018-057/2026 SŽ-ŽIP, storitve, d.o.o.
Številka: 018-057/2026-21Datum sprejema: 16. 6. 2026
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 31. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in naslednji; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu dr. Mateje Škabar, kot predsednice senata ter Aleksandra Petrovčiča in Marka Medveda, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Storitve košnje in odstranjevanje grmičevja ter manjšega drevja na javni železniški infrastrukturi v Republiki Sloveniji za obdobje 2 let« v sklopu 1: Vzhodna Slovenija in v sklopu 2: Zahodna Slovenija, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Gozdno gospodarstvo Novo Mesto d.d., Smrečnikova ulica 45, Novo mesto (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika SŽ-ŽIP, storitve, d.o.o., Kolodvorska ulica 11, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 16. 6. 2026
odločila:
1. Zahtevku za revizijo se glede kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo ugodi, tako, da se vlagatelju ob upoštevanju varstva tajnih podatkov, osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti dovoli vpogled v ponudbo izbranega ponudnika v sklopu 1, in sicer v podatke oz. informacije iz
- dokumenta Bonitetno poročilo S.BON-1 z dne 19. 1. 2026, dokumenta Izkaz poslovnega izida v obdobju od 1.1. do 31.12.2024, dokumenta Bilanca stanja na dan 31.12.2024, dokumenta Izkaz poslovnega izida v obdobju od 1.1 do 31.12.2023, dokumenta Bilanca stanja na dan 31.12.2023, dokumenta Izkaz poslovnega izida v obdobju od 1.1 do 31.12.2022 in dokumenta Bilanca stanja na dan 31.12.2022 ponudnika Koroški gozdar d.o.o., Trbonje;
- dokumenta Izjava o poklicnem zavarovanju delavcev (brez datuma) ponudnika Koroški gozdar d.o.o., Trbonje.
2. Zahtevku za revizijo se glede kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo ugodi, tako, da se vlagatelju ob upoštevanju varstva tajnih podatkov, osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti dovoli vpogled v ponudbo izbranega ponudnika v sklopu 2, in sicer v podatke oz. informacije iz
- dokumenta Bonitetno poročilo S.BON-1/P z dne 19. 1. 2026 ponudnika Križman d.o.o., Škofljica, dokumenta Izkaz poslovnega izida v obdobju od 1.1. do 31.12.2023 ponudnika Foksler d.o.o., Idrija ter dokumenta Bilanca stanja na dan 31.12.2024 in Izkaz poslovnega izida v obdobju od 1.1. do 31.12.2024 ponudnika Foksler d.o.o., Idrija;
- dokumenta Razpisni obrazec št. 4 – Potrdilo reference z dne 21. 1. 2026 ponudnika Križman d.o.o., Škofljica s prilogo, trinajstih dokumentov Razpisni obrazec št. 4 – Potrdilo reference ponudnika z dne 12. 1. 2026 Foksler d.o.o., Idrija in šestih dokumentov Razpisni obrazec št. 4 – Potrdilo reference z dne 14. 1. 2026 ponudnika Foksler d.o.o., Idrija;
- dokumenta Razpisni obrazec št. 6 – Izjava o izpolnjevanju kadrovskih pogojev za sodelovanje z dne 28. 1. 2026 ponudnika Križman d.o.o., Škofljica in dokumenta Razpisni obrazec št. 6 – Izjava o izpolnjevanju kadrovskih pogojev za sodelovanje z dne 27. 1. 2026 ponudnika Foksler d.o.o., Idrija;
- kopij vozniških dovoljenj F kategorije dveh priglašenih kadrov;
- kopij NPK certifikatov za gozdarskega sekača za 8 priglašenih kadrov, in sicer dokumenta Certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji z dne 26. 3. 2019, dokumenta Certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji z dne 22. 10. 2012, treh dokumentov Certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji z dne 9. 3. 2023, dokumenta Certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji z dne 24. 11. 2021, dokumenta Certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji z dne 22. 9. 2021, dokumenta Certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji z dne 26. 9. 2017,
- kopij potrdila o opravljenem tečaju za varno delo z gozdarsko prikolico in hidravličnim dvigalom, in sicer dveh dokumentov Potrdil[i] z dne 19. 12. 2025,
- zdravniških spričeval, in sicer dokumenta Zdravniško spričevalo z dne 3.4.2024, dokumenta Zdravniško spričevalo z dne 10.5.2025, dokumenta Zdravniško spričevalo z dne 8.5.2025 in dokumenta Zdravniško spričevalo z dne 8.9.2023;
- dokumenta Razpisni obrazec št. 5: Izjava o razpolaganju z ustreznimi delovnimi sredstvi z dne 28. 1. 2026 ponudnika Križman d.o.o., Škofljica s prilogo Register osnovnih sredstev z dne 17. 1. 2026,
- kopij dokumenta Potrdilo o skladnosti za posamično odobreno vozilo – dveh za traktorja z mulčerjem na hidravlični roki in enega za traktor z gozdarsko prikolico.
3. Vlagatelj lahko v petih delovnih dneh od dneva vpogleda dopolni ali spremeni zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih je pridobil pri vpogledu v dokumentacijo.
Nad obsegom vpogleda, kot se vlagatelju dovoli na podlagi tega sklepa Državne revizijske komisije, se zahtevek za revizijo glede kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo zavrne.
4. Odločitev o stroških postopka pravnega varstva se pridrži do končne odločitve o zahtevku za revizijo.
Obrazložitev:
Naročnik je obvestilo o javnem naročilu na Portalu javnih naročil objavil dne 11. 12. 2025, pod št. objave JN009659/2025-EUe16/01, s popravkom in istega dne v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 823706-2025, s popravkom.
Naročnik je dne 31. 3. 2026 na Portalu javnih naročil pod št. objave JN009659/2025-ODL/01 objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila po odprtem postopku« z dne 16. 3. 2026 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), s katerim je predmetno javno naročilo v sklopu 1: Vzhodna Slovenija (v nadaljevanju: sklop 1) oddal ponudnikoma v skupnem nastopu Koroški gozdar d.o.o., Trbonje in Ivan Mlakar s.p., Štore (v nadaljevanju: izbrani ponudnik v sklopu 1), v sklopu 2: Zahodna Slovenija (v nadaljevanju: sklop 2) pa ponudnikoma v skupnem nastopu Križman d.o.o., Škofljica in Foksler d.o.o., Idrija (v nadaljevanju: izbrani ponudnik v sklopu 2). Ponudba vlagatelja je bila v obeh sklopih, glede na merilo za izbor ponudb, uvrščena na drugo mesto.
Vlagatelj je z vlogo z dne 1. 4. 2026 zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika v sklopu 1, v ponudbo izbranega ponudnika v sklopu 2 in v dokumentacijo naročnika. Naročnik mu je po elektronski pošti omogočil vpogled dne 10. 4. 2026, pri razkritju ponudbenih dokumentov pa je, kot je navedel v spremnem dopisu, upošteval prvi in drugi odstavek 35. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) tako, da ni razkril podatkov, ki so mu bili zaupani kot poslovna skrivnost in da je zagotovil varovanje osebnih podatkov, posredovanih s strani izbranih ponudnikov.
Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj z vlogo z dne 13. 4. 2026 vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da niti odločitev naročnika v sklopu 1 niti odločitev naročnika v sklopu 2 ni zakonita, saj ponudbi izbranih ponudnikov nista dopustni; predlaga, da se zahtevku za revizijo v obeh sklopih ugodi in izpodbijana odločitev v celoti razveljavi; podredno predlaga, da se mu dovoli vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika v sklopu 1 in v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika v sklopu 2 ter dopolnitev oz. spremembo zahtevka za revizijo; zahteva tudi povrnitev stroškov pravnega varstva (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo).
Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje
- kršitev pravice do vpogleda iz 35. člena ZJN-3 v povezavi s 6. členom ZJN-3,
- nedopustnost ponudbe izbranega ponudnika v sklopu 1 in
- nedopustnost ponudbe izbranega ponudnika v sklopu 2.
Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo, skladno z drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN, dne 16. 4. 2026 posredoval izbranemu ponudniku v sklopu 1 in izbranemu ponudniku v sklopu 2 v izjasnitev. Izbrani ponudnik v sklopu 1 se je do navedb vlagatelja opredelil z vlogo z dne 20. 4. 2026 (v nadaljevanju: izjasnitev izbranega ponudnika v sklopu 1), izbrani ponudnik v sklopu 2 pa z vlogo z dne 20. 4. 2026 (v nadaljevanju: izjasnitev izbranega ponudnika v sklopu 2). Oba navedbam vlagatelja nasprotujeta.
Naročnik je z odločitvijo z dne 21. 4. 2026 zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil, posledično pa je zavrnil tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). Očitke vlagatelja zavrača.
Naročnik je dne 22. 4. 2026, dne 23. 4. 2026, dne 1. 5. 2026 in dne 26. 5. 2026 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v odločanje.
Vlagatelj se je do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo opredelil z vlogo z dne 24. 4. 2026; zahteva povrnitev nadaljnjih stroškov pravnega varstva (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika). Vztraja pri navedbah in dokazih iz zahtevka za revizijo.
Vlagatelj se je do navedb izbranih ponudnikov v izjasnitvah, ki mu jih je Državna revizijska komisija na podlagi 11. člena ZPVPJN posredovala dne 7. 5. 2026, opredelil z vlogo z dne 11. 5. 2026. Njunim navedbam nasprotuje.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu in po preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika v sklopu 1, izbranega ponudnika v sklopu 2 ter naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku očita kršitve pri pregledu in ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika v sklopu 1 in izbranega ponudnika v sklopu 2, poleg tega pa mu očita tudi kršitev pravice do vpogleda v navedeni ponudbi. Četudi vlagatelj (šele) podredno predlaga, da se mu omogoči vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranih ponudnikov, in čeprav ima vlagatelj v postopku pravnega varstva po ZPVPJN primarno interes, da doseže razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila (prim. drugo alinejo prvega odstavka 28. člena ZPVPJN in drugo alinejo prvega odstavka 31. člena ZPVPJN), ne pa, da vpogleda v ponudbeno dokumentacijo, je Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru najprej obravnavala revizijske navedbe glede kršitve pravice do vpogleda. Če so namreč te navedbe utemeljene, je treba vlagatelju dovoliti vpogled, vlagatelj pa bo imel po izvedenem vpogledu možnost zahtevek za revizijo dopolniti ali spremeniti z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, pridobljenimi pri vpogledu, posledično pa ni mogoče zaključiti, da sta vlagateljevi trditvena in dokazna podlaga v dani zadevi že oblikovani.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je na naročnika dne 1. 4. 2026 naslovil Zahtevo za vpogled v ponudbeno dokumentacijo in dokumentacijo naročnika, s katero je zahteval vpogled v celotno ponudbeno dokumentacijo obeh izbranih ponudnikov skupaj s spremembami, dopolnitvami in pojasnili, celotno korespondenco oz. zaznamki korespondence med naročnikom in izbranima ponudnikoma ter vso dokumentacijo naročnika, vezano na preverjanje dopustnosti izbranih ponudb oz. preverjanja resničnosti podatkov in navedb v teh ponudbah.
Vlagatelj zatrjuje, da je rok za zagotovitev vpogleda s strani naročnika potekel dne 7. 4. 2026, naročnik pa mu je vpogled omogočil šele dne 10. 4. 2026, en delovni dan pred potekom roka za vložitev zahtevka za revizijo. Ker je bila posredovana dokumentacija izredno obsežna, vlagatelj ni imel dovolj časa, da bi jo pred vložitvijo zahtevka za revizijo v celoti ustrezno preučil. Tako je preučil zgolj nekatere dele te dokumentacije, pa še to le na splošni ravni (tj. le z vidika prisotnosti dokumentov, ne pa tudi z vidika ustreznosti njihove vsebine). Vlagatelj tako ni mogel priti do podatkov oz. dokumentov, na podlagi katerih bi lahko konkretizirano zatrjeval in dokazoval vse naročnikove kršitve v zadevnem postopku. Ker je naročnik kršil rok za zagotovitev vpogleda, je kršil peti odstavek 35. člena ZJN-3 in temeljna načela javnega naročanja, vlagatelja je onemogočil v učinkovitem izvrševanju pravice do pravnega varstva, kršil pa je tudi njegovo ustavno zagotovljeno pravico do pravnega sredstva. Po mnenju vlagatelja se je naročnik postavil na stališče, da vlagatelj nima pravice izvedeti niti, kaj je predmet ponudb izbranih ponudnikov niti drugih ključnih podatkov iz njunih ponudb. Vlagatelj prav tako ne more uveljavljati drugih kršitev (napak), kot tistih, ki so razvidne že na prvi pogled.
Dalje vlagatelj zatrjuje, da naročnik v odgovoru za zahtevo za vpogled ni navedel, da mu katerega dela dokumentacije izbranih ponudnikov ni posredoval, zato je utemeljeno sklepal, da določena dokumentacija v ponudbah izbranih ponudnikov ni prisotna. V kolikor bi se ugotovilo, da je kateri del dokumentacije, ki ga v zahtevku za revizijo izpostavlja, obstaja, vlagatelj tudi glede te dokumentacije navaja, da ne more predstavljati poslovne skrivnosti. Poudarja, da poslovno skrivnost predstavljajo le podatki in ne celotni dokumenti, zaradi česar mu je potrebno zagotoviti do njih vsaj delni dostop.
Izbrani ponudnik v sklopu 1 v izjasnitvi izpostavlja, da vlagatelj navedb o kršitvi pravice do vpogleda ni konkretiziral in da mu je naročnik vpogled omogočil.
Izbrani ponudnik v sklopu 2 v izjasnitvi izpostavlja, da je v ponudbi predložil Sklep o določitvi poslovne skrivnosti in da naročnik dokumentov, ki so bili označeni kot poslovna skrivnost, vlagatelju ni smel posredovati. Navaja tudi, da zgolj dejstvo, da vlagatelj v določene dokumente ni imel vpogleda, ne pomeni, da teh dokumentov ni, pač pa zgolj to, da je bil dokument predložen, vendar s takšno vsebino, ki vlagatelju ne sme biti razkrita.
Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navaja, da je vlagateljevo zahtevo za vpogled prejel dne 7. 4. 2026 in da je vlagatelju vpogled omogočil v zakonsko določenem roku, in sicer dne 10. 4. 2026, po elektronski pošti. Meni, da je pravočasen zahtevek za revizijo dokaz, da vlagatelju pravica do pravnega varstva ni bila kršena. Pri obsegu razkritja je upošteval sklep o poslovni skrivnosti, predložen v ponudbi izbranega ponudnika v sklopu 2. Izpostavlja tudi navedbo izbranega ponudnika v sklopu 2, in sicer, da je imel vlagatelj zaradi praznikov na voljo tri oz. štiri dni, kar je po vseh standardih več kot primerno.
Vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika navaja, da je naročniku zahtevo za vpogled poslal tudi po elektronski pošti dne 2. 4. 2026 (prilaga elektronsko sporočilo), kar pomeni, da dne 10. 4. 2026 omogočen vpogled ni bil pravočasen. Vztraja, da je uspel do vložitve zahtevka za revizijo preučiti zgolj nekatere dele posredovane dokumentacije, pa še to le z vidika prisotnosti dokumentov, ne pa tudi z vidika ustreznosti njihove vsebine. Za skrajno neprimerno označuje naročnikovo stališče, da bi moral vlagatelj zaradi njegove kršitve delati celoten vikend. Naročnikovo ravnanje je v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja ter načeli, skladno s katerimi se stranka ne more sklicevati na lastna protipravna ravnanja in iz tega kovati koristi (izpostavlja sodbo Sodišča EU v zadevi št. C-425/12). Vztraja, da poslovno skrivnost lahko predstavljajo le podatki, ne pa celotni dokumenti. Navaja tudi, da je dolžnost naročnika kritično presojati upravičenost ponudnikove določitve poslovne skrivnosti. Ker naročnik njegovim navedbam, da v zahtevku za revizijo konkretizirani podatki ne morejo utemeljeno predstavljati poslovne skrivnosti ali varovanih podatkov, ni substancirano nasprotoval, jih je potrebno šteti za priznane (214. člen ZPP, VSL sodba I Cpg 634/2009, Sklep Vrhovnega sodišča II Ips 222/2011).
Vlagatelj v opredelitvi do navedb v izjasnitvi izbranega ponudnika v sklopu 1 in do navedb v izjasnitvi izbranega ponudnika v sklopu 2 njunim navedbam nasprotuje. V zvezi s sklicevanjem izbranega ponudnika v sklopu 2 na poslovno skrivnost opozarja na zakonske zahteve glede opredelitve poslovne skrivnosti iz 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/2019, v nadaljevanju: ZPosS).
Navedbe vlagatelja glede kršitve pravice do vpogleda je treba presojati z vidika 6. in 35. člena ZJN-3. Določba 6. člena ZJN-3 zahteva, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, kar se zagotavlja z objavami javnih naročil v Uradnem listu Evropske unije oziroma na portalu javnih naročil. Vprašanje varstva podatkov in vpogleda v dokumentacijo konkurenčnih subjektov specifično ureja 35. člen ZJN-3, ki v petem odstavku določa, da mora naročnik v primeru, če je izvedel popoln pregled vseh ponudb, po objavi odločitve o oddaji javnega naročila omogočiti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika le tistim ponudnikom, ki so oddali dopustno ponudbo. Če naročnik ni opravil popolnega pregleda ponudb, pa mora omogočiti vpogled vsem ponudnikom.
Namen pravice do vpogleda, ki se opravi v postopku javnega naročanja, je razviden iz petega odstavka 31. člena ZPVPJN. Ta določa, da mora vlagatelj v primeru, če dejstev in dokazov, s katerimi se kršitve dokazujejo, v zahtevku za revizijo ne more navesti ali predlagati, ker meni, da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda v dokumentacijo, v zahtevku za revizijo navesti dejstva in dokaze v zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice do vpogleda v dokumentacijo. Ob upoštevanju navedenega se zato ni mogoče strinjati z navedbami izbranega ponudnika v sklopu 1, da vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjevane kršitve ni konkretiziral. Državna revizijska komisija je že v več odločitvah pojasnila, da je strogost zahteve po navajanju kršitev, dejstev in dokazov v zahtevku za revizijo, ki jo ZPVPJN v drugem odstavku 15. člena terja od vlagatelja, omiljena s petim odstavkom 31. člena ZPVPJN (prim. odločitvi v zadevah št. 018-139/2019 in 018-106/2025). Če namreč vlagatelj kršitev, dejstev in dokazov iz drugega odstavka 15. člena ZPVPJN ne more navesti, ker meni, da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda v dokumentacijo, se ob ugotovitvi kršitve te pravice vlagatelju dovoli tako vpogled vanjo kot tudi, da v petih delovnih dneh od dneva vpogleda dopolni ali spremeni zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih je pridobil pri vpogledu v dokumentacijo. Drugače povedano – vpogled v dokumentacijo je v postopku javnega naročanja, kot izpostavlja tudi vlagatelj, namenjen zagotavljanju učinkovitega pravega varstva, saj omogoči, da lahko vlagatelj pripravi zahtevek za revizijo (tudi) z dejstvi ter dokazi o kršitvah, ki se nanašajo na zakonitost naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila in s katerimi vlagatelj šele (dokončno) oblikuje svojo trditveno in dokazno podlago.
Kljub navedenemu ne gre prezreti, da pri vpogledu v dokumentacijo v okviru postopka javnega naročanja veljajo določene omejitve. Naročnik tako skladno s prvim odstavkom 35. člena ZJN-3 ne sme razkriti informacij, ki mu jih gospodarski subjekt predloži in označi kot poslovno skrivnost, kot to določa zakon, ki ureja gospodarske družbe, če ZJN-3 ali drug zakon ne določa drugače, prav tako pa mora zagotoviti tudi varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov in varstvo tajnih podatkov, štejejo za osebne ali tajne podatke.
Zakon o gospodarskih družbah v 39. členu (Uradni list RS, št. 42/2006 s sprem., v nadaljevanju: ZGD-1) določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. Iz prvega odstavka 2. člena ZPosS izhaja, da poslovna skrivnost zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:
- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;
- ima tržno vrednost;
- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.
Domneva se, da je zahteva iz citirane tretje alineje izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in je o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe (drugi odstavek 2. člena ZPosS). Za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev (tretji odstavek 2. člena ZPosS).
Iz citiranih določb izhaja, da ZJN-3 glede poslovne skrivnosti napotuje na ZGD-1, ki napotuje na ZPosS, skladno s katerim so lahko kot poslovna skrivnost štejejo le tiste informacije (ne pa dokumenti kot celota), pri katerih so kumulativno izpolnjene vse tri zgoraj naštete zahteve. Navedeno ne pomeni, da je naročnik, glede na dikcijo prvega odstavka 35. člena ZJN-3 (»ki mu jih gospodarski subjekt predloži in označi za poslovno skrivnost, kot to določa zakon, ki ureja gospodarske družbe«), dolžan varovati podatke že, če jih gospodarski subjekt označi kot poslovno skrivnost. Kot je Državna revizijska komisija pojasnila že v odločitvi v zadevi št. 018-062/2025, takšna interpretacija določb ZJN-3, za katero se (smiselno) zavzema tudi naročnik, tudi ni skladna s sodno prakso Sodišča EU, ki je pojasnilo, da je namen pravil Unije na področju javnega naročanja predvsem zagotoviti obstoj neizkrivljene konkurence – za dosego tega cilja pa je pomembno, da naročniki ne razkrivajo informacij o postopkih oddaje javnih naročil, katerih vsebino bi se v tekočih ali nadaljnjih postopkih lahko uporabilo za izkrivljanje konkurence. Naročnik, od katerega gospodarski subjekt zahteva, naj mu posreduje domnevno zaupne informacije iz ponudbe konkurenta, ki mu je bilo naročilo oddano, teh informacij načeloma ne sme posredovati. Vendar pa naročnik ne more biti vezan zgolj na trditev gospodarskega subjekta, da so posredovane informacije zaupne. Tak subjekt mora namreč dokazati resnično zaupnost informacij, katerih razkritju nasprotuje, tako da na primer predloži dokaz o tem, da te informacije vsebujejo tehnične ali poslovne skrivnosti, da bi se njihova vsebina lahko uporabila za izkrivljanje konkurence ali da bi mu njihovo razkritje lahko škodovalo. Načelo varstva zaupnih informacij in poslovnih skrivnosti je treba izvajati tako, da je usklajeno z zahtevami učinkovitega sodnega varstva in varstva pravice do obrambe, ki jo imajo stranke v sporu. Upoštevati je namreč treba, da neizbrani ponudnik v primeru neobstoja zadostnih informacij, na podlagi katerih bi lahko preveril, ali odločitev naročnika v zvezi z oddajo javnega naročila drugemu subjektu vsebuje morebitne napake ali nezakonitosti, v praksi ne bo mogel uveljavljati pravice do učinkovitega pravnega sredstva (prim. sodbi Sodišča EU v zadevah C-927/19 in C-54/21).
