča. Dviganje in spuščanje, ki ju določa dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila, sta postavljena v nek določen in specifičen kontekst. Nesmiselno bi bilo namreč, da bi se dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila tolmačilo tako, da je naročnik o dviganju in spuščanju pokrova pisal v nekem splošnem smislu, saj je že po naravi stvari jasno, da zabojnikov, ki so namenjeni odlaganju odpadkov, ki nastanejo zaradi izvajanja zdravstvene dejavnosti pri naročniku, ne bi bilo mogoče uporabiti, če ne bi bilo mogoče priti v njihovo notranjost. Zato tudi naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo (gl. tudi 6. in 7. člen ZJN-3 in prva poved iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3) ne more tolmačiti izpostavljenega pojasnila tako, da bi mu dajal drugačno vsebino, kot jo ima. Nesmiselno pa je tudi, da bi se tolmačilo izpostavljeno pojasnilo v smeri, da je naročnik želel preprečiti, da bi ponudniki ponudili pokrove, ki ne bi imeli funkcije pokrova zabojnika. Že dejstvo, da je naročnik že pri zahtevi o nepredušnem zapiranju zabojnika, kot jo je določil v tehnični specifikaciji za »Obliko pokrova«, ki je tehnična specifikacija, ki je v obrazcu 3.7 – Tehnične zahteve in specifikacije po vrstnem redu napisana pred tehničnimi specifikacijami za »Funkcionalnost zabojnika«, jasno kaže, da je naročnik zahteval premične pokrove z določenimi funkcijami in potrebo po zapiranju zabojnikov.

Ker ne izbrani ponudnik ne naročnik ne uveljavljata, da je izbrani ponudnik ponudil tudi vozičke, ki omogočajo uporabo pokrova zabojnika na dinamičen način pri odlaganju odpadkov (gl. v tem smislu videoposnetek in fotografije iz točke D na dokumentu »SC 30 – SC 50 – SC 60« – navodila za uporabo (priloga 2 k izjasnitvi o zahtevku za revizijo)), tega podatka pa Državni revizijski komisiji tudi ni mogla razbrati iz ponudbe izbranega ponudnika, Državni revizijski komisiji ni bilo treba ugotavljati, ali bi bilo treba šteti, da je zabojnik skupaj z vozičkom rešitev, ki bi jo naročnik smel šteti za tako, da izpolnjuje zahtevo iz besedila pojasnila, ki ga uvaja besedilo »in sicer«, iz prve povedi pod besedilom »Med uporabo« (obrazec 3.7 – Tehnične zahteve in specifikacije v delu, ki se nanaša na »Funkcionalnost zabojnika«).

Državna revizijska komisija zato tudi v primeru, če bi morala ugotoviti, da niso utemeljeni tisti vlagateljevi očitki, ki se nanašajo na zapiranje zabojnika, ne bi mogla spregledati, da so utemeljeni tisti vlagateljevi očitki o naročnikovi nepravilni ugotoviti, da je izbrani ponudnik ponudil zabojnike z rešitvijo zatikanja pokrova na stranico telesa zabojnika skladno s tehničnimi specifikacijami, s čimer je utemeljeno navajal, da je naročnik napačno ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3. To pa pomeni, da je naročnik oddal javno naročilo, čeprav ni bil izpolnjen pogoj iz točke a prvega odstavka 89. člena ZJN-3. Že ugotovitev ene kršitve zato zadošča, da Državna revizijska komisija – neodvisno od morebitnega obstoja še kakšne druge kršitve in zato tudi neodvisno od tega, ali bi bilo sicer treba pritrditi vlagatelju, ki je v vlogi z dne 22. 7. 2026 uveljavljal, da je naročnik zaradi odsotnosti dokazil v ponudbi šele med predrevizijskim postopkom ugotavljal, da izbrani ponudnik izpolnjuje tudi pogoj glede vpisa v evidenco zbiralcev odpadkov ali obdelovalcev odpadkov za odpadke 18 01 08, in da je naročnik šele med predrevizijskim postopkom ugotavljal položaj pri izbranem ponudniku v zvezi s povezanimi družbami – na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodi zahtevku za revizijo in razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila za sklop 7, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila – delna za sklop 1, 2, 4, 5, 6, 7, 8« št. JN-0013/2026 z dne 18. 6. 2026.

