018-088/2026 Luka Koper, d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Zlate Jerman kot predsednice senata ter Sama Červeka in Andraža Žvana kot članov senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Postavitev privatnega 5G SA mobilnega omrežja za pokrivanje zunanjih delovnih površin - Sklop 5: Dobava in postavitev opreme«, na podlagi pritožbe vlagatelja Kontron, d.o.o., Ljubljanska cesta 24A, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Luka Koper, d.d., Vojkovo nabrežje 38, Koper - Capodistria (v nadaljevanju: naročnik) dne 9. 7. 2026

odločila:

Pritožbi se ugodi in se razveljavi naročnikov sklep o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz dokumenta »SKLEP« z dne 19. 6. 2026.

Naročnik mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

Obrazložitev:

Naročnik je 24. 4. 2026 sprejel sklep o začetku postopka. Obvestilo o javnem naročilu je bilo 29. 4. 2026 objavljeno na Portalu javnih naročil pod št. objave JN003305/2026-EUe17/01 in v Uradnem listu Evropske unije pod št. objave 292850-2026; naročnik je zatem objavil tudi več popravkov.

Vlagatelj je 12. 6. 2026, pred potekom roka za prejem ponudb, vložil zahtevek za revizijo zoper posamezne določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju tudi: razpisna dokumentacija), v zvezi s katerimi naročniku očita kršitev Zakona o javnem naročanju Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) in predlaga, naj se razpisna dokumentacija v vseh spornih delih razveljavi, oziroma podredno, naj se razpisna dokumentacija razveljavi v celoti; v vsakem primeru vlagatelj zahteva tudi povračilo priglašenih stroškov pravnega varstva.

Naročnik je z dokumentom »SKLEP« z dne 19. 6. 2026 zahtevek za revizijo zavrgel. Pojasnjuje, da je v okviru predhodnega preizkusa zahtevka za revizijo ugotovil, da zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na referenčno zahtevo (točka 1 zahtevka), »[…] ne izpolnjuje pogoja glede aktivne legitimacije, pravnega interesa […]«. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo navaja zahtevo oziroma pogoj za ugotavljanje tehnične in strokovne sposobnosti (točka 3.1.2.3.) – referenco za opremo (A) REFERENCE, pri čemer jo omenja v vsebini, kot je obstajala pred popravkom dne 9. 6. 2026. Dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila je bila (med drugim) v delu točke 3.1.2.3. glede reference opreme spremenjena že pred dnem vložitve zahtevka za revizijo, in sicer je naročnik dne 9. 6. 2026 na Portalu javnih naročil objavil spremenjeno dokumentacijo, v kateri je predmetno zahtevo glede opreme spremenil – odpravil nejasnost pri referenčni zahtevi za opremo v točki 3.1.2.3 dokumentacije in v tozadevni dokumentaciji izrecno navedel, da gospodarski subjekt, ki je postavil opremo, navedeno v dokazilu, za izkazovanje zahtev ne rabi biti gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi, kar pomeni, da lahko gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi, izpolnjevanje navedene zahteve oziroma pogoja izkaže z referenco opreme kateregakoli gospodarskega subjekta, ki je takšno opremo že postavil v ustreznem pristanišču ali primerljivem obratu. Dodatno iz odgovora naročnika z dne 25. 5. 2026 ob 9.52 izhaja, da pogoje izpolnjuje oprema več proizvajalcev, kar dodatno potrjuje odsotnost omejevalnega oziroma diskriminatornega učinka predmetne zahteve. Očitane kršitve v točki 1 zahtevka se tako ne nanašajo na dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ki je bila objavljena v času prejema zahtevka za revizijo, vlagatelj pa zahteva razveljavitev dela razpisne dokumentacije, ki ga ni več v dokumentaciji od 9. 6. 2026. Naročnik dalje navaja še, da v točki 2 zahtevka vlagatelj očita naročniku, da ob spreminjanju in dopolnjevanju razpisne dokumentacije ni upošteval primernega roka za preučitev podanih sprememb in pripravo ponudbe. Naročnik ob pregledu vprašanj na Portalu javnih naročil ugotavlja, da so bila postavljena vprašanja glede roka za prejem ponudb, vendar se vprašanja vsebinsko niso nanašala na nezakonitost dolžine roka – naročnik na nezakonitost roka za prejem ponudb na Portalu javnih naročil ni bil opozorjen (čeprav je bila ta možnost podana), zato je skladno s tretjim odstavkom 16. člena ZPVPJN prišlo do omejitve zahtevka za revizijo v tem delu in posledično naročnik predmetnega očitka v revizijskem postopku ni vsebinsko presojal.

