018-080/2026 Mestna občina Slovenj Gradec

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in naslednji; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sama Červeka, kot predsednika senata ter Andraža Žvana in dr. Mateje Škabar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Sanacija JP 878531 Raduše – Kapelica Štalekar, ID 1458499, po močnem neurju z vetrom, zemeljskimi plazovi in poplavah med 19. in 20 julijem 2024«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj KUSTER INVEST d.o.o., Gmajna 53a, Slovenj Gradec, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Glušič o.p., d.o.o., Pipanova pot 30, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Slovenj Gradec, Šolska ulica 5, Slovenj Gradec (v nadaljevanju: naročnik), dne 10. 7. 2026

odločila:

1. Zahtevek za revizijo vlagatelja se zavrne.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o naročilu male vrednosti na Portalu javnih naročil objavil dne 10. 2. 2026, pod št. objave JN000883/2026-SL1/01, s popravkom.

Naročnik je dne 26. 5. 2026 na Portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 25. 5. 2026 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katerega izhaja, da je javno naročilo oddal ponudniku GRADBENIŠTVO GOTOVNIK d.o.o., Pameče 229, Slovenj Gradec (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), za katerega je ugotovil, da je oddal dopustno ponudbo. Ponudb preostalih štirih ponudnikov ni preverjal, saj so oddali ekonomsko manj ugodno ponudbo kot izbrani ponudnik.

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj z vlogo z dne 2. 6. 2026 vložil zahtevek za revizijo (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo), v katerem zatrjuje, da je naročnik v točki 6. Pogoj (Zavarovanje izvajalske odgovornosti) poglavja Pogoji za ugotavljanje sposobnosti v dokumentu Dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju: pogoj 6 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) določil, da mora imeti ponudnik zavarovano izvajalsko odgovornost za škodo v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti skladno s 16. členom Gradbenega zakona (Uradni list RS; št. 199/21 in naslednji; v nadaljevanju: GZ-1) in da ponudnik izkaže izpolnjevanje pogoja z izjavo na ESPD obrazcu ter s predložitvijo fotokopije veljavne zavarovalne police. Dalje navaja, da je naročnik, kot izhaja npr. iz obrazca Ponudba, od ponudnikov zahteval, da mora biti ponudba (in s tem tudi vse elementi ponudbe) veljavna 150 dni od roka za oddajo ponudb. Rok za oddajo ponudb je določil za dne 25. 2. 2026. Vlagatelj zatrjuje, da iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da je le-ta predložil zavarovalno polico za zavarovanje odgovornosti, ki je bila v času oddaje ponudbe sicer še veljavna, ni pa bila veljavna 150 dni od roka za oddajo ponudb, saj je potekla že dne 10. 5. 2026, torej pred sprejemom izpodbijane odločitve dne 25. 5. 2026. Vlagatelj zatrjuje, da s strani izbranega ponudnika predloženo zavarovanje ni skladno z zahtevami naročnika glede veljavnosti, naročnik pa njegove ponudbe ne bi smel označiti za dopustno. Po opravljenem vpogledu je vlagatelj ugotovil tudi, da je izbrani ponudnik svojo ponudbo naknadno dopolnil z dodatno zavarovalno polico, veljavno od dne 10. 5. 2026 dalje. To je storil samoiniciativno, brez poziva naročnika, kar ni dopustno. Ponudniki po roku za oddajo ponudb ne smejo spreminjati svojih ponudb, saj bi bilo to v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov in načelom transparentnosti. Ob sklicevanju na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-193/2016 navaja, da ravnanje ponudnika, ki samovoljno spreminja ponudbo, ni dopustno. Tudi sicer dopolnitev ponudbe v obravnavanem primeru ne predstavlja dejstva, ki bi ga bilo mogoče objektivno preveriti pred rokom za oddajo ponudb. Gre za novo dejstvo, nastalo po roku za oddajo ponudb (dne 8. 5. 2026), taka dopolnitev pa skladno z 89. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in naslednji; v nadaljevanju: ZJN-3) ni dopustna.

Vlagatelj predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in izpodbijana odločitev razveljavi; zahteva povrnitev stroškov pravnega varstva.

Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo, skladno z drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN, dne 2. 6. 2026 posredoval izbranemu ponudniku v izjasnitev. Izbrani ponudnik se je do navedb vlagatelja iz zahtevka za revizijo opredelil z vlogo z dne 8. 6. 2026. V njej navaja, da je v ponudbi, skladno z zahtevo iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, predložil veljavno zavarovalno polico in da naročnik ni zahteval, da mora zavarovalna polica pokrivati celotno obdobje veljavnosti ponudbe ali najmanj 150 dni od roka za oddajo ponudb. Navaja, da 150-dnevna veljavnost ponudbe predstavlja časovno trajanje zaveze ponudnika k ponudbenim pogojem (k ceni in vsebini ponudbe), zahteva po veljavni zavarovalni polici na dan oddaje ponudbe pa izkazuje obstoj ustreznega zavarovalnega kritja v trenutku oddaje ponudbe. Gre za dva povsem različna pogoja, ki ju ni mogoče enačiti. Razširiti razlago razpisne dokumentacije na način, za katerega si prizadeva vlagatelj, ni dopustno. Navaja še, da je bila nova zavarovalna polica predložena kot informacija o nadaljnjem neprekinjenem zavarovalnem kritju in ne kot dopolnitev ali sprememba ponudbe v smislu njene vsebine ali dopustnosti. Tudi, če ta polica kasneje ne bi bila predložena, ponudba izpolnjuje vse razpisne pogoje.

Naročnik je s sklepom z dne 18. 6. 2026 zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil, posledično pa je zavrnil tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). Očitke vlagatelja zavrača. Navaja, da je moral ponudnik, skladno s pogojem 6 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, izkazati, da ima zavarovano izvajalsko odgovornost za škodo v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti skladno s 16. členom GZ-1. Posebnih zahtev glede trenutka izpolnjevanja pogojev za ugotavljanje sposobnosti v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni. Predmetni pogoj je opredeljen jasno in nedvoumno. Izbrani ponudnik je izpolnjevanje pogoja izkazal na način, kot je bilo zahtevano v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (predložitev izpolnjenega obrazca ESPD in predložitev veljavne zavarovalne police). Skladno z določbami ZJN-3 in ustaljeno prakso Državne revizijske komisije morata ponudnik oz. ponudba po naravi stvari pogoje vsebinsko izpolnjevati v trenutku poteka roka za predložitev ponudb, v zadevnem primeru pa je relevanten trenutek zato dan 25. 2. 2026. Izbrani ponudnik je izkazal izpolnjevanje pogoja 6 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v trenutku poteka roka za predložitev ponudb, zato je naročnik njegovo ponudbo ocenil kot dopustno. Naročnik meni, da vlagateljevo zatrjevanje glede časovne veljavnosti ponudbe ne spremeni njegovih predhodnih ugotovitev, zlasti pa ne vpliva na trenutek, v katerem je naročnik dolžan, za potrebe enakopravne obravnave ponudnikov, presojati izpolnjevanje pogojev. Zahteva po obdobju veljavnosti ponudbe izhaja iz zahteve po oddaji zavezujoče ponudbe, pogoji za ugotavljanje sposobnosti pa so namenjeni temu, da naročnik preveri usposobljenost ponudnikov. Zahtevi sta povsem nepovezani in med njima ne obstaja nikakršna povezava, ki bi vplivala na presojo dopustnosti ponudbe. Naročnik nasprotuje navedbam vlagatelja, da mora ponudnik izkazovati pogoje ves čas zahtevanega obdobja veljavnosti ponudbe ali v času sprejem odločitve o oddaji javnega naročila, v obdobju mirovanja ali kasneje, vse do njene pravnomočnosti. Takšna zahteva bi bila nesorazmerna glede na določbe ZJN-3, saj od ponudnika ni mogoče zahtevati, da jamči za nespremenjeno stanje za celotno obdobje vezanosti ponudbe oz. da morajo ponudniki takšno nespremenjeno stanje izkazovati vnaprej za celotno obdobje veljavnosti ponudbe. Sprejeti razlago, za katero se zavzema vlagatelj, bi glede na vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pomenilo ravnanja v nasprotju z načelom transparentnosti. Očitke, da je izbrani ponudnik samoiniciativno dopolnil ponudbo in jo spremenil, naročnik zavrača. Navaja, da je izbranega ponudnika pozval k dopolnitvam ponudbe. Ob sklicevanju na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-085/2023 navaja, da izbranemu ponudniku ni mogoče očitati samovoljnega dopolnjevanja ponudbe, ki ne bi bilo skladno s petim odstavkom 89. člena ZJN-3, saj izbrani ponudnik ni posegel v diskrecijsko pravico naročnika. Predložitev nove zavarovalne police, iz katere je razvidno zavarovanje odgovornosti od dne 10. 5. 2026 dalje, ne predstavlja nedopustne spremembe ponudbe, saj v ničemer ne spreminja informacij oz. dejstev, podanih do roka za oddajo ponudb. Polica se je nanašala na kasnejše zavarovalno obdobje in pri presoji dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika ni bila upoštevana, saj je že prvotno predložena zavarovalna polica ustrezna in izkazuje izpolnjevanje pogoja.