V postopkih javnega naročanja so podatki, ki so po zakonu javni in jih ponudnik ne more označiti za poslovno skrivnost, določeni v drugem odstavku 35. člena ZJN-3. Ta določa, da so ne glede na prvi odstavek 35. člena ZJN-3 javni podatki specifikacije ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril.
Splošno pravilo, povezano z vprašanjem zaupnosti ponudbene dokumentacije ter posledično z vpogledom v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika torej je, da je mogoče vpogled dovoliti le v tiste dele te ponudbene dokumentacije, ki ne vsebujejo zaupnih podatkov (vključno s poslovnimi skrivnostmi) oz. ki so že po zakonu javni. Pri tem naročnik ne more zgolj slediti morebitni oznaki »poslovna skrivnost« oz. predloženim sklepom o določitvi poslovne skrivnosti, ampak mora presojati tudi, ali je gospodarski subjekt posamezne podatke upravičeno označil za poslovno skrivnost.
V obravnavanem primeru vlagatelj v zvezi s kršitvijo pravice do vpogleda najprej zatrjuje, da mu naročnik vpogleda ni zagotovil v roku, kot ga določa peti odstavek 35. člena ZJN-3, saj mu ga je omogočil šele dne 10. 4. 2026, en delovni dan pred potekom roka za vložitev zahtevka za revizijo. Naročnik, nasprotno, navaja, da je glede na dan prejema zahteve za vpogled, tj. dne 7. 4. 2026, vpogled organiziral v zakonsko določenem roku.
Kot že pojasnjeno, ZJN-3 v petem odstavku 35. člena naročniku nalaga, da ponudniku, ki je v roku treh delovnih dni po objavi odločitve o oddaji javnega naročila zahteval vpogled, najkasneje v roku treh delovnih dni od prejema zahteve dovoli vpogled v tiste dele dokumentacije izbranega ponudnika, ki ne vsebujejo zaupnih podatkov (vključno s poslovnimi skrivnostmi) oz. ki so že po zakonu javni. V obravnavani zadevi med vlagateljem in naročnikom ni sporno, da je vlagatelj vpogled zahteval pravočasno, prav tako med njima ni sporno, da je naročnik vlagatelju vpogled v dokumentacijo omogočil dne 10. 4. 2026, je pa med njima sporno, ali je bil dne 10. 4. 2026 organiziran vpogled vlagatelju omogočen v zakonskem roku.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik izpodbijano odločitev na Portalu javnih naročil objavil dne 31. 3. 2026. Vlagatelj je od naročnika zahteval vpogled z Zahtev[o] za vpogled v ponudbeno dokumentacijo in dokumentacijo naročnika z dne 1. 4. 2026, ki jo je naročnik po pošti, kot izhaja iz odstopljene dokumentacije (glej dokument Izdajnica z dne 7. 4. 2026 in dokument BC_vhodna pošta.pdf), prejel dne 7. 4. 2026. Istega dne je naročnik izbranega ponudnika v sklopu 1 in izbranega ponudnika v sklopu 2 z dopisom obvestil o prejeti zahtevi za vpogled, vlagatelju pa vpogled omogočil z dopisom z dne 10. 4. 2026 na način, da mu je sporočil elektronski naslov, preko katerega je vlagatelj lahko dostopal do odstopljene ponudbene dokumentacije izbranih ponudnikov. Ker je naročnik vlagateljevo (pravočasno) zahtevo za zahtevo za vpogled prejel dne 7. 4. 2026, vpogled pa vlagatelju omogočil dne 10. 4. 2026, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku kršitve petega odstavka 35. člena ZJN-3 v smislu nepravočasnosti dovolitve vpogleda v ponudbi izbranih ponudnikov ni mogoče očitati. Ker naročniku ni mogoče očitati kršitve roka za zagotovitev vpogleda, mu posledično tudi ni mogoče očitati drugih kršitev, ki jih s tem v zvezi zatrjuje vlagatelj. Kot že pojasnjeno, ZJN-3 naročniku nalaga, da ponudniku, ki je v zakonskem roku zahteval vpogled , dovoli vpogled v ponudbo izbranega ponudnika najkasneje v treh delovnih dneh od prejema zahteve (z zakonsko opredeljenimi izjemami), kar je naročnik v obravnavanem primeru storil.
Ugotovljenega ne spremeni zatrjevanje vlagatelja iz opredelitve do navedb naročnika, da je naročniku zahtevo za vpogled posredoval tudi po elektronski pošti (že) dne 2. 4. 2026. Vlagatelj namreč navedeno (vsaj) dokazuje šele v opredelitvi do navedb naročnika, s čimer je prepozen. Vlagatelj dokazila o pošiljanju zahteve za vpogled naročniku po elektronski pošti zahtevku za revizijo ni priložil, kot mu to nalaga drugi odstavek 15. člena ZPVPJN v povezavi s šestim odstavkom 29. člena ZPVPJN, prav tako tudi ni utemeljeval, še manj pa dokazoval, da navedenega dokazila brez svoje krivde ni mogel predložiti že v predrevizijskem postopku.
V obravnavanem primeru vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje tudi kršitev pravice do vpogleda v konkretne dokumente oz. podatke iz ponudbe izbranega ponudnika v sklopu 1 oz. iz ponudbe izbranega ponudnika v sklopu 2, v povezavi z vsebinsko podanimi očitki.
Naročnik je vlagatelju v dopisu z dne 10. 4. 2026 navedel, da je pri razkritju ponudbenih dokumentov upošteval prvi in drugi odstavek 35. člena ZJN-3, in sicer tako, da podatkov, ki so mu bili zaupani kot poslovna skrivnost ni razkril in je zagotovil varovanje osebnih podatkov, posredovanih s strani izbranih ponudnikov. V nadaljevanju dopisa je navedel seznam dokumentov iz ponudbe izbranega ponudnika v sklopu 1, v katere je vlagatelju omogočil vpogled in pojasnil, da so v dokumentih, na podlagi prvega odstavka 35. člena ZJN-3, prekriti osebni podatki fizičnih oseb. Nadalje je navedel seznam dokumentov iz ponudbe izbranega ponudnika v sklopu 2, v katere je vlagatelju omogočil vpogled in pojasnil, da je izbrani ponudnik v sklopu 2 v ponudbi predložil Sklep o določitvi poslovne skrivnosti in da je vlagatelju omogočil vpogled v dokumente ponudbene dokumentacije, ki so po ZJN-3 javni ter ob upoštevanju prvega odstavka 35. člena ZJN-3.
a. glede vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika v sklopu 1
a.1
Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da poslovne skrivnosti in varovanih osebnih podatkov ne more predstavljati podatek o tem, s katerimi podizvajalci nastopa ponudnik oz. obrazec z izjavo, da ponudnik ne nastopa s podizvajalci, zato bi mu naročnik moral omogočiti vpogled vanje.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v delu I. Navodila ponudnikom poglavje 2: Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, podpoglavje 4. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, točka 4.4 Sestavni deli ponudbe, podtočka a) Podatki o ponudniku, Udeležba podizvajalcev (tudi odvisnih družb) dokumenta Razpisna dokumentacija določil zahteve za primer, da ponudnik v ponudbi nastopa s podizvajalci, in sicer:
»Ponudnik, ki nastopa s podizvajalci, mora v ponudbi predložiti:
- kontaktne podatke in zakonite zastopnike predlaganih podizvajalcev (Razpisni obrazci 1a, 1b in 1c),
- izpolnjene enotne evropske dokumente v zvezi z oddajo javnega naročila (ESPD)
- podizvajalcev v skladu z 79. členom ZJN-3, če jih ti imajo, sicer morajo predložiti dokazila, ki so zahtevana v tej razpisni dokumentaciji,
- priložiti zahtevo podizvajalca za neposredno plačilo, če podizvajalec to zahteva (lastna izjava; oz. obkroži ustrezni odgovor na razpisnem obrazcu 1c).
