018-076/2026 Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo
Številka: 018-076/2026-7Datum sprejema: 24. 7. 2026
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Marka Medveda, kot predsednika senata, ter Igorja Luzarja in mag. Zlate Jerman, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »D-30/26; Modernizacija regionalne ceste in izvedba zaščitnih ukrepov pred padajočim kamenjem na cesti R3-608/1065 Lokve – Čepovan od km 2,006 do km 3,680«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Kolektor CPG, d.o.o., Kromberk, Industrijska cesta 2, Nova Gorica, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji, d.o.o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Hajdrihova ulica 2A, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 24. 7. 2026
odločila:
1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 43001-23/2026/18 z dne 14. 5. 2026.
2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 31.661,20 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.
Obrazložitev:
Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po postopku naročila male vrednosti po 47. členu Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 19. 2. 2026 pod št. objave JN001181/2026-SL1/01.
Naročnik je z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 43001-23/2026/18 z dne 14. 5. 2026 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji javnega naročila) zadevno javno naročilo oddal skupini ponudnikov, v kateri nastopata Monterra, d.o.o., Drage Šćitara 34, Rijeka, kot vodilni partner, in Fornazarič, d.o.o., Vogrsko 34, Volčja Draga, kot partner (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila izhaja, da se je dopustna ponudba izbranega ponudnika glede na merila za oddajo javnega naročila uvrstila na prvo mesto.
Vlagatelj je z vlogo z dne 22. 5. 2026 vložil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku očita kršitve pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika in zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika iz več razlogov ni dopustna. Vlagatelj najprej navaja, da skupna vrednost prevzetih del vseh v ponudbi izbranega ponudnika sodelujočih gospodarskih subjektov, kot izhaja iz obrazcev »Podatki o gospodarskem subjektu«, ni skladna s ponudbeno ceno izbranega ponudnika, kot izhaja iz ponudbenega predračuna. Ker je izbrani ponudnik navedel dve različni ponudbeni ceni in ker iz ponudbe ni objektivno razvidna volja izbranega ponudnika glede del, ki jih prevzema posamezni gospodarski subjekt, ga naročnik ne bi smel pozvati na popravo ponudbe. Izbrani ponudnik je na podlagi naročnikovega poziva predložil nove obrazce »Podatki o gospodarskem subjektu«, vendar naročnik tudi po prejemu dopolnitve ponudbe ni mogel jasno in enoznačno določiti obsega in vrednosti, ki jih prevzema posamezen gospodarski subjekt. Z naknadno predloženimi obrazci je izbrani ponudnik nedopustno spremenil ponudbeno vrednost za partnerja in nedopustno samoiniciativno spremenil prevzeta dela posameznih subjektov. Izbrani ponudnik je šele z dopolnitvijo ponudbe specificiral dela, ki jih prevzemata partner in podizvajalec, ob tem pa se vrednost del, ki jih prevzemata omenjena subjekta, ne sklada z vpisano vrednostjo, posledično pa izbrani ponudnik ni izpolnil zahteve, da mora v ponudbi navesti, katera dela prevzema posamezen gospodarski subjekt, in vrednost teh del. Zaradi prepovedi dvakratnega pozivanja o isti stvari naročnik izbranega ponudnika ne more še enkrat pozvati na dopolnitev ponudbe. Vlagatelj nadalje navaja, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje referenčnih zahtev, da je izbrani ponudnik kot vodjo gradnje imenoval dve osebi, da predloženi dogovor o skupnem nastopanju v ponudbi izbranega ponudnika ni skladen z zahtevami naročnika, da izbrani ponudnik ni predložil ustreznih dokazil, vezanih na razloge za izključitev in zahtevo glede odsotnosti blokade tekočih računov, da naročnik ni za vse relevantne osebe vodilnega partnerja preveril obstoja razloga za izključitev v zvezi z nekaznovanostjo in da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, podredno pa, da se mu dovoli vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in dopolnitev revizijskega zahtevka. V vsakem primeru vlagatelj zahteva povrnitev stroškov pravnega varstva.
Izbrani ponudnik se je po vodilnem partnerju z vlogo, datirano z dne 28. 5. 2026, opredelil do revizijskih navedb. Izbrani ponudnik navaja, da je v ponudbi pri vsakem sodelujočem gospodarskem subjektu predstavil, katera dela prevzema in v kakšni višini. Skupna vrednost del, ki jih prevzemata partnerja, predstavlja skupno ponudbeno ceno; vrednost del, ki jih bo izvedel podizvajalec, pa je zajeta v vrednosti del partnerja. Ker je bila razdelitev po vrednosti in vrsti del razvidna iz ponudbe, je bil poziv naročnika po vsebini zgolj poziv na dopolnitev ponudbe v formalnem smislu, da se vrednosti posameznih del, ki odpadejo na posamezni subjekt, formalno uskladijo. Izbrani ponudnik z dopolnitvijo ponudbe ni nedopustno spreminjal ponudbe, kot to zatrjuje vlagatelj. V naknadno predloženem obrazcu »Podatki o gospodarskem subjektu« za partnerja je izbrani ponudnik izvzel vrednost del, ki jih prevzema podizvajalec. Izbrani ponudnik je v naknadno predloženih obrazcih »Podatki o gospodarskem subjektu« zgolj pojasnil, da so v navedenih vrednosti del zajeta tudi nepredvidena dela, poleg tega je pri partnerju in podizvajalcu natančneje pojasnil, katera dela prevzemata. Izbrani ponudnik kot neutemeljene zavrača tudi preostale revizijske navedbe.