Zoper sklep o zavrženju zahtevka za revizijo je vlagatelj 24. 6. 2026 pravočasno vložil pritožbo. Predlaga, da Državna revizijska komisija pritožbi ugodi, razveljavi sklep o zavrženju in naročniku naloži, da odloči o zahtevku za revizijo v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN. Opozarja, da je naročnik sklep o zavrženju zahtevka za revizijo sprejel po izteku roka treh delovnih dni od prejema in torej po izteku roka iz tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN, vsled česar je izgubil pravico zavreči ga in bi o njem moral odločiti meritorno. Meni, da naročnik neovirano izrablja vse možne institute (spremembe razpisne dokumentacije, sklep o zavrženju…) z namenom, da bi vlagatelju onemogočil oziroma preprečil oddajo ponudbe. Namesto da bi odločil o zahtevku za revizijo, je sprejel sklep o zavrženju, čeprav so izpolnjeni vsi procesni pogoji za vsebinsko odločanje. Poudarja, da je vložil zahtevek za revizijo zoper celotno vsebino točke 3.1.2.3., obrazca OBR-4 in OBR-4A, ne zoper del njenega besedila; naročnik se v sklepu sklicuje le na spremembo dela besedila, ki ga je spremenil, kar pa ne vpliva na očitek v zvezi z ozko in nesorazmerno postavljenimi zahtevami, in sicer, da je morala biti oprema, ki bo ponujena v okviru ponudbe (bazna postaja in mobilni jedri) v obdobju zadnjih petih pred objavo tega naročila vsaj enkrat uspešno postavljena oziroma integrirana v tovornem pristanišču v državah EU, ki vključuje kontejnerski terminal z določenimi lastnostmi ali tovornemu pristanišču primerljiv obrat v državah EU s takim kontejnerskim terminalom in informacijskim sistemom. Prav tako se z dopolnitvijo razpisne dokumentacije ni spremenila vsebina zahtevanega pogoja v A) REFERENCE, čeprav je naročnik preimenoval to zahtevo v točki 3.1.2.3. – zgolj navedba »referenca za opremo« še ne pomeni spremembe vsebine referenčnih zahtev in pogojev, ki ostajajo sporni. Vlagatelj še dodaja, da so potencialni ponudniki (tudi vlagatelj) naročnika večkrat pozvali k podaljšanju rokov za postavitev vprašanj in za oddajo ponudbe.