Skladno z drugo povedjo iz tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Z razveljavitvijo izpodbijane odločitve se postopek oddaje javnega naročila znova znajde v trenutku pred njenim sprejemom, naročnik pa je ob upoštevanju možnosti in omejitev uporabe petega, šestega in sedmega odstavka 89. člena ZJN-3 zavezan sprejeti eno izmed odločitev, ki jih omogoča 90. člen ZJN-3, pri čemer jo mora obrazložiti skladno z drugo povedjo iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 in z njo seznaniti gospodarske subjekte (prva poved iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3). Pri svojih ravnanjih mora naročnik upoštevati 6. in 7. člen ZJN-3.

S tem sta odločitvi Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljeni.

Vlagatelj je uspel z zahtevkom za revizijo, zato mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 s sprem.; v nadaljevanju: OT) in Sklepom o spremembi vrednosti točke (Uradni list RS, št. 22/2019), ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava:
- takso v višini 2.434,87 eurov,
- stroške za sestavo zahtevka za revizijo (tarifna številka 44/1 OT) v višini 780 eurov (priglašenih 1.300 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 951,60 eurov,
in
- izdatke (tretji odstavek 11. člena OT) od 1.300 točk v višini 13,80 eurov (23 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 16,84 eurov,
kar skupaj znese 3.403,31 eurov, ki jih je naročnik dolžan vlagatelju povrniti v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Vlagatelj je povrnitev nadaljnjih stroškov priglasil tudi v vlogi z dne 22. 7. 2026, vendar mu jih Državna revizijska komisija ni priznala, ker njena vsebina ni bila v ničemer bistvena za rešitev zadeve.

Upoštevajoč navedeno je Državna revizijska komisija zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov nad priznanim zneskom 3.403,31 eurov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točka izreka tega sklepa utemeljena.

Čeprav naročnik v dokumentu »Odločitev« št. JN-0013/2026 z dne 21. 7. 2026 ni odločil o stroških, ki jih je priglasil izbrani ponudnik v vlogi z dne 7. 7. 2026 (prva poved iz osmega odstavka 70. člena ZPVPJN), to ne preprečuje Državni revizijski komisiji, da odloči o njih (prim. drugo poved iz osmega odstavka 70. člena ZPVPJN), saj se izjasnitev izbranega ponudnika iz drugega odstavka 27. člena ZPVPJN upošteva tudi v revizijskem postopku (gl. prvo poved iz tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN), odločanje o stroških (tudi tistih, ki jih je priglasil izbrani ponudnik v izjasnitvi iz drugega odstavka 27. člena ZPVPJN) pa je v revizijskem postopku akcesorne narave odločanju o zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija je zahtevo za povrnitev stroškov izbranega ponudnika zavrnila že zato, ker je ugodila zahtevku za revizijo in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila za sklop 7, zato izbrani ponudnik ni bil uspešen s svojo vlogo in torej vloga z dne 7. 7. 2026 ni pripomogla k rešitvi zadeve, ki bi bila ugodna tudi za položaj izbranega ponudnika. Stroški izbranega ponudnika tako niso bili potrebni v smislu prve povedi iz tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Pravni pouk:
Zoper odločitev o zahtevku za revizijo je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije

Vročiti (na portalu eRevizija):
˗ naročnik,
˗ vlagatelj po pooblaščencu,
˗ izbrani ponudnik po pooblaščencu,
˗ Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo.

Vložiti:
˗ v spis zadeve, tu.

Natisni stran