[…]
Za namen izkazovanja izpolnjevanja teh zahtev je naročnik določil, da morajo ponudniki v ponudbi predložiti:
»[…]
Dokazila:
- pravni akt (pogodba) o skupnem nastopu, v kolikor gre za skupno ponudbo,
- izpolnjene ESPD obrazce za vse gospodarske subjekte, ki nastopajo v ponudbi za izvedbo naročila (ponudnik, vsi partnerji v skupnem nastopu, vsi podizvajalci);
- s strani podizvajalca izpolnjen, podpisan in žigosan Razpisni obrazec 1c.
[…].«
Naročnik je delu I. Navodila ponudnikom poglavje 2: Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, podpoglavje Razpisni obrazci določil tudi, da enega od razpisnih obrazcev predstavlja »Razpisni obrazec 1d Izjava, da ponudnik ne nastopa s podizvajalci«.
Državna revizijska komisija po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika v sklopu 1 ugotavlja, da se v njej dokument Razpisni obrazec št. 1a – Seznam podizvajalcev, dokument Razpisni obrazec št. 1b – Podatki o podizvajalcu, dokument Razpisni obrazec št. 1c – Soglasje podizvajalca, dokument Razpisni obrazec 1d – Izjava, da ponudnik ne nastopa s podizvajalci ter ESPD obrazci (ki bi pripadali drugemu gospodarskemu subjektu kot partnerjema Koroški gozdar d.o.o., Trbonje in Ivan Mlakar s.p., Štore) ne nahajajo. V posledici ugotovljenega naročniku v zvezi z nerazkritjem informacij oz. podatkov iz teh dokumentov kršitve petega odstavka 35. člena ZJN-3 v povezavi s 6. členom ZJN-3 ni mogoče očitati.
a.2
Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da poslovne skrivnosti in varovanih osebnih podatkov ne morejo predstavljati poročila za leta 2022, 2023 in 2024 in S-BON-1 za leta 2022, 2023 in 2024, saj da gre za podatke, ki so po zakonu javni, zato bi mu naročnik moral omogočiti vpogled vanje.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v delu I. Navodila ponudnikom poglavje 2: Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, podpoglavje 4. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, točka 4.4 Sestavni deli ponudbe, podtočka a) Podatki o ponudniku, F) Ekonomski in finančni položaj dokumenta Razpisna dokumentacija določil zahteve glede ekonomske in finančne zmogljivosti gospodarskih subjektov za izvedbo javnega naročila, in sicer glede višine poslovnih prihodkov ter neblokade transakcijskih računov.
Za namen izkazovanja izpolnjevanja teh zahtev je naročnik določil, da morajo ponudniki v ponudbi predložiti:
»[…]
Dokazila:
1. Izpolnjen obrazec ESPD v delu IV: Pogoji za sodelovanje, Oddelek B: Ekonomski in finančni položaj. Naročnik bo izpolnjevanje navedenega pogoja preveril v enotnem informacijskem sistemu. […]
2. Poslovna poročila za leta 2022, 2023, 2024 ALI S-BON-1 za leta 2022, 2023 in 2024.«
Državna revizijska komisija po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika v sklopu 1 ugotavlja, da se v njej nahaja dokument Bonitetno poročilo S.BON-1 z dne 19. 1. 2026, dokument Izkaz poslovnega izida v obdobju od 1.1. do 31.12.2024, dokument Bilanca stanja na dan 31.12.2024, dokument Izkaz poslovnega izida v obdobju od 1.1 do 31.12.2023, dokument Bilanca stanja na dan 31.12.2023, dokument Izkaz poslovnega izida v obdobju od 1.1 do 31.12.2022 in dokument Bilanca stanja na dan 31.12.2022 ponudnika Koroški gozdar d.o.o., Trbonje. Prav tako ugotavlja, da izbrani ponudnik v sklopu 1 v ponudbi ni predložil sklepa o določitvi poslovne skrivnosti oz. tudi posameznih informacij oz. podatkov v teh dokumentih ni označil kot poslovno skrivnost.
Državna revizijska komisija po vpogledu v vsebino ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika v sklopu 1, ki jo je naročnik na vpogled vlagatelju odstopil dne 10. 4. 2026, ugotavlja, da se zgoraj navedeni dokumenti v njej ne nahajajo. Ker izbrani ponudnik v sklopu 1 v ponudbi ni predložil sklepa o določitvi poslovne skrivnosti oz. posameznih podatkov v teh dokumentih ni označil kot poslovno skrivnost (prim. prvi odstavek 35. člena ZJN-3 v povezavi z 39. členom ZGD-1 in prvim odstavkom 2. člena ZPosS), Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni imel podlage, da je varoval informacije oz. podatke, ki se nahajajo v zgoraj navedenih dokumentih in posledično, da vlagatelju ni omogočil vpogleda vanje. Že v posledici te ugotovitve gre naročniku zato očitati kršitev petega odstavka 35. člena ZJN-3 v povezavi s prvo povedjo prvega odstavka 35. člena ZJN-3 in 6. členom ZJN-3.
a.3
Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da poslovne skrivnosti in varovanih osebnih podatkov ne morejo predstavljati fotokopije potrdil o vključenosti zaposlenega v poklicno zavarovanje in o plačevanju prispevkov za poklicno zavarovanje, z izjemo varovanih osebnih podatkov, tj. identifikatorjev, kot so ime in priimek ter morebitnih drugih identifikatorjev, kot so naslov, EMŠO ali davčna številka, zato bi mu naročnik moral omogočiti vpogled vanje.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje tudi, da poslovne skrivnosti in varovanih osebnih podatkov ne more predstavljati pojasnilo (izjava), zakaj vključitev zaposlenega v poklicno zavarovanje ni potrebno, z izjemo varovanih osebnih podatkov oz. podatkov za anonimizacijo zaposlenega, zato bi mu naročnik moral omogočiti vpogled vanj.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v delu I. Navodila ponudnikom poglavje 2: Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, podpoglavje 4. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, točka 4.4 Sestavni deli ponudbe, podtočka a) Podatki o ponudniku, H) Kadrovska sposobnost dokumenta Razpisna dokumentacija določil zahteve za kader, med drugim za devet zaposlenih, ki so usposobljeni za ročno košnjo, odstranjevanje grmičevja in manjšega drevja ter delo z motorno žago. Določil je tudi, da morajo biti delavci, ki opravljajo ročno košnjo, obrezovanje grmovnic ter manjšega drevja, poklicno zavarovani.
Za namen izkazovanja izpolnjevanja teh zahtev je naročnik določil, da morajo ponudniki v ponudbi predložiti:
»[…]
Dokazila:
• […]
• Fotokopija potrdila o vključenosti zaposlenega v poklicno zavarovanje in o plačevanju prispevkov za poklicno zavarovanje oziroma pojasniti, zakaj vključitev zaposlenega v poklicno zavarovanje ni potrebno. (Izjava, da sekač, ki pri svojem delu uporablja motorno in ročno žago ter sekiro, na takšnih delih prebije manj kot 80 % svojega dejanskega delovnega časa v posameznem koledarskem letu.)