Naročnik je 30. 6. 2026 Državni revizijski komisiji odstopil pritožbo in dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je opravila predhodni preizkus pritožbe v skladu s 54. členom ZPVPJN ter ugotovila, da izpolnjuje vse pogoje iz prvega odstavka 54. člena ZPVPJN, zato jo je sprejela v obravnavo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu in preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma – glede na vlagateljev očitek, da je naročnik s tem, ko zahtevka za revizijo ni zavrgel v treh delovnih dneh, kršil določbo tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN – pojasnjuje, da je rok, določen v tem členu, instrukcijski rok. Posledično njegova zamuda s strani naročnika v procesnem smislu ne pomeni, da naročnik po preteku tega roka ne bi smel zavreči zahtevka za revizijo (kot to zatrjuje vlagatelj). ZPVPJN namreč takšne pravne posledice ne določa, saj so procesne predpostavke tiste (nujne) okoliščine oziroma pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija meritorno odloči o zahtevku za revizijo. Obstoj procesnih predpostavk tako ni vezan le na trenutek prejema zahtevka za revizijo v predrevizijskem postopku (ki poteka pred naročnikom), temveč jih je v primeru, kadar naročnik zahtevku za revizijo ne ugodi, v revizijskem postopku dolžna preveriti še Državna revizijska komisija. Tako tudi Državna revizijska komisija po prejemu zahtevka za revizijo, skladno z 31. členom ZPVPJN, opravi predhodni preizkus zahtevka in po uradni dolžnosti preveri, ali so izpolnjeni procesni pogoji za njegovo vsebinsko obravnavo. Če ugotovi, da niso izpolnjeni procesni pogoji iz prve, tretje, četrte ali pete alineje prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, ga s sklepom – če tega ni storil že naročnik – zavrže (prim. tretji odstavek 31. člena ZPVPJN).

Kljub navedenemu pa gre pojasniti, da ZPVPJN v četrti točki prvega odstavka 78. člena kot prekršek določa opustitev naročnika, če ne sprejme odločitve o zahtevku za revizijo v roku, kot ga določa ZPVPJN (tretji in četrti odstavek 26. člena ter prvi odstavek 28. člena ZPVPJN). Vendar pa Državna revizijska komisija o storitvi prekrška in odgovornosti zanj ne odloča v revijskem ali pritožbenem postopku, temveč v postopku o prekršku, skladno z Zakonom o prekrških (Uradni list RS, št. 7/2003 s sprem.; v nadaljevanju: ZP-1). Postopek o prekršku vodi in o njem odloča pooblaščena uradna oseba Državne revizijske komisije, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške, in na njegovi podlagi sprejetih predpisov (prvi odstavek 77. člena ZPVPJN). Glede na navedeno bo Državna revizijska komisija v ločenem postopku in na podlagi ZP-1 proučila, ali so podani pogoji za začetek postopka o prekršku zoper naročnika in njegovo odgovorno osebo.

Med strankama je sporno vprašanje, ali je naročnik ravnal skladno s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN, s tem, ko je vlagatelju odrekel aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo in ugotovil obstoj omejitve iz tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN, ter posledično njegov zahtevek zavrgel.

Da bi naročnik sprejel zahtevek za revizijo v (meritorno) obravnavo, morajo biti skladno z drugim odstavkom 26. člena ZPVPJN izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 26. člena ZPVPJN. Naročnik zato po prejemu zahtevka za revizijo najprej preveri, ali:
­ je bil vložen pravočasno,
­ vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN,
­ ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN,
­ ne obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in
­ je dopusten.

Glede na navedeno zavrženje zahtevka za revizijo predstavlja odločitev, s katero bodisi naročnik (tretji odstavek 26. člena ZPVPJN) bodisi Državna revizijska komisija (tretji odstavek 31. člena ZPVPJN) odloči o postopkovnih (procesnih) vprašanjih. V primeru zavrženja zahtevka za revizijo tako ne pride do vsebinske (meritorne) obravnave zahtevka za revizijo, zato se v pritožbenem postopku ne ugotavlja, ali so očitki o zatrjevanih kršitvah naročnika v postopku oddaje javnega naročila utemeljeni ali ne.

Skladno s 14. členom ZPVPJN se aktivna legitimacija v predrevizijskem in revizijskem postopku prizna vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila, sklenitev okvirnega sporazuma ali vključitev v dinamični nabavni sistem ali kvalifikacijski sistem in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda (prva alineja prvega odstavka 14. člena ZPVPJN), ter zagovorniku javnega interesa (druga alineja prvega odstavka 14. člena ZPVPJN). Drugi odstavek 14. člena ZPVPJN določa, da se v primeru, če je rok za oddajo prijav ali ponudb že potekel, šteje, da je interes za dodelitev javnega naročila izkazala tista oseba, ki je oddala pravočasno prijavo oziroma ponudbo. V primeru konkurenčnega dialoga, konkurenčnega postopka s pogajanji ali postopka s pogajanji brez predhodne objave, ki ga naročnik ob upoštevanju določb ZJN-3 izvaja zaradi prejšnjega neuspešno izvedenega postopka, se interes za dodelitev javnega naročila prizna tudi kandidatu ali ponudniku, ki je v prejšnjem neuspešnem postopku pravočasno oddal prijavo oziroma ponudbo in v tem postopku ni bil povabljen k oddaji ponudbe, pa bi v skladu z ZJN-3 moral biti.