Naročnik je s sklepom z dne 9. 6. 2026 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik navaja, da je iz ponudbe izbranega ponudnika, predložene do poteka roka za oddajo ponudb, jasno razvidna ponudbena cena in katera dela prevzema posamezni gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi izbranega ponudnika, in v kakšni vrednosti. Neskladnost je bila ugotovljena le pri prikazu vrednosti prevzetih del v primerjavi s ponudbenim predračunom, zato je naročnik izbranega ponudnika skladno s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 pozval na pojasnilo. Izbrani ponudnik naknadno ni spremenil vrednosti prevzetih del, saj je že iz ponudbe izbranega ponudnika, predložene do poteka roka za oddajo ponudb, razvidno, da je bila vrednost del podizvajalca vključena v vrednost del partnerja. V okviru dopolnitve ponudbe je bila vrednost del podizvajalca ustrezno prikazana pri subjektu, ki dela dejansko prevzema. Izbrani ponudnik ni spreminjal obsega del, ki jih prevzemajo posamezni gospodarski subjekti, saj je zgolj dodatno pojasnil, da je vrednost nepredvidenih del vključena v vrednosti del, ki jih prevzemajo posamezni gospodarski subjekti, ter podal podrobnejši opis del, ki jih prevzemata partner in podizvajalec. V zvezi z revizijskimi navedbami, da se v obrazcu »Podatki o gospodarskem subjektu« za podizvajalca vpisana vrednost ne ujema s seštevkom vrednosti postavk, naročnik navaja, da četudi bi takšno neskladje obstajalo, bi to lahko pomenilo kvečjemu vprašanje natančnosti pojasnila, ne pa dokaz, da je bila ponudba po roku za oddajo ponudb spremenjena. Naročnik kot neutemeljene zavrača tudi preostale revizijske navedbe.
Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 10. 6. 2026 odstopil dokumentacijo iz postopka javnega naročanja in dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.
Vlagatelj v vlogi z dne 11. 6. 2026, s katero je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri revizijskih navedbah in navaja, da se niti izbrani ponudnik niti naročnik nista opredelila do navedb, da vrednost del, ki so navedena v obrazcu »Podatki o gospodarskem subjektu« za podizvajalca, ni skladna z vpisano vrednostjo v tem obrazcu.
Vlagatelj je na Državno revizijsko komisijo naslovil vlogo z dne 18. 6. 2026, v kateri navaja, da je naročnik z odločitvijo o oddaji naročila, sprejeto v drugem postopku javnega naročanja, negiral navedbe iz odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija je omenjeno vlogo posredovala v vednost naročniku in izbranemu ponudniku.
Državna revizijska komisija je pri odločanju o zahtevku za revizijo pregledala dokumentacijo o postopku oddaje predmetnega javnega naročila, pri čemer je vpogledala v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ponudbo izbranega ponudnika (zlasti obrazce »Podatki o gospodarskem subjektu«, ponudbeni predračun, obrazec »Ponudba« in Sporazum o enotnem nastopanju), vključno s Pozivom z dne 16. 4. 2026 in odgovorom izbranega ponudnika, in v izpodbijano odločitev o oddaji javnega naročila. Preostale dokazne predloge vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila kot nepotrebne, iz razlogov, pojasnjenih v nadaljevanju.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Med strankama je najprej sporno, ali je naročnik ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in ZJN-3, ko je ponudbo izbranega ponudnika, ki se je glede na merilo za oddajo javnega naročila uvrstila na prvo mesto, ocenil za dopustno in posledično javno naročilo oddal izbranemu ponudniku.
Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3). Skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 sme naročnik javno naročilo oddati le ponudniku, čigar ponudba je dopustna. Naročnik namreč skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.
Ena od predpostavk dopustne ponudbe je torej tudi njena skladnost z zahtevami naročnika, določenimi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. V obravnavanem primeru je naročnik v točki 4.2.1 »Podatki o gospodarskem subjektu in dokazila o usposobljenosti« Navodil za pripravo ponudbe (v nadaljevanju: Navodila), ki so del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, določil:
»Gospodarski subjekt lahko v ponudbi nastopa kot ponudnik (samostojno ali s podizvajalci), kot vodilni partner v skupni ponudbi, kot partner v skupni ponudbi, kot podizvajalec. V listini »Podatki o gospodarskem subjektu« mora vsak navesti katera dela prevzema in njihovo vrednost. […]«.
Kot del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je naročnik pripravil obrazec »Podatki o gospodarskem subjektu«, v katerega so ponudniki vpisali osnovne podatke o gospodarskem subjektu, ki nastopa v ponudbi (npr. naziv, naslov,…), njegovo vlogo v ponudbi (samostojni ponudnik, partner, podizvajalec), dela, ki jih gospodarski subjekt prevzema, ter ponudbeno vrednost (brez DDV) prevzetih del.