(Povezava do seznama delovnih mest poklicnega zavarovanja: https://view.officeapps.live.com/op/view.aspx?src=https%3A%2F%2Fwww.gov.si%2Fassets%2Fministrstva%2FMDDSZ%2FDokumenti%2FSektor-za-pokojnine-in-pravice-iz-dela%2FSEZNAM.xlsx&wdOrigin=BROWSELINK)«
Državna revizijska komisija po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika v sklopu 1 ugotavlja, da se v njej fotokopije potrdil o vključenosti zaposlenega v poklicno zavarovanje in o plačevanju prispevkov za poklicno zavarovanje ne nahajajo. V posledici ugotovljenega naročniku v zvezi z nerazkritjem informacij oz. podatkov iz teh dokumentov kršitve petega odstavka 35. člena ZJN-3 v povezavi s 6. členom ZJN-3 ni mogoče očitati.
Dalje Državna revizijska komisija po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika v sklopu 1 ugotavlja, da se v njej nahaja dokument Izjava o poklicnem zavarovanju delavcev (brez datuma) ponudnika Koroški gozdar d.o.o., Trbonje. Prav tako ugotavlja, da izbrani ponudnik v sklopu 1 v ponudbi ni predložil sklepa o določitvi poslovne skrivnosti oz. posameznih informacij oz. podatkov v teh dokumentih ni označil kot poslovno skrivnost.
Državna revizijska komisija po vpogledu v vsebino ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika v sklopu 1, ki jo je naročnik na vpogled vlagatelju odstopil dne 10. 4. 2026, ugotavlja, da se zgoraj navedeni dokument v njej ne nahaja. Ker izbrani ponudnik v sklopu 1 v ponudbi ni predložil sklepa o določitvi poslovne skrivnosti oz. posameznih podatkov v teh dokumentih ni označil kot poslovno skrivnost (prim. prvi odstavek 35. člena ZJN-3), Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni imel podlage, da je varoval informacije oz. podatke, ki se nahajajo v zgoraj navedenem dokumentu in posledično, da vlagatelju ni omogočil vpogleda vanje. Že v posledici te ugotovitve gre zato naročniku očitati kršitev petega odstavka 35. člena ZJN-3 v povezavi s prvo povedjo prvega odstavka 35. člena ZJN-3 in 6. členom ZJN-3.
a.4
Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da poslovne skrivnosti in varovanih osebnih podatkov ne moreta predstavljata razpisna obrazca, ki so ju morali ponudniki le parafirati, zato bi mu naročnik moral omogočiti vpogled vanju.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v delu I. Navodila ponudnikom poglavje 2: Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, podpoglavje 4. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, točka 4.4 Sestavni deli ponudbe, podtočka a) Podatki o ponudniku, K) Finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti dokumenta Razpisna dokumentacija določil zahteve glede finančnega zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti.
Za namen izkazovanja izpolnjevanja teh zahtev je naročnik določil, da morajo ponudniki v ponudbi predložiti:
»[…]
Dokazilo:
- parafiran razpisni obrazec št. 7 ali
- parafiran razpisni obrazec št. 8.«
Državna revizijska komisija po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika v sklopu 1 ugotavlja, da se v njej dokument Razpisni obrazec št. 7 – Vzorec menične izjave za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in dokument Razpisni obrazec št. 8 – Vzorec garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti ne nahajata. V posledici ugotovljenega naročniku v zvezi z nerazkritjem informacij oz. podatkov iz teh dokumentov kršitve petega odstavka 35. člena ZJN-3 v povezavi s 6. členom ZJN-3 ni mogoče očitati.
b. glede vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika v sklopu 2
b.1
Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da poslovne skrivnosti in varovanih osebnih podatkov ne morejo predstavljati poročila za leta 2022, 2023 in 2024 in S-BON-1 za leta 2022, 2023 in 2024, saj da gre za podatke, ki so po zakonu javni, zato bi mu naročnik moral omogočiti vpogled vanje.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v delu I. Navodila ponudnikom poglavje 2: Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, podpoglavje 4. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, točka 4.4 Sestavni deli ponudbe, podtočka a) Podatki o ponudniku, F) Ekonomski in finančni položaj dokumenta Razpisna dokumentacija določil zahteve glede ekonomske in finančne zmogljivosti gospodarskih subjektov za izvedbo javnega naročila, in sicer glede višine poslovnih prihodkov ter neblokade transakcijskih računov.
Za namen izkazovanja izpolnjevanja teh zahtev je naročnik določil, da morajo ponudniki v ponudbi predložiti:
»[…]
Dokazila:
1. Izpolnjen obrazec ESPD v delu IV: Pogoji za sodelovanje, Oddelek B: Ekonomski in finančni položaj. Naročnik bo izpolnjevanje navedenega pogoja preveril v enotnem informacijskem sistemu. […]
2. Poslovna poročila za leta 2022, 2023, 2024 ALI S-BON-1 za leta 2022, 2023 in 2024.«
Državna revizijska komisija po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika v sklopu 2 ugotavlja, da se v njej nahaja dokument Bonitetno poročilo S.BON-1/P z dne 19. 1. 2026 ponudnika Križman d.o.o., Škofljica, dokument Izkaz poslovnega izida v obdobju od 1.1. do 31.12.2023 ponudnika Foksler d.o.o., Idrija ter dokument Bilanca stanja na dan 31.12.2024 in Izkaz poslovnega izida v obdobju od 1.1. do 31.12.2024 ponudnika Foksler d.o.o., Idrija.
Kot je Državna revizijska komisija uvodoma že pojasnila, naročnik skladno s prvim odstavkom 35. člena ZJN-3 ne sme razkriti informacij, ki mu jih gospodarski subjekt predloži in označi kot poslovno skrivnost, kot to določa zakon, ki ureja gospodarske družbe, če ZJN-3 ali drug zakon ne določa drugače, prav tako pa mora zagotoviti tudi varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov in varstvo tajnih podatkov, štejejo za osebne ali tajne podatke. Iz navedene zakonske določbe izhaja, da mora naročnik zagotoviti varovanje »podatkov, ki […] štejejo za osebne ali tajne podatke« in ne sme razkriti »informacij, ki mu jih gospodarski subjekt predloži in označi kot poslovno skrivnost«, kar pomeni, da kot zaupnih ni mogoče varovati dokumentov kot celote (tj. celotnih dokumentov), pač pa le posamezne informacije oz. podatke, ki se v njih nahajajo. Glede poslovne skrivnosti to izhaja tudi iz prvega odstavka 2. člena ZPosS (na katerega ZJN-3 napotuje preko ZGD-1). Navedeno potrjuje tudi določba petega odstavka 35. člena ZJN-3, skladno s katerim mora naročnik (pod pogoji iz tega člena) omogočiti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, kar pomeni, da ponudnika seznani z obsegom predložene ponudbe izbranega ponudnika kot celote (pri tem pa kot zaupne varuje le posamezne informacije oz. podatke). S seznanitvijo ponudnika z obsegom dokumentacije, predložene v ponudbi izbranega ponudnika, je zagotovljena tudi njegova pravica učinkovito uveljavljati pravno varstvo.