Iz navedenih določb izhaja, da morata biti za priznanje aktivne legitimacije hkrati (kumulativno) izpolnjena dva pogoja: 1.) interes za dodelitev naročila in 2.) nastala škoda ali vsaj možnost nastanka škode zaradi domnevne kršitve naročnika. Zato mora oseba, da bi se ji priznalo upravičenje za vložitev zahtevka za revizijo, poleg interesa za dodelitev naročila vsaj verjetno izkazati, da je zatrjevana kršitev vplivala na njen pravni položaj tako, da ji je ali da bi ji lahko zaradi tega nastala škoda.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v obravnavanem primeru izkazuje interes za dodelitev javnega naročila v smislu prve alineje prvega odstavka 14. člena ZPVPJN, saj je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila. Da vlagatelj ne bi bil registriran za opravljanje te dejavnosti, ne zatrjuje niti naročnik v izpodbijanem sklepu.

V zvezi z drugim elementom za priznanje aktivne legitimacije Državna revizijska komisija pojasnjuje, da mora biti škoda oziroma verjetnost njenega nastanka povezana z zatrjevano kršitvijo in se v vsakem postopku ugotavlja posamično, ob upoštevanju danih okoliščin konkretnega primera (na primer predmeta naročila, vrste postopka, faze postopka, konkretnih očitkov, ki so predmet zahteve za pravno varstvo, ipd.). Zakon za priznanje aktivne legitimacije ne zahteva konkretiziranja škode, ampak zahteva le izkaz določene stopnje verjetnosti njenega nastanka. Da pa bi bila možnost nastanka škode verjetna, mora biti podana (vsaj hipotetična) vzročna zveza med zatrjevano naročnikovo kršitvijo pravil o javnem naročanju (zatrjevanim protipravnim ravnanjem) in zatrjevanim prikrajšanjem na strani vlagatelja, ki je nastalo (ali bi utegnilo nastati) zaradi naročnikove kršitve teh pravil (škodno posledico). Če med zatrjevano kršitvijo in možnostjo nastanka škode ni mogoče vzpostaviti vzročne zveze, tudi ni mogoče govoriti o aktivni legitimaciji v smislu 14. člena ZPVPJN. In obratno, če je mogoče med zatrjevano kršitvijo in možnostjo nastanka škode vzpostaviti vzročno zvezo, je treba aktivno legitimacijo priznati (prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije št. 018-126/2015, 018-146/2017, 018-119/2019, 018-046/2022, 018-001/2023).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj izkazal realno stopnjo možnosti nastanka škode s tem, ko z zahtevkom za revizijo naročniku očita domnevno nezakonito določitev pogoja za sodelovanje in neustrezen rok za oddajo ponudb, vsled česar naj ne bi mogel oddati dopustne in/ali konkurenčne ponudbe. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da se vlagatelj v danem primeru sklicuje na domnevno nezakonito ravnanje naročnika, ki ima za posledico vsaj verjetnost nastanka škode vlagatelju, tj. nemožnost oddaje (dopustne in/ali konkurenčne) ponudbe in posledično pridobitve konkretnega javnega naročila.