Naročnik je dne 19. 6. 2026 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v odločanje.

Vlagatelj se je do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo opredelil z vlogo z dne 22. 6. 2026; zahteva povrnitev nadaljnjih stroškov pravnega varstva (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika). Vlagatelj vztraja, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna. Navaja, da bi naročnikova razlaga, da je dovolj zgolj trenutna veljavnost zavarovanja odgovornosti ob oddaji ponudbe, izničila namen pogoja, saj bi naročnik lahko izbral ponudnika, ki sploh nima več sklenjenega zavarovanja. Ob tem se sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-126/2016, iz katere izhaja, da četudi v razpisni dokumentaciji ni izrecne zahteve, do kdaj mora biti veljavno predloženo zavarovanje, bi moral izbrani ponudnik razpolagati z zavarovalno polico v času izvedbe postopka javnega naročila oz. v času, ko naj bi se predmetno javno naročilo izvajalo. Vztraja, da je potrebno pojem njene veljavnosti povezati z veljavnostjo ponudbe. Da je zahtevo na enak način razumel tudi izbrani ponudnik izhaja iz njegove samoiniciativne dopolnitve ponudbe. Navedbam naročnika o nesorazmernosti zahteve po veljavnem zavarovanju za celotno obdobje veljavnosti ponudbe ali do sklenitve pogodbe nasprotuje in navaja, da bi naročnik v nasprotnem primeru tvegal izbiro ponudnika, ki ne more ponuditi ustreznega zavarovanja – zahteva je torej povezana z varstvom naročnika. Vlagatelj izpostavlja, da je iz prakse Državne revizijske komisije v primerljivih primerih npr. zavarovanja za resnost ponudbe razvidno, da se veljavnost finančnega zavarovanja veže na veljavnost ponudbe in se ne presoja na dan oddaje ponudbe, saj to naročniku ne bi nudilo nikakršnega varstva. Tako je ustaljena tudi praksa, da se v primeru podaljšanja veljavnosti ponudbe, podaljša tudi veljavnost finančnega zavarovanja.

Vztraja, da je bila dopolnitev izbranega ponudnika v obravnavanem delu samoiniciativna in nedopustna, saj se je naročnikov poziv na dopolnitev ponudbe, poslan izbranemu ponudniku, nanašal na povsem drugo temo.