V zvezi z izpolnjevanjem obrazca »Podatki o gospodarskem subjektu« je naročnik na portalu javnih naročil dne 2. 3. 2026 ob 10.38 na vprašanje:
»Naročnika prosimo za pojasnilo o izpolnjevanju obrazca »Podatki o gospodarskem subjektu«. Ali pravilno razumemo, da mora znašati seštevek vrednosti na predloženih obrazcih Podatki o gospodarskem subjektu za vse partnerje in podizvajalce 100%? Torej ali moramo od ponudnika / vodilnega partnerja / partnerja na teh obrazcih odšteti vrednost prevzetih del podizvajalca«
odgovoril:
»Na obrazcih »Podatki o gospodarskem subjektu« mora biti jasno razvidno, katera dela prevzema posamezni gospodarski subjekt ter v kakšni vrednosti. Skupni seštevek vrednosti prevzetih del vseh sodelujočih gospodarskih subjektov (ponudnika, vodilnega partnerja, partnerjev in podizvajalcev) mora biti enak skupni ponudbeni vrednosti, torej 100 %. To pomeni, da mora ponudnik / vodilni partner / partner na svojem obrazcu izkazati vrednost del, ki jih prevzema sam, zmanjšano za vrednost del, ki jih prevzamejo podizvajalci«.
Navedeni odgovor je postal del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (prvi odstavek 67. člena ZJN-3 in druga poved drugega odstavka 67. člena ZJN-3).
Iz izpostavljenega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja naročnikova zahteva, da ponudniki predstavijo subjekte, ki nastopajo v ponudbi in ki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročila, in da ponudniki že v ponudbi predstavijo, katera dela oz. kateri del naročila bo izvedel posamezni subjekt ter ponudbeno vrednost del, ki jih prevzema posamezni gospodarski subjekt. Glede predstavitve del, ki jih prevzemajo posamezni gospodarski subjekti, naročnik ni podal natančnejših navodil, glede predstavitve ponudbene vrednosti del, ki jih prevzemajo posamezni gospodarski subjekti, pa je naročnik zahteval, da je vsota vrednosti prevzetih del, navedena v obrazcih »Podatki o gospodarskem subjektu«, enaka skupni ponudbeni ceni, in da mora ponudnik oz. vodilni parter oz. partner, če nastopa s podizvajalcem, v svojem obrazcu predstaviti vrednost del, ki jih prevzema sam, zmanjšano za vrednost del, ki jih prevzema podizvajalec. Naročnik je torej zahteval, da ponudniki za vsak gospodarski subjekt predstavijo ponudbeno vrednost del, ki jih bo ta subjekt sam dejansko izvedel. Tudi brez izrecnega naročnikovega pojasnila je povsem jasno, logično in samo po sebi umevno, da se morajo podatki o prevzetih delih in podatki o vrednosti prevzetih del medsebojno ujemati. V nasprotnem primeru, če med podatki o prevzetih delih in vrednosti prevzetih del obstaja neskladje, je ponudba notranje neskladna. Po presoji Državne revizijske komisije so lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila razumeli na (enak) način, in sicer, da se mora vsota vrednosti prevzetih del, navedena v obrazcih »Podatki o gospodarskem subjektu«, ujemati s ponudbeno ceno, in da se morajo podatki o prevzetih delih in o vrednosti prevzetih del medsebojno ujemati
V obravnavanem primeru je med strankama nesporno, potrjeno pa je tudi z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika, da v ponudbi izbranega ponudnika nastopajo trije subjekti, in sicer vodilni partner (Monterra, d.o.o., Rijeka), partner (Fornazarič, d.o.o., Volčja Draga) in podizvajalec (As-falterček, d.o.o., Polhov Gradec). Izbrani ponudnik je za vse sodelujoče gospodarske subjekte predložil izpolnjene in podpisane obrazce »Podatki o gospodarskem subjektu«, v katerih je navedel dela, ki jih prevzema posamezni gospodarski subjekt, in ponudbeno vrednost (brez DDV) prevzetih del.