Naročnik kot razlog za zatrjevani neobstoj »pravnega interesa« (in s tem za odrek aktivne legitimacije vlagatelju) sicer navaja, da vlagatelj izpodbija zahtevo oziroma pogoj za ugotavljanje tehnične in strokovne sposobnosti, ki je bila spremenjena že pred vložitvijo zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija v zvezi z navedenim ugotavlja, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo resda povzemal predhodno besedilo sporne določbe iz razdelka »A) REFERENCE« v poglavju »3.1.2.3. Tehnična in strokovna sposobnost«, vendar pa je zanj sporna vsebina (v trenutku vložitve zahtevka za revizijo) ostala enaka – vlagatelj namreč:
- izpodbija zahtevo, skladno s katero morajo ponudniki izkazati, da je bila oprema, ki bo ponujena v okviru ponudbe (in sicer tako bazna postaja kot mobilni jedri), že vsaj enkrat postavljena oziroma integrirana v specifičnem okolju (»[…] v tovornem pristanišču v državah EU, ki vključuje kontejnerski terminal (skladiščenje kontejnerjev vsaj 5 v višino in pretovor kontejnerjev s talno mehanizacijo kot so terminalski vlačilci za premikanje kontejnerjev med skladiščnimi površinami in portalnimi dvigali za kontejnerje) s TOS sistemom (Terminal Operating System oz. osrednji informacijski sistem, ki upravlja delovanje kontejnerskega terminala (real-time nahajanje kontejnerjev, internih strojev/prevoznih sredstev, zunanjih prevoznih sredstev, neprekinjeno delovanje sistema, pretovor 24/7)), ali tovornemu pristanišču primerljiv obrat v državah EU s takim kontejnerskim terminalom in informacijskim sistemom (kot opredeljen predhodno) v vrednosti bazne postaje in mobilnih jeder vsaj 200.000 EUR brez DDV […]«), brez upoštevanja primerljivo zahtevnih okolij;
- kot nesmiselno in nezakonito označuje zahtevo iz vidika, da za izpolnjevanje zahteve zadošča, da ponudnik zgolj predloži referenco o opremi znanega proizvajalca te opreme, ne da bi ta ponudnik to zahtevano opremo v preteklosti sam dobil, postavil in integriral;
- zatrjuje, da naročnik krši temeljna načela javnega naročanja (tudi) s tem, ko zahteva kumulativno (skupno) referenco tako za bazno postajo kot za mobilno jedro.

Naročnik z objavo popravka na Portalu javnih naročil dne 10. 6. 2026 (in ne 9. 6. 2026, kot to zmotno navaja naročnik) pod št. objave JN003305/2026-EUe17/01-P10 ni v ničemer posegel v vsebino, ki jo kot sporno uveljavlja vlagatelj v zahtevku za revizijo, saj je zgolj dodatno pojasnil, da se »[z]ahteve glede referenc opreme A) REFERENCE) in C.1) Tehnična podpora in servisna mreža ter C.2) Varnostne zahteve za proizvajalce ponujene strojne in programske opreme […] nanašajo na opremo in ne ponudnika oziroma gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi«, ter da »[p]roizvajalec referenčne opreme oziroma gospodarski subjekt, ki je postavil opremo navedeno v dokazilu za izkazovanje teh zahtev v obrazcu OBR-4 ne rabi biti gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi«, pri čemer pa je tudi za vlagatelja nesporno dejstvo, da se je sporna zahteva že pred navedeno spremembo nanašala na referenco blaga in ne na pretekle izkušnje gospodarskega subjekta, ki nastopa v ponudbi – kot je razbrati iz zahtevka za revizijo, pa je vlagatelj ravno tako oblikovano zahtevo (referenca opreme in ne gospodarskega subjekta, ki sodeluje v ponudbi) označil za nesmiselno in nezakonito. Glede na navedeno tako ni mogoče ugotoviti, da se zatrjevane kršitve ne bi nanašale na v trenutku vložitve zahtevka za revizijo obstoječo vsebino razpisne dokumentacije.