Vlagatelj se je do navedb izbranega ponudnika v izjasnitvi, ki mu jo je Državna revizijska komisija na podlagi 11. člena ZPVPJN posredovala dne 23. 6. 2026, opredelil z vlogo z dne 29. 6. 2026 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb izbranega ponudnika). Vztraja, da pogoj zavarovanja izvajalske odgovornosti ni bil izpolnjen ves čas veljavnosti ponudbe. Meni, da je stališče izbranega ponudnika, da dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila ni vsebovala zahteve, da mora zavarovalna polica pokrivati celotno obdobje veljavnosti ponudbe, v popolnem nasprotju z namenom takšnega pogoja za naročnika – zavarovanje pred škodo, ki lahko nastane pri izvajanju del. Navaja, da tudi izbrani ponudnik poudarja, da 150 dnevna veljavnost ponudbe predstavlja časovno trajanje zaveze ponudnika k ponudbenim pogojem – ceni in vsebini ponudbe, kamor sodi brez dvoma tudi izpolnjevanje pogoja veljavnosti zavarovanja odgovornosti. Sprašuje se, zakaj je izbrani ponudnik predložil novo zavarovanje, če je menil, da je pogoj potrebno izpolnjevati le v času oddaje ponudbe. Stališče izbranega ponudnika, da s predložitvijo nove zavarovalne police ni spreminjal svoje ponudbe, ampak da je šlo le za informacijo o nadaljnjem sklenjenem zavarovanju, označuje za nevzdržno. Vsakršno posredovanje dokumentacije naročniku mimo izrecno in restriktivno določenih možnosti naročnika iz 89. člena ZJN-3 je nedopustno.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je sporno, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je ugotovil, da izbrani ponudnik izpolnjuje pogoj 6 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in da je ponudba izbranega ponudnika dopustna.

Očitke vlagatelja je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, skladno s katero je (med drugim) dopustna tista ponudba, ki ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Naročnik v skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Naročnik lahko v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določi tiste pogoje za sodelovanje oz. priznanje sposobnosti, ki so določeni v 76. členu ZJN-3. V skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se nanašajo na: a) ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, b) ekonomski in finančni položaj ter c) tehnično in strokovno sposobnost. V skladu s šestim odstavkom 77. člena ZJN-3 lahko gospodarski subjekt, kot dokazilo o njegovem ekonomskem in finančnem položaju, (med drugim) predloži dokazilo o določenem škodnem zavarovanju poklicnega tveganja.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v pogoju 6 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil:

»Ponudnik mora imeti zavarovano izvajalsko odgovornost za škodo v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti skladno s 16. členom Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 199/21, 105/22 – ZZNŠPP, 133/23, 85/24 – ZAID-A, 47/25 – odl. US in 75/25) in sicer za škodo, ki bi utegnila nastati naročniku in tretjim osebam v zvezi z opravljanjem ponudnikove dejavnosti pri čemer višina letne zavarovalne vsote ne sme biti nižja od 50.000 eurov.

Način izkazovanja izpolnjevanja pogoja:
[…]
Ponudnik izkaže izpolnjevanje pogoja z izjavo na ESPD obrazcu ter s predložitvijo fotokopije veljavne zavarovalne police.«

Naročnik je rok za prejem ponudb določil za dne 25. 2. 2026 ob 10:00 (točka B.6 Roki Obvestila o naročilu male vrednosti – splošno področje, št. objave JN000883/2026-SL1/01-P01 z dne 10. 2. 2026).

Ker je naročnik zahteval, da mora predložena ponudba veljati 150 dni, šteto od roka za oddajo ponudb (prim. obrazec Ponudba), vlagatelj zatrjuje, da bi morala biti, skladno s to zahtevo, (vsaj) enako dolga tudi veljavnost zahtevane zavarovalne police v zvezi z zavarovano izvajalsko odgovornostjo za škodo v zvezi z opravljanjem dejavnosti. Tako razlago določb konkretne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila Državna revizijska komisija zavrača kot neutemeljeno.

Državna revizijska komisija najprej pojasnjuje, da je že večkrat zapisala, da mora naročnik pri pregledu in ocenjevanju ponudb ravnati v skladu s pravili, ki jih je sam določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, na način, kot so bila zapisana. Zapisala je tudi, da je potrebno posamezno zahtevo v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, ki je zapisana jasno, razlagati tako, kot je zapisana, in je ni dopustno razlagati izven okvirov pomena, kot izhaja iz njene jasne dikcije in kot so ga lahko razumeli tudi vsi običajno skrbni gospodarski subjekti. Drugačno ravnanje bi namreč pomenilo kršitev drugega odstavka 67. člena ZJN-3, ki določa, da naročnik po izteku roka za prejem ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kršitev načela transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) ter kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3).