Pritrditi gre vlagatelju, da vsota ponudbenih vrednosti prevzetih del, ki so vpisane v obrazce »Podatki o gospodarskem subjektu«, znaša 3.010.983,53 EUR, medtem ko ponudbena cena ponudbe izbranega ponudnika brez DDV, kot je razvidna iz ponudbenega predračuna izbranega ponudnika, znaša 2.785.983,53 EUR – torej 225.000,00 EUR več od vsote ponudbenih vrednosti prevzetih del. Ker torej skupni seštevek vrednosti prevzetih del vseh v ponudbi izbranega ponudnika sodelujočih gospodarskih subjektov (vodilnega partnerja, partnerja in podizvajalca), ni enak skupni ponudbeni vrednosti oz. ker v ponudbi izbranega ponudnika obstaja razhajanje med ponudbeno ceni in vsoto ponudbenih vrednosti del, ki jih prevzemajo v ponudbi sodelujoči gospodarski subjekti, gre ugotoviti, da ponudba izbranega ponudnika ni skladna z naročnikovo zahtevo, da mora biti skupni seštevek vrednosti prevzetih del vseh sodelujočih gospodarskih subjektov enak skupni ponudbeni vrednosti. Neutemeljene so smiselne navedbe izbranega ponudnika, da je pravilno, v skladu z zahtevami naročnika, pripravil obrazce »Podatki o gospodarskem subjektu«, saj naročnik ni zahteval, da je skupna vrednost del, ki jih prevzemata vodilni partner in partner, skladna s ponudbeno ceno, kot to smiselno zatrjuje izbrani ponudnik, pač pa je zahteval, da je skupna vrednost del, ki jih prevzemajo vsi sodelujoči gospodarski subjekti, enaka ponudbeni ceni. Izbrani ponudnik sicer pravilno navaja, da podizvajalec ne nastopa samostojno, temveč nastopa »pod partnerji«, vendar pa so bili ponudniki pri pripravi spornih obrazcev dolžni upoštevati jasno naročnikovo zahtevo, da mora biti skupni seštevek vrednosti prevzetih del vodilnega partnerja, partnerja in podizvajalca, enak skupni ponudbeni vrednosti, in torej v spornih obrazcih za vsak posamezni gospodarski subjekt predstaviti, katera dela bo ta dejansko izvedel sam, in vrednost del, ki jih bo ta subjekt dejansko sam izvedel.
Ugotovljeno pomanjkljivost v ponudbi izbranega ponudnika je ob pregledu ponudbe ugotovil tudi naročnik, saj je z dopisom »Poziv za predložitev dodatnih pojasnil in dokazil« z dne 16. 4. 2026 (v nadaljevanju: Poziv z dne 16. 4. 2026) izbranega ponudnika (med drugim) seznanil, da je pri pregledu njegove ponudbe ugotovil, da je iz predloženih obrazcev sicer razvidno, katera dela prevzema posamezni subjekt, »vendar vrednosti posameznih del, ki jih prevzema posamezni gospodarski subjekt, niso skladne z rekapitulacijo predračuna« in ga pozval na pojasnilo oz. dopolnjene obrazce za vse tri gospodarske subjekte, iz katerih bo razvidno, »katera dela in v kakšni vrednosti prevzema posamezni gospodarski subjekt, skladno z rekapitulacijo predračuna«. Na podlagi poziva je izbrani ponudnik predložil tri nove obrazce »Podatki o gospodarskem subjektu«, in sicer za vodilnega partnerja, partnerja in podizvajalca.
Državna revizijska komisija smiselnim navedbam vlagatelja, da naročnik za izpostavljen poziv nima podlage v določbah ZJN-3, ne more slediti. Čeprav vlagatelj pravilno navaja, da je natančnost in skrbnost pri pripravi ponudbe temeljni interes in dolžnost vsakega ponudnika, posledice neizpolnitve te dolžnosti pa nosi ponudnik, pa je, ob upoštevanju določbe petega in šestega odstavka 89. člena ZJN-3, v določenem obsegu možna dopolnitev, poprava, sprememba oz. pojasnilo podatkov v ponudbi. Naročnik lahko namreč, skladno s petim odstavkom 89. člena ZJN-3, od ponudnika zahteva, da predloži manjkajoče dokumente ali jih dopolni, popravi ali pojasni, pri čemer se lahko predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. V šestem odstavku 89. člena ZJN-3 so določeni elementi ponudbe, ki jih (razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba) ni dopustno dopolnjevati ali popravljati, in sicer cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV (razen kadar se skupna vrednost spremeni v skladu s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3) ter tisti del ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila.
Vlagatelj očitke o nezakonitosti naročnikovega poziva gradi na stališču, da zaradi razhajanja med ponudbeno ceno, kot izhaja iz ponudbenega predračuna, in vsoto ponudbenih vrednosti del, ki jih prevzemajo posamezni gospodarski subjekti, iz ponudbe izbranega ponudnika ni jasno razvidna ponudbena cena oz. da iz ponudbe izbranega ponudnika izhajata dve različni ponudbeni ceni, čemur ni mogoče pritrditi. Ponudniki so namreč ponudbeno ceno predstavil v ponudbenem predračunu in ne v obrazcih »Podatki o gospodarskem subjektu« - slednji so namenjeni predstavitvi subjektov, ki nastopajo v ponudbi, in predstavitvi razdelitve predmeta naročila med sodelujoče gospodarske subjekte. Izbrani ponudnik je predložil izpolnjen ponudbeni predračun, v katerem je ponudbeno ceno jasno, natančno in nedvoumno opredelil, in sicer ta znaša 2.785.983,53 EUR brez DDV; enako ponudbeno ceno je izbrani ponudnik navedel tudi v obrazcu »Ponudba«. Zato v obravnavanem primeru ne more biti dvoma o tem, kakšna je ponudbena cena izbranega ponudnika. Ker obrazci »Podatki o gospodarskem subjektu« niso namenjeni niti predstavitvi ponudbene cene niti predstavitvi ponujenega predmeta, ni mogoče vnaprej zavzeti stališča, da bi izbrani ponudnik s popravo teh obrazcev posegal v elemente ponudbe, v katere skladno s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 ni dopustno posegati. Prav tako ni mogoče vnaprej zavzeti stališča, da bi izbrani ponudnik s popravo ponudbe posegel v elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, ni mogoče objektivno preveriti. Ob tem gre poudariti, da naročniku ni mogoče očitati kršitev petega in šestega odstavka 89. člena ZJN-3 že, če pozove ponudnika na popravo ponudbe v delu, v katere v skladu s petim in šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 ni dopustno posegati, pač pa je mogoče naročniku očitati kršitev petega in šestega odstavka 89. člena ZJN-3 šele, če in ko sprejme popravo ponudbe, ki presega okvirje petega in šestega odstavka 89. člena ZJN-3.