V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v sklopu 2 v ponudbi predložil dokument Sklep o določitvi poslovne skrivnosti z dne 10. 1. 2026, vsa zgoraj navedena dokazila (dokumente) pa označil kot poslovno skrivnost. Naročnik je oznaki poslovne skrivnosti na dokumentih v celoti sledil na način, da vlagatelju navedenih dokumentov (kot celote) na vpogled ni posredoval. Ker je skladno s predstavljenimi pravnimi podlagami, kot že pojasnjeno, mogoče kot zaupne varovati le posamezne informacije oz. podatke, ki se nahajajo v ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika, ne pa celotnih dokumentov iz njegove ponudbe kot takih (kot je storil naročnik), Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre naročniku že v posledici te ugotovitve očitati kršitev petega odstavka 35. člena ZJN-3 v povezavi s prvo povedjo prvega odstavka 35. člena ZJN-3 in 6. členom ZJN-3.
b.2
Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da poslovne skrivnosti in varovanih osebnih podatkov ne morejo predstavljati referenčna potrdila (obrazec št. 4), saj gre za reference izbranega ponudnika v sklopu 2, pridobljene pri javnih naročnikih, zato bi mu naročnik moral omogočiti vpogled vanje.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v delu I. Navodila ponudnikom poglavje 2: Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, podpoglavje 4. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, točka 4.4 Sestavni deli ponudbe, podtočka a) Podatki o ponudniku, G) Tehnična sposobnost dokumenta Razpisna dokumentacija določil zahteve glede referenčnih pogojev.
Za namen izkazovanja izpolnjevanja teh zahtev je naročnik določil, da morajo ponudniki v ponudbi predložiti:
»[…]
Dokazila:
- izpolnjen, podpisan in priložen ESPD obrazec,
- izpolnjen, podpisan in žigosan razpisni obrazec št. 3, ki ga priloži ponudnik oziroma vsi partnerji v skupnem nastopu.
- referenčna potrdila (obrazec št. 4) za vsak navedeni posel v razpisnem obrazcu št. 3, ponudnik oziroma vsi partnerji v skupnem nastopu.
- […].«
Državna revizijska komisija po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika v sklopu 2 ugotavlja, da se v njej nahaja dokument Razpisni obrazec št. 4 – Potrdilo reference z dne 21. 1. 2026 ponudnika Križman d.o.o., Škofljica s prilogo, trinajst dokumentov Razpisni obrazec št. 4 – Potrdilo reference z dne 12. 1. 2026 ponudnika Foksler d.o.o., Idrija in šest dokumentov Razpisni obrazec št. 4 – Potrdilo reference z dne 14. 1. 2026 ponudnika Foksler d.o.o., Idrija.
Kot je Državna revizijska komisija pojasnila že v točki b.1 obrazložitve tega sklepa, mora naročnik pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika kot zaupne varovati le informacije oz. podatke iz ponudbe izbranega ponudnika, ne pa dokumentov kot celote.
V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v sklopu 2 v ponudbi predložil dokument Sklep o določitvi poslovne skrivnosti z dne 10. 1. 2026, vsa zgoraj navedena dokazila (dokumente) pa označil kot poslovno skrivnost. Naročnik je oznaki poslovne skrivnosti na dokumentih v celoti sledil na način, da vlagatelju navedenih dokumentov (kot celote) na vpogled ni posredoval. Ker je skladno s predstavljenimi pravnimi podlagami, kot že pojasnjeno, mogoče kot zaupne varovati le posamezne informacije oz. podatke, ki se nahajajo v ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika, ne pa celotnih dokumentov iz njegove ponudbe kot takih (kot je storil naročnik), Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre naročniku že v posledici te ugotovitve očitati kršitev petega odstavka 35. člena ZJN-3 v povezavi s prvo povedjo prvega odstavka 35. člena ZJN-3 in 6. členom ZJN-3.
b.3
Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da poslovne skrivnosti in varovanih osebnih podatkov ne more predstavljati razpisni obrazec št. 6 – Izjava o izpolnjevanju kadrovske sposobnosti, kopije vozniških dovoljenj za F kategorijo, kopije NPK certifikatov za gozdarskega sekača, kopije potrdil o opravljenem tečaju za varno delo z gozdarsko prikolico in hidravličnim dvigalom, kopije zdravniških spričeval, z izjemo imen in priimkov v njem navedenih oseb oz. varovanih osebnih podatkov (identifikatorjev), zato bi mu naročnik moral omogočiti vpogled vanje.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v delu I. Navodila ponudnikom poglavje 2: Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, podpoglavje 4. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, točka 4.4 Sestavni deli ponudbe, podtočka a) Podatki o ponudniku, H) Kadrovska sposobnost dokumenta Razpisna dokumentacija določil zahteve za kader, med drugim za devet zaposlenih, ki so usposobljeni za ročno košnjo, odstranjevanje grmičevja in manjšega drevja ter delo z motorno žago in dva usposobljena traktorista za delo na traktorju z mulčerjem na hidravlični roki. Določil je tudi, da morajo biti delavci, ki opravljajo ročno košnjo, obrezovanje grmovnic ter manjšega drevja, poklicno zavarovani in da morajo štirje zaposleni imeti sposobnosti opravljanja dela na višini.
Za namen izkazovanja izpolnjevanja teh zahtev je naročnik določil, da morajo ponudniki v ponudbi predložiti:
»[…]
Dokazila:
- izpolnjen, podpisan in žigosan razpisni obrazec št. 6 – Izjava o izpolnjevanju kadrovske sposobnosti
- Kopija vozniškega dovoljenja F kategorije za 2 zaposlena (usposobljena traktorista za delo na traktorju z mulčerjem na hidravlični roki)
- kopija NPK certifikata za gozdarskega sekača za 9 zaposlenih (usposobljenimi za ročno košnjo, obrezovanje grmovnic in manjšega drevja, vključno z motorno žago)
- Kopija potrdila o opravljenem tečaju za varno delo z gozdarsko prikolico in hidravličnim dvigalom za 2 zaposlena (usposobljena traktorista za delo na traktorju z mulčerjem na hidravlični roki)
- Zdravniško potrdilo o sposobnosti opravljanja dela na višini za 4 zaposlene (ročno odstranjevanje grmičevja z alpinisti – delo na vrvi)
- […]«.
Državna revizijska komisija po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika v sklopu 2 ugotavlja, da se v njej nahajajo:
- dokument Razpisni obrazec št. 6 – Izjava o izpolnjevanju kadrovskih pogojev za sodelovanje z dne 28. 1. 2026 ponudnika Križman d.o.o., Škofljica in dokument Razpisni obrazec št. 6 – Izjava o izpolnjevanju kadrovskih pogojev za sodelovanje z dne 27. 1. 2026 ponudnika Foksler d.o.o., Idrija,
- kopiji vozniških dovoljenj F kategorije za dva priglašena kadra,
- kopije NPK certifikatov za gozdarskega sekača za 8 priglašenih kadrov, in sicer dokument Certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji z dne 26. 3. 2019, dokument Certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji z dne 22. 10. 2012, trije dokumenti Certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji z dne 9. 3. 2023, dokument Certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji z dne 24. 11. 2021, dokument Certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji z dne 22. 9. 2021 in dokument Certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji z dne 26. 9. 2017,
- kopiji potrdila o opravljenem tečaju za varno delo z gozdarsko prikolico in hidravličnim dvigalom, in sicer dva dokumenta Potrdilo z dne 19. 12. 2025,
- zdravniška spričevala, in sicer dokument Zdravniško spričevalo z dne 3.4.2024, dokument Zdravniško spričevalo z dne 10.5.2025, dokument Zdravniško spričevalo z dne 8.5.2025 in dokument Zdravniško spričevalo z dne 8.9.2023.
Kot je Državna revizijska komisija pojasnila že v točki b.1 obrazložitve tega sklepa, mora naročnik pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika kot zaupne varovati le informacije oz. podatke iz ponudbe izbranega ponudnika, ne pa dokumentov kot celote.