Dalje Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je že večkrat pojasnila tudi, da morata ponudnik oz. ponudba po naravi stvari ter glede na specifičnost postopka oddaje javnega naročila pogoje za priznanje sposobnosti praviloma izpolnjevati v trenutku poteka roka za prejem ponudb, razen če ni v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila glede na naravo pogoja izrecno določeno drugače (prim. npr. odločitve v zadevah št. 018-179/2013, 018-193/2013, 018-345/2013, 018-168/2017, 018-107/2019, 018-107/2020, 018-155/2020).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz pogoja 6 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila jasno in nedvoumno izhaja, da so morali ponudniki za potrebe ugotavljanja sposobnosti v ponudbi in v izkaz izpolnjevanja pogoja 6 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v ponudbi predložiti izpolnjen ESPD obrazec ter fotokopijo veljavne zavarovalne police v zvezi z zavarovano izvajalsko odgovornostjo za škodo v zvezi z opravljanjem dejavnosti. Naročnik je torej v zgoraj citiranem pogoju od ponudnikov zahteval, da v ponudbi predložijo (v trenutku poteka roka za prejem ponudb) veljavno zavarovalno polico v zvezi z zavarovano izvajalsko odgovornostjo za škodo v zvezi z opravljanjem dejavnosti, pri tem pa v okviru te določbe, v zvezi s siceršnjim obdobjem veljavnosti zavarovalne police v smislu zahteve po njeni veljavnosti (do nekega trenutka) po poteku roka za prejem ponudb, ni določil ničesar. Da bi morebiti naročnik na drugem mestu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil z obdobjem veljavnosti zavarovalne police po poteku roka za prejem ponudb povezano zahtevo, Državna revizijska komisija tudi ni ugotovila.

Državna revizijska komisija ne more slediti zatrjevanju vlagatelja, da zahteva glede obdobja veljavnosti zavarovalne police izhaja iz naročnikove zahteve glede časovne veljavnosti ponudbe in da bi bilo slednjo potrebno razumeti na način, da se razteza tudi na veljavnost (drugih) elementov ponudbe oz. dokumentov, ki so jih morali v ponudbi ponudniki predložiti v izkaz izpolnjevanja pogojev za sodelovanje. Najprej zato, ker dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila podlage za tako razlago ne daje, kar pomeni, da bi bil sprejem drugačne razlage, tj. razlage, za katero se zavzema vlagatelj, v nasprotju z drugim odstavkom 67. člena ZJN-3 in temeljnimi načeli javnega naročanja, potem pa tudi zato, ker zahteva glede časovne veljavnosti ponudbe in obdobje veljavnosti zavarovalne police nista sama po sebi (niti vsebinsko niti kako drugače) povezana. Zahteva glede veljavnosti ponudbe je, kot pravilno izpostavljata izbrani ponudnik in naročnik, namenjena določitvi časovnega obdobja, v okviru katerega je ponudnik vezan na svojo ponudbo, predloženo naročniku, medtem, ko je namen pogojev za sodelovanje (med katere, kot že pojasnjeno, sodi tudi zahteva naročnika glede predložitve zavarovanja izvajalske odgovornosti), ki jih določi naročnik, v njegovem preverjanju usposobljenosti oz. sposobnosti ponudnika, da izvede razpisano javno naročilo. Sporno zavarovanje ne varuje naročnika pred škodo, ki lahko nastane pri izvajanju del, kot zatrjuje vlagatelj, ampak gre za zavarovanje, ki krije odškodninsko odgovornost izvajalca do tretjih oseb ali naročnika za tako škodo. V zvezi z navedbami vlagatelja o možnosti, da izbrani ponudnik po poteku roka za prejem ponudb nima več sklenjena zavarovanja, gre dodati, da mora imeti izvajalec, na podlagi 16. člena GZ-1, za opravljanje dejavnosti gradbeništva, zavarovano odgovornost za škodo v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti v skladu z določbami istega člena.