Kot drugi razlog za zavrženje zahtevka za revizijo je naročnik v zvezi z revizijskim očitkom o prekratkem roku za pripravo ponudb navedel obstoj omejitve iz tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN, skladno s katerim se v predrevizijskem in revizijskem postopku ne presojajo očitane kršitve, ki se nanašajo na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo, če bi lahko vlagatelj ali drug morebitni ponudnik prek portala javnih naročil naročnika opozoril na očitano kršitev, pa te možnosti ni uporabil. Šteje se, da bi vlagatelj ali drug morebitni ponudnik prek portala javnih naročil lahko opozoril na očitano kršitev, če je bilo v postopku javnega naročanja na portalu javnih naročil objavljeno obvestilo o naročilu, na podlagi katerega ponudniki oddajo prijave ali ponudbe.

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju v tem, da je bilo na Portalu javnih naročil podanih več opozoril in pozivov za podaljšanja roka za prejem ponudb (tudi zaradi kompleksnosti naročila ter številnih dopolnitev in sprememb), med drugim za podaljšanje roka za 14 dni, za en mesec ter do 22. 6. 2026, pri čemer pa je do 27. 5. 2026 (ko je bilo možno postavljati vprašanja) naročnik rok podaljšal le za tri dni, iz 1. 6. 2026 na 4. 6. 2026, kot izhaja:

- »Objava 25.05.2026 09:34 (Vprašanja in odgovori)
[…]
VPRAŠANJE
Spoštovani,

Naše podjetje želi sodelovati na predmetnem javnem razpisu. Ker je izpolnitev razpisnih pogojev zelo zahtevna naloga, saj je potrebno vključiti tuje poslovne partnerje, prosimo za podaljšanje roka oddaje ponudbe vsaj do petka, 22.06.2026. Prošnjo utemeljujemo s tem, da je potrebno vso dokumentacijo ustrezno prevesti v tuji jezik (jezik našega partnerja v ponudbi), pridobiti potrditev referenc, tako za uspešno izvedene projekte, kot tudi za prijavljene kadre od končnih uporabnikov in da so v teh dneh v zahodni Evropi prazniki, dela prosti dnevi.

V do sedaj predpisanemu roku oddaje ponudbe vseh teh dokumentov ne moremo pridobiti, prepričani pa smo, da si naročnik želi pridobiti čim več kvalitetnih ponudb za čim širšo možnost izbiranja.

V pričakovanju pozitivne rešitve naše prošnje vas lepo pozdravljamo.

ODGOVOR
Naročnik je podaljšal rok za prejem ponudb do 4. 6. 2026 ter tudi za vpogled v varovani del dokumentacije.«

- »Objava 25.05.2026 09:35 (Vprašanja in odgovori)
VPRAŠANJE
Glede na obsežnost in kompleksnost razpisne dokumentacije vas vljudno prosimo za podaljšanje roka za vprašanje in oddajo ponudbe za vsaj en mesec. Prepričani smo, da bi nam dodatni čas omogočil pripravo celovite, kakovostne in konkurenčne ponudbe.

ODGOVOR
Naročnik je podaljšal rok za prejem ponudb do 4. 6. 2026.«

- »Objava 25.05.2026 09:50 (Vprašanja in odgovori)
VPRAŠANJE
Spoštovani,
Naročnik je dne 18. 5. 2026 na portalu javnih naročil objavil spremembo razpisne dokumentacije, kjer je za referenčni pogoj za ponudnika postavil še strožje pogoje, kot so bili v prvotni razpisni dokumentaciji. Zaradi spremembe referenčnega pogoja prosimo za podaljšanje roka za postavljanje vprašanj in oddajo ponudbe za vsaj 14 dni.

ODGOVOR
Naročnik je podaljšal rok za prejem ponudb do 4. 6. 2026.«

- »Objava 27.05.2026 14:24 (Vprašanja in odgovori)
VPRAŠANJE
Spoštovani,
glede na nove in nove odgovore, ki so vezani tudi na partnerje in podizvajalce, naprošamo naročnika za podaljšanje roka za sprejemanje vprašanj vsaj do petka, 29.5.2026 do 12.00 ure.
VPRAŠANJE
Naročnik je v času od 19. 5. 2026 do 27. 5. 2026 izvedel več bistvenih sprememb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki vplivajo na pripravo ponudb.