V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v sklopu 2 v ponudbi predložil dokument Sklep o določitvi poslovne skrivnosti z dne 10. 1. 2026, vsa zgoraj navedena dokazila (dokumente) pa označil kot poslovno skrivnost. Naročnik je oznaki poslovne skrivnosti na dokumentih v celoti sledil na način, da vlagatelju navedenih dokumentov (kot celote) na vpogled ni posredoval. Ker je skladno s predstavljenimi pravnimi podlagami, kot že pojasnjeno, mogoče kot zaupne varovati le posamezne informacije oz. podatke, ki se nahajajo v ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika, ne pa celotnih dokumentov iz njegove ponudbe kot takih (kot je storil naročnik), Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre naročniku že v posledici te ugotovitve očitati kršitev petega odstavka 35. člena ZJN-3 v povezavi s prvo povedjo prvega odstavka 35. člena ZJN-3 in 6. členom ZJN-3.
b.4
Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da poslovne skrivnosti in varovanih osebnih podatkov ne morejo predstavljati potrdila o skladnosti (homologacija) za delovne stroje, za katere se zahteva emisijski standard najmanj EURO 5 in dokazila, vezana na mulčer ter dokazila, da je mulčer na hidravlični roki dolžine od 7,5m do 8,5m, zato bi mu naročnik moral omogočiti vpogled vanje.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v delu I. Navodila ponudnikom poglavje 2: Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, podpoglavje 4. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, točka 4.4 Sestavni deli ponudbe, podtočka a) Podatki o ponudniku, G) Tehnična sposobnost dokumenta Razpisna dokumentacija določil zahteve glede razpolaganja ponudnika z ustreznimi delovnimi sredstvi za opravljanje storitev košnje in odstranjevanje grmičevja ter manjšega drevja, med drugim tudi vsaj z dvema traktorjema z mulčerjem na hidravlični roki dolžine od 7,5 m do 8,5 m, ki izpolnjujeta zahteve emisijskega standarda najmanj EURO 5 in enim traktorjem z gozdarsko prikolico, opremljenim z dvigalom dolžine vsaj 8,5 m, ki izpolnjuje zahteve emisijskega standarda najmanj EURO 5.
Za namen izkazovanja izpolnjevanja teh zahtev je naročnik določil, da morajo ponudniki v ponudbi predložiti:
»[…]
Dokazila:
- […],
- izpolnjen, podpisan in žigosan razpisni obrazec št. 5: Izjava o razpolaganju z ustreznimi delovnimi sredstvi
- Dokazila o zagotavljanju razpolaganja s stroji: računi ALI izpisi iz registra osnovnih sredstev ALI pogodba o poslovnem najemu, ipd.
- potrdila o skladnosti (homologacija) za vse delovne stroje, za katere se zahteva emisijski standard najmanj EURO 5.«
Državna revizijska komisija po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika v sklopu 2 ugotavlja, da se v njej nahajajo:
- dokument Razpisni obrazec št. 5: Izjava o razpolaganju z ustreznimi delovnimi sredstvi z dne 28. 1. 2026 ponudnika Križman d.o.o., Škofljica s prilogo Register osnovnih sredstev z dne 17. 1. 2026,
- kopije dokumenta Potrdilo o skladnosti za posamično odobreno vozilo – dva za traktorja z mulčerjem na hidravlični roki in en za traktor z gozdarsko prikolico.
Kot je Državna revizijska komisija pojasnila že v točki b.1 obrazložitve tega sklepa, mora naročnik pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika kot zaupne varovati le informacije oz. podatke iz ponudbe izbranega ponudnika, ne pa dokumentov kot celote.
V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v sklopu 2 v ponudbi predložil dokument Sklep o določitvi poslovne skrivnosti z dne 10. 1. 2026, vsa zgoraj navedena dokazila (dokumente), razen dokumenta Razpisni obrazec št. 5: Izjava o razpolaganju z ustreznimi delovnimi sredstvi z dne 28. 1. 2026 ponudnika Križman d.o.o., Škofljica (brez priloge) pa označil kot poslovno skrivnost. Naročnik je vlagatelju vpogled v dokument Razpisni obrazec št. 5: Izjava o razpolaganju z ustreznimi delovnimi sredstvi z dne 28. 1. 2026 ponudnika Križman d.o.o., Škofljica (brez priloge) omogočil, zato v posledici ugotovljenega naročniku v zvezi z nerazkritjem informacij oz. podatkov iz tega dokumenta kršitve petega odstavka 35. člena ZJN-3 v povezavi s 6. členom ZJN-3 ni mogoče očitati.
Naročnik je oznaki poslovne skrivnosti na preostalih dokumentih v celoti sledil na način, da vlagatelju navedenih dokumentov (kot celote) na vpogled ni posredoval. Ker je skladno s predstavljenimi pravnimi podlagami, kot že pojasnjeno, mogoče kot zaupne varovati le posamezne informacije oz. podatke, ki se nahajajo v ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika, ne pa celotnih dokumentov iz njegove ponudbe kot takih (kot je storil naročnik), Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre naročniku že v posledici te ugotovitve očitati kršitev petega odstavka 35. člena ZJN-3 v povezavi s prvo povedjo prvega odstavka 35. člena ZJN-3 in 6. členom ZJN-3.
c.
Na podlagi vsega navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj uspel izkazati, da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda v dokumentacijo izbranega ponudnika v sklopu 1 in v dokumentacijo izbranega ponudnika v sklopu 2, kot mu jo zagotavlja peti odstavek 35. člena ZJN-3.
Naročnik bo tako moral vlagatelju zagotoviti (še) vpogled v ponudbo izbranega ponudnika v sklopu 1, v obsegu, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa in vpogled v ponudbo izbranega ponudnika v sklopu 2, v obsegu, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa, v obeh primerih upoštevaje pri tem varstvo tajnih in osebnih podatkov ter varstvo poslovnih skrivnosti. V zvezi s slednjimi mora naročnik presoditi, v kakšnem obsegu je oznaka poslovne skrivnosti upravičena, saj se, upoštevaje prvi odstavek 2. člena ZPosS, kot poslovna skrivnost namreč lahko štejejo le tiste informacije, pri katerih so kumulativno izpolnjene zahteve:
- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;
- ima tržno vrednost;
- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.
Predstavljeni način odprave ugotovljene kršitve obenem predstavlja tudi napotek Državne revizijske komisije naročniku za pravilno izvedbo postopka v delu, v katerem je bila ugotovljena kršitev naročnika (prim. drugo poved tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN).
Vlagatelju se tako dovoli, da v petih delovnih dneh od dneva vpogleda dopolni ali spremeni zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih je v tem delu pridobil pri vpogledu. O dopolnitvi ali spremembi zahtevka za revizijo mora vlagatelj obvestiti Državno revizijsko komisijo in naročnika, ki se lahko o tem izjasni v treh delovnih dneh od prejema vlagateljeve dopolnitve ali spremembe zahtevka za revizijo (peti odstavek 31. člena ZPVPJN).
Na koncu Državna revizijska komisija pojasnjuje še, da se v tem sklepu ni izrekala o preostalih vlagateljevih navedbah iz zahtevka za revizijo oz. o njih (še) ni meritorno odločala. Te navedbe bo namreč Državna revizijska komisija – skupaj z morebitnimi dopolnitvami ali spremembami zahtevka za revizijo – po vsebini obravnavala po tem, ko bo imel vlagatelj možnost zahtevek za revizijo dopolniti ali spremeniti z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih bo pridobil pri vpogledu.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1., 2. in 3. točke izreka tega sklepa.
Državna revizijska komisija je na podlagi 70. člena ZPVPJN in ob uporabi tretjega ter četrtega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN odločila, da se odločitev o stroških postopka pravnega varstva pridrži do končne odločitve o zahtevku za revizijo.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.
Pravni pouk:
Zoper to odločitev upravni spor ni dovoljen.
Predsednica senata:
dr. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije
Vročiti:
– naročnik,
– vlagatelj,
– izbrani ponudnik v sklopu 1,
– izbrani ponudnik v sklopu 2,
– ministrstvo, pristojno za javna naročila.
Vložiti:
– v spis zadeve, tu.