Državna revizijska komisija prav tako ne more slediti zatrjevanju vlagatelja, ki zavarovanje za izvajalsko odgovornost za škodo v zvezi z opravljanjem dejavnosti primerja z zavarovanjem za resnost ponudbe, saj navedeni zavarovanji, tudi glede na namen, ki ga naročnik z njuno določitvijo zasleduje, nista primerljivi, med veljavnostjo enega in drugega pa, samo po sebi, tudi ni (vsebinske) povezave. Finančno zavarovanje za resnost ponudbe naročnik zahteva z namenom, da se zavaruje pred nekaterimi ravnanji ponudnika v času veljavnosti ponudbe (umik ponudbe po poteku roka za prejem ponudb, odklonitev podpisa pogodbe idr.), medtem ko je zavarovanje izvajalske odgovornosti, kot že pojasnjeno, namenjeno kritju odškodninskih zahtevkov iz naslova odgovornosti izvajalca oz. izbranega ponudnika do (med drugim) naročnika pri izvajanju del.

Ugotovljenega prav tako ne spremeni sklicevanje vlagatelja na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-126/2016, saj je bilo dejansko stanje v navedeni zadevi bistveno drugačno od dejanskega stanja v tokratni zadevi in zato s tokratno zadevo ni primerljivo.

Po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da je slednji v njej, do poteka roka za prejem ponudb (dne 25. 2. 2026) predložil:
- obrazec ESPD, izpolnjen (med drugim) v točki B. Ekonomski in finančni položaj dela IV. Pogoji za sodelovanje ter
- dokument Polica za zavarovanje odgovornosti z dne 5. 5. 2025, iz katere izhajata datum pričetka (»10. 5. 2025 ob 13:00h«) in datum poteka zavarovanja (»10. 5. 2026«).

Upoštevaje predstavljeno jasno, natančno in nedvoumno vsebino naročnikovega pogoja 6 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila glede izkaza sklenjenega zavarovanja izvajalske odgovornosti in upoštevaje, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil polico za zavarovanje izvajalske odgovornosti za škodo v zvezi z opravljanjem dejavnosti, veljavno na dan poteka roka za prejem ponudb (kar izrecno priznava tudi vlagatelj), Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati, da ni ravnal pravilno, ko je ugotovil, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil zavarovalno polico, ki je, ne glede na siceršnje trajanje njene veljavnosti po poteku roka za prejem ponudb, skladna z njegovimi zahtevami iz pogoja 6 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da v posledici navedenega za ponudbo izbranega ponudnika ni mogoče ugotoviti, da je v obravnavanem delu pomanjkljiva. Navedbe vlagatelja o tem, da je izbrani ponudnik s predložitvijo nove zavarovalne police svojo ponudbo nedopustno in v nasprotju s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 samoiniciativno popravljal oz. dopolnjeval se zato izkažejo za brezpredmetne, posledično pa le-teh in z njimi povezani navedb strank Državna revizijska komisija vsebinsko ni obravnavala. Vseeno Državna revizijska komisija v zvezi z dokumentom Polica za premoženjsko zavarovanje, iz katerega izhaja datum pričetka (»10. 5. 2026 ob 24:00h«) in datum poteka zavarovanja (»permanentno«), ki ga je izbrani ponudnik (sam) priložil odgovoru na zahtevo za dopolnitev ponudbe naročnika v delu, ki se je nanašal na izpolnjevanje kadrovskih pogojev, pojasnjuje, da je le-ta sicer res postal del ponudbe izbranega ponudnika, a da ni mogoče ugotoviti, da bi njegova vsebina v obravnavanem delu nasprotovala vsebini do poteka roka za prejem ponudb predložene ponudbe.

V zaključku navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju z določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ko je ponudbo izbranega ponudnika označil za dopustno.

Ker vlagatelj ni uspel izkazati zatrjevanih naročnikovih kršitev pri sprejemu izpodbijane odločitve, je Državna revizijska komisija, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo vlagatelja kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in nadaljnjih vlogah uveljavljal povrnitev stroškov pravnega varstva.

Ker je povrnitev stroškov odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, vlagatelj pa z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk:
Zoper to odločitev upravni spor ni dovoljen.


Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije


Vročiti:
– naročnik,
– vlagatelj po pooblaščencu,
– izbrani ponudnik,
– ministrstvo, pristojno za javna naročila.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.

Natisni stran