Vlagatelj zatrjuje, da je izbrani ponudnik z naknadno predloženimi obrazci »Podatki o gospodarskem subjektu« spremenil »ponudbeno vrednost« partnerja in obseg del, ki jih prevzemajo posamezni subjekti, kar po mnenju vlagatelja presega okvirje dopustnih posegov v ponudbo, kot jih opredeljuje določba petega in šestega odstavka 89. člena ZJN-3. Vlagatelj tudi zatrjuje, da izbrani ponudnik z naknadno predloženimi obrazci »Podatki o gospodarskem subjektu« ni odpravil nejasnosti glede obsega in vrednosti del, ki jih prevzema posamezni gospodarski subjekt.
Pritrditi gre navedbam vlagatelja, kar med strankama ni sporno, da je v naknadno predloženem obrazcu »Podatki o gospodarskem subjektu« za partnerja navedena drugačna ponudbena vrednost prevzetih del (tj. 1.136.893,71 EUR), kot je bila navedena v prvotno predloženem obrazcu za ta subjekt (tj. 1.361.893,71 EUR). Vendar pa Državna revizijska komisija ne more pritrditi navedbam vlagatelja, da je z navedenim izbrani ponudnik spreminjal ponudbeno vrednost oz. »ponudbeno vrednost« partnerja, saj, kot že pojasnjeno, ponudniki v omenjenem obrazcu niso predstavili ponudbene cene.
Prav tako Državna revizijska komisija ne more slediti smiselnim navedbam vlagatelja, da je izbrani ponudnik z navedbo (glede na prvotno predloženi obrazec) drugačne vrednosti prevzetih del v novem obrazcu »Podatki o gospodarskem subjektu« za partnerja, posegel v element ponudbe, katerega obstoj pred iztekom roka za predložitev ponudbe, ni mogoče objektivno preveriti. Vlagatelj sicer pravilno opozarja, da je Državna revizijska komisija že večkrat zavzela stališče, da podatek o razdelitvi del med sodelujočimi gospodarskimi subjekti, ni tak element ponudbe, katerega obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev ponudbe, bi bilo mogoče objektivno preveriti, saj namreč odločitev o razdelitvi del predstavlja ponudnikovo poslovno voljo, ki (v kolikor ni navzven razvidna) ne predstavlja objektivnega dejstva ali podatka, katerega obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev ponudb, bi bilo mogoče naknadno preveriti. Vendar pa gre v obravnavanem primeru ugotoviti, da je iz ponudbe izbranega ponudnika (navzven) razvidna poslovna volja izbranega ponudnika glede vrednosti del, ki jih prevzema partner. Iz ponudbe izbranega ponudnika namreč izhaja, da vodilni partner prevzema 51,12 % posla, in sicer v vrednosti 1.424.089,82 EUR, medtem ko partner prevzema 48,88 % posla, in sicer v vrednosti 1.361.893,71 EUR (prim. 3. člen Sporazuma o enotnem nastopanju), poleg tega iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da je partner nominiral podizvajalca, ki prevzema dela v vrednosti 225.000,00 EUR. Ob upoštevanju, da vrednost ugotovljenega razhajanja med skupno vrednostjo del, ki jih prevzemajo gospodarski subjekti, in ponudbeno ceno, znaša 225.000,00 EUR, ravno toliko oz. natančno toliko pa znaša vrednost del, ki jih prevzema podizvajalec, katerega je nominiral partner, je lahko naročnik utemeljeno zaključil, da je izbrani ponudnik v vrednosti prevzetih del, predstavljeni v prvotnem obrazcu, (nepravilno) upošteval tudi vrednost del, ki jih prevzema podizvajalec. Zato naknadna (pravilna) predstavitev vrednosti del, ki jih prevzema partner, v kateri ni upoštevana vrednost del, ki jih prevzema podizvajalec, ne predstavlja nove volje izbranega ponudnika glede razdelitve javnega naročila oz. spremembe ponudbe v delu, ki se nanaša na razdelitev javnega naročila po obsegu, kot to želi prikazati vlagatelj.
Državna revizijska komisija tudi ne more pritrditi navedbam vlagatelja, da je izbrani ponudnik z naknadno predloženimi obrazci spreminjal vsebino del, ki jih prevzemajo v ponudbi izbranega ponudnika sodelujoči gospodarski subjekti. Pritrditi gre vlagatelju, da je izbrani ponudnik v vseh naknadno predloženih obrazcih »Podatki o gospodarskem subjektu« kot dela, ki jih prevzemajo gospodarski subjekti, (glede na prvotno predložene obrazce) dopisal »skupaj z nepredvidenimi deli«. Vendar pa omenjenega zapisa ni mogoče razumeti kot spremembe ponudbe v delu, ki se nanaša na delitev del oz. vrsto prevzetih del, pač pa kot pojasnilo, da gospodarski subjekti poleg že navedenih del prevzemajo tudi s temi deli povezana nepredvidena dela, s čimer je izbrani ponudnik tudi pojasnil vpisano ponudbeno vrednost prevzetih del. Iz prvotno predloženega obrazca za vodilnega partnerja je razvidno, da prevzema dela po popisu za Območje 1 in Območje 2, iz naknadno predloženega obrazca pa izhaja, da prevzema dela po popisu za Območje 1 in Območje 2, skupaj z nepredvidenimi deli. Z navedenim je izbrani ponudnik pojasnil, zakaj, upoštevaje, da vrednost del po ponudbenem predračunu za Območje 1 znaša 569.189,55 EUR, za Območje 2 pa 725.437,56 EUR (kar je skupaj 1.294.627,11 EUR), ta subjekt prevzema dela v ponudbeni vrednosti 1.424.089,82 EUR, kot je to navedeno v prvotnem in naknadno predloženem obrazcu »Podatki o gospodarskem subjektu« za vodilnega partnerja.
Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da iz prvotno predloženega obrazca »Podatki o gospodarskem subjektu« za podizvajalca izhaja, da podizvajalec v izvedbo prevzema »asfalterska dela«, iz naknadno predloženega obrazca »Podatki o gospodarskem subjektu« za tega istega podizvajalca pa izhaja, da podizvajalec v celoto prevzema dela po postavkah 3.02, 3.03, 3.04 in 3.05 ponudbenega predračuna (zavihek Cesta), delno postavko 3.06 ponudbenega predračuna (zavihek Cesta), in s tem povezana nepredvidena dela. Četudi bi bilo mogoče slediti izbranemu ponudniku in naročniku, da so asfalterska dela zajeta v ponudbenem predračunu od postavke 3.02 do postavke 3.05 in delno v postavki 3.06, in da je (posledično) izbrani ponudnik z navedbo postavk ponudbenega predračuna v naknadno predloženem obrazcu (glede na prvotno predložen obrazec) zgolj podal podrobnejši opis oz. drugačen način opredelitve del, ki jih prevzema podizvajalec, pa vlagatelj utemeljeno opozarja na neskladnost ponudbe izbranega ponudnika v tem delu.
Iz ponudbe izbranega ponudnika namreč izhaja, da vrednost postavk ponudbenega predračuna od postavke 3.02 do 3.05 znaša 223.850,40 EUR, kar upoštevaje še 10% s tem povezanih nepredvidenih del, pomeni, da že vrednost del, zajetih od postavke 3.02 do postavke 3.05 ponudbenega predračuna, skupaj z nepredvidenimi deli (brez upoštevanja delne vrednosti postavke 3.06) znaša 246.235,44 EUR. Iz prvotno in naknadno predloženega obrazca »Podatki o gospodarskem subjektu« za podizvajalca pa izhaja, da vrednost del, ki jih prevzema podizvajalec, znaša 225.000,00 EUR, torej manj kot znaša vrednost postavk ponudbenega predračuna od 3.02 do 3.05, skupaj z nepredvidenimi deli, ki jih prevzema podizvajalec.
Upoštevaje navedeno gre ugotoviti, da se v posledici dodatnega pojasnila oz. naknadne konkretizacije postavk ponudbenega predračuna, ki jih v izvedbo prevzema podizvajalec, v ponudbi izbranega ponudnika nahaja neskladje med vrednostjo del podizvajalca, kot izhaja iz ponudbenega predračuna, in vrednostjo del podizvajalca, kot je navedena v obrazcu »Podatki o gospodarskem subjektu« za podizvajalca. Do izpostavljenega neskladja, ki ga vlagatelj izpostavlja v zahtevku za revizijo, se izbrani ponudnik ni opredelil. V zvezi z navedbami izbranega ponudnika, da sta si partner in podizvajalec razdelila dela, vezana na postavko 3.06 ponudbenega predračuna, pri čemer podizvajalec prevzema dela v višini 1.149,60 EUR, gre poudariti, da vlagatelj ne oporeka delitvi del, vezanih na postavko 3.06 ponudbenega predračuna, pač pa zatrjuje, da vsota predračunske vrednosti postavk, ki jih v izvedbo prevzema podizvajalec, in vrednosti nepredvidenih del presega vrednost prevzetih del, kot izhaja iz obrazca »Podatki o gospodarskem subjektu« za podizvajalca. Ob tem gre poudariti, da če podizvajalec prevzema dela, vezana na postavko 3.06 ponudbenega predračuna v višini 1.149,60 EUR, in postavke ponudbenega predračuna od 3.02 do 3.05, potem vrednost del, ki jih prevzema podizvajalec, glede na ponudbeni predračun izbranega ponudnika sicer znaša 225.000,00 EUR (kot je to navedeno v prvotnem in naknadno predloženem obrazcu za podizvajalca), vendar pa iz naknadno predloženega obrazca za podizvajalca izhaja, da podizvajalec prevzema tudi nepredvidena dela (povezana z prevzetimi deli), kar pomeni, da podizvajalec prevzema postavke predračuna v vrednosti 225.000,00 EUR in nepredvidena dela v vrednosti 22.500,00 EUR, torej podizvajalec skupno prevzema dela v vrednosti 247.500 EUR in ne 225.000,00 EUR, kot to izhaja iz prvotno in naknadno predloženega obrazca za podizvajalca.
Tudi naročnik se do izpostavljenega neskladja v ponudbi izbranega ponudnika, ki ga izpostavlja vlagatelj v zahtevku za revizijo, ni vsebinsko opredelil, temveč je zgolj navedel, da četudi bi takšno neskladje obstajalo, bi to lahko pomenilo kvečjemu vprašanje natančnosti pojasnila, ne pa dokaz, da je bila ponudba po roku za oddajo ponudb spremenjena. Vendar pa naročnik spregleda, da vlagatelj ne zatrjuje zgolj, da je izbrani ponudnik nedopustno spremenil ponudbo po poteku roka za oddajo ponudb, pač pa tudi, da naročnik tudi po prejemu dopolnitve ponudbe ni mogel jasno in enoznačno določiti obsega in vrednosti del, ki jih prevzema posamezen gospodarski subjekt v ponudbi izbranega ponudnika (str. 9 zahtevka za revizijo), in da v posledici neskladja med obsegom prevzetih del in vrednostjo prevzetih del za podizvajalca izbrani ponudnik ni izpolnil naročnikove zahteve, da mora ponudnik navesti, katera dela prevzema gospodarski subjekt, in njihovo vrednost (str. 17 zahtevka za revizijo). Ob tem gre v zvezi z navedbami izbranega ponudnika in naročnika, da izbrani ponudnik z naknadno predloženim obrazcem za podizvajalca ni spremenil niti obsega del, ki jih prevzema podizvajalec, niti vrednost del, ki jih prevzema podizvajalec, ponoviti, da je naročnik v točki 4.2.1 Navodil zahteval, da ponudniki predstavijo, katera dela bo izvedel posamezni subjekt, ter ponudbeno vrednost del, ki jih prevzema posamezni gospodarski subjekt. Za izpolnitev zahteve ne zadošča zgolj vpis katerihkoli podatkov, ponudbeni podatki morajo biti medsebojno skladni - podatki o prevzetih delih in podatki o vrednosti prevzetih del se morajo ujemati z drugimi ponudbenimi podatki, česar pa ni mogoče ugotoviti glede ponudbe izbranega ponudnika.
Ker gre pritrditi navedbam vlagatelja, da vrednost del podizvajalca, upoštevaje njihovo vrednost, kot izhaja iz ponudbenega predračuna, presega vrednost del podizvajalca, kot izhaja iz obrazca »Podatki o gospodarskem subjektu« za podizvajalca, posledično pa se v tem delu ponudbe izbranega ponudnika nahaja neskladje, ki onemogoča zaključek, da je ponudba izbranega ponudnika skladna z zahtevo, določeno v točki 4.2.1 Navodil, Državna revizijska komisija ni presojala navedb vlagatelja, da v ponudbi izbranega ponudnika obstoji smiselno enako neskladje glede vrednosti del, ki jih prevzema partner.
V izogib morebitnim nadaljnjim sporom Državna revizijska komisija še pojasnjuje, da je skladno z ZJN-3 in prakso Državne revizijske komisije (prim. npr. odločitve v zadevah št. 018-235/2016, 018-117/2018, 018-141/2022 in 018-030/2025), večkratno dopolnjevanje ponudbe v enakem oz. istovrstnem delu nedopustno. Četrta poved petega odstavka 89. člena ZJN-3 namreč določa, da mora naročnik, če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, gospodarski subjekt izključiti. To pomeni, da je naročnik dolžan ponudnika v primeru, če ponudbe ne dopolni v skladu s pozivom oz. če tudi po dopolnitvi še vedno vsebuje enake pomanjkljivosti, izključiti iz postopka. Naročnik torej nima možnosti, da ponudnika večkrat poziva k dopolnitvi oz. spremembi ponudbe v istem delu, saj lahko sicer postopek dopolnjevanja oz. odpravljanja očitnih materialnih napak v ponudbi preide v nedopustna pogajanja med naročnikom in izbranim ponudnikom o tem, kakšna je prava vsebina ponudbe in na kakšen način naj izbrani ponudnik dopolni ponudbeno dokumentacijo, da bo ta popolna in ocenjena kot dopustna, in s tem v favoriziranje ponudnika, ki ni izpolnil svoje dolžnosti skrbne priprave ponudbe.
V obravnavanem primeru je naročnik izbranega ponudnika na odpravo pomanjkljivosti v delu ponudbe, ki se nanaša na izpolnjevanje zahteve, določene v točki 4.2.1 Navodil, že pozval s pozivom z dne 16. 4. 2026, ko je zahteval pojasnilo oz. dopolnjene obrazce »Podatki o gospodarskem subjektu«, iz katerih bo jasno razvidno, katera dela in v kakšni vrednosti prevzema posamezni gospodarski subjekt, skladno z rekapitulacijo predračuna. Izbrani ponudnik je sicer z naknadno predložitvijo obrazcev »Podatki o gospodarskem subjektu« odpravil prvotno razhajanje med skupno vrednostjo prevzetih del in ponudbeno ceno, vendar pa se v posledici naknadno predloženega obrazca »Podatki o gospodarskem subjektu« za podizvajalca v ponudbi izbranega ponudnika nahaja neskladje med vrednostjo del podizvajalca, kot izhaja iz ponudbenega predračuna, in vrednostjo del podizvajalca, kot je navedena v obrazcu »Podatki o gospodarskem subjektu«. Ponudba izbranega ponudnika tako kljub dopolnitvi še vedno vsebuje pomanjkljivost v povezavi z zahtevo, določeno v točki 4.2.1 Navodil. Ker je torej naročnik izbranemu ponudniku že omogočil popravo ponudbe v tem delu, izbrani ponudnik pa ponudbe v tem delu ni ustrezno popravil, bi vsakršno naročnikovo nadaljnje pozivanje k dopolnitvi oz. pojasnitvi ponudbe v istem delu bilo v nasprotju s četrto povedjo petega odstavka 89. člena ZJN-3 in bi lahko prešlo v nedopustna pogajanja med naročnikom in izbranim ponudnikom o tem, kakšna je prava vsebina ponudbe in na kakšen način naj izbrani ponudnik dopolni ponudbeno dokumentacijo, da bo ta popolna in ocenjena kot dopustna.
Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo uspel izkazati, da je naročnik s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika, označil za dopustno in izbranemu ponudniku oddal predmetno javno naročilo, kljub temu, da se v ponudbi izbranega ponudnika nahaja neskladje med vrednostjo del podizvajalca, kot izhaja iz ponudbenega predračuna, in vrednostjo del podizvajalca, kot je navedena v obrazcu »Podatki o gospodarskem subjektu« za podizvajalca, ravnal v nasprotju s točko 4.2.1 Navodil in prvim odstavkom 89. člena ZJN-3, v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 43001-23/2026/18 z dne 14. 5. 2026.
Ker je Državna revizijska komisija že na podlagi obravnave izpostavljenih revizijskih navedb ugotovila naročnikovo kršitev v postopku oddaje javnega naročila (nezakonito oddajo javnega naročila izbranemu ponudniku), v posledici pa ugodila vlagateljevemu predlogu in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila, Državna revizijska komisija preostalih navedb, ki jih vlagatelj podaja v utemeljitev nezakonitost naročnikovega ravnanja pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika, ni vsebinsko obravnavala, z njimi povezane dokazne predloge vlagatelja pa je zavrnila kot nepotrebne. Morebitna ugotovitev utemeljenosti teh vlagateljevih navedb namreč ne bi mogla več vplivati niti na vlagateljev položaj v postopku oddaje predmetnega javnega naročila niti na drugačno odločitev Državne revizijske komisije v obravnavanem primeru. Državna revizijska komisija tudi ni vsebinsko presojala revizijskih navedb glede kršitve pravice do vpogleda. Njihova vsebinska presoja ne bi več vplivala na drugačno odločitev Državne revizijske komisije v tem postopku, poleg tega je primarni interes vlagatelja v postopku pravnega varstva razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila in ne vpogled v ponudbeno dokumentacijo drugega ponudnika.
Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka oddaje predmetnega javnega naročila v delu, v katerem je bil razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje tega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3. Če se bo naročnik odločil, da bo nadaljeval postopek javnega naročanja s sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila, mora ponovno presojo ponudb opraviti skladno z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in določili ZJN-3 ter ob upoštevanju ugotovitev Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.
Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).
Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN in skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 s sprem.; v nadaljevanju: OT), kot potrebne priznala naslednje priglašene stroške:
– strošek dolžne vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 25.000,00 EUR,
– strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v višini 9.000 točk (prva točka tar. št. 44 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 6.588,00 EUR,
– izdatke v pavšalnem znesku po tretjem odstavku 11. člena OT (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk) v višini 100 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 73,20 EUR.
Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenega stroška za odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika (vloga z dne 11. 6. 2026), saj ta v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Navedbe vlagatelja v tej vlogi niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Posledično Državna revizijska komisija vlagatelju tudi ni priznala priglašenega presežka nad priznanimi stroški za izdatke v pavšalnem znesku po 11. členu OT, saj upoštevajoč skupno priznano vrednost storitve za njegovo priznanje ni pravne podlage.
Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške v višini 31.661,20 EUR, ki mu jih je dolžan povrniti naročnik v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
Pravni pouk:
Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.
Predsednik senata:
Marko Medved, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije
Vročiti:
– naročnik,
– vlagatelj – po pooblaščencu,
– izbrani ponudnik,
– RS MJU.
Vložiti:
– v spis zadeve, tu.