Dne 27. 5. je naročnik bistveno razširil referenčni pogoj, po katerem je zahtevo možno izpolniti tudi z referenco za opremo za letališki ali železniški terminal kot primerljiv obrat. Ker lahko referenčni pogoj izpolnimo šele sedaj, smo takoj pričeli s pripravo ponudbe, ki pa je objektivno ni možno pripraviti do srede naslednjega tedna. Kot se naročnik najbrž zaveda, gre za javno naročilo z mnogimi mednarodnimi elementi (tuje reference, tuji ponudniki,….), zato je preostali rok za pripravo ponudbe glede na nove zahteve naročnika občutno prekratek.

Ne glede na navedeno je naročnik z zadnjim popravkom objavil spremenjeno referenčno potrdilo. Glede na to, da je referenčni pogoj določen tako, da pridejo v poštev samo reference iz tujine, želimo opozoriti. da pridobivanje referenčnih potrdil s strani referenčnega naročnika (tj. pristanišče, letališče ali železniški terminal!) traja bistveno dlje, saj je potrebno nove zahteve ustrezno predstaviti našim partnerjem v tujini, gradivo za potrjevanje reference prevesti, obenem pa smo še podrejeni pravilom, ki jih imajo uprave referenčnih naročnikov pri potrjevanju referenčnih poslov. Po pridobitvi referenčnega potrdila pa je zaradi zahteve po dokumentaciji v slovenskem jeziku potreben še prevod s strani sodnega tolmača.

Menimo, da se tudi naročnik zaveda, da vsa zgoraj navedena dejstva objektivno preprečujejo, da bi ponudnik (brez svoje odgovornosti) lahko oddal dopustno ponudbo v enem tednu. Upamo, da se naročnik zaveda, da kot ponudnik, ki sedaj izpolnjujemo pogoje, ne moremo pristati na to, da nam takšna poslovna priložnost uide zaradi objektivno prekratkega roka, zato v primeru, da rok ne bo podaljšan, ne bomo imeli druge možnosti, kot da uveljavljamo zahtevek za revizijo.

Slednjega bomo primorani za povečanje možnosti, da pride vsaj do delne razveljavitve dokumentacije in s tem do nove priložnosti, podali zoper več različnih kršitev, na katere ugotavljamo, da je bil naročnik predhodno že opozorjen. V izogib tem nepotrebnim zapletom zato naročnika pozivamo, da rok podaljša za 15 dni.

ODGOVOR
Naročnik ne do dodatno podaljšal roka za prejem ponudb.«

Upoštevaje navedeno zato ni mogoče ugotoviti, da naj bi bila podana omejitev zahtevka za revizijo iz tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN.

Na podlagi vsega navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ravnal v nasprotju s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN, ko je v predmetnem postopku pravnega varstva zahtevek za revizijo zavrgel zaradi omejitve zahtevka za revizijo iz tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN ter zato, ker naj ga ne bi vložila aktivno legitimirana oseba.

Državna revizijska komisija je zato na podlagi prvega odstavka 55. člena ZPVPJN pritožbi vlagatelja ugodila in razveljavila naročnikov sklep o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz dokumenta »SKLEP« z dne 19. 6. 2026.

Državna revizijska komisija je skladno z drugim odstavkom 55. člena ZPVPJN še odločila, da mora naročnik o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti skladno s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN. Naročnik naj pri (morebitni) vsebinski presoji zahtevka za revizijo z vidika morebitne (konkludentne) ugoditve zahtevku za revizijo in s tem povezane stroškovne posledice upošteva tudi odgovore in popravke, ki jih je na Portalu javnih naročil objavil po prejemu zahtevka za revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.


Pravni pouk:
Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.

Predsednica senata:
mag. Zlata Jerman, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- vlagatelj,
- naročnik,
- ministrstvo, pristojno za javna naročila.

Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran