Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-061/2026 Občina Ilirska Bistrica

    Številka: 018-061/2026-8
    Datum sprejema: 12. 6. 2026

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Igorja Luzarja kot predsednika senata ter mag. Zlate Jerman kot članice senata in Sama Červeka kot člana senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Športni park Trnovo – 1. faza – druga ponovitev postopka« na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj FS GROUP, storitve, šport in rekreacija d.o.o., Sv. Trojica 87, Dob, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Potočnik in partnerke, o.p., d.o.o., Slovenska cesta 54, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 14, Ilirska Bistrica (v nadaljevanju: naročnik), 12. 6. 2026

    odločila:


    1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 430-0058/2025_11, z dne 8. 4. 2026.

    2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 31.661,20 EUR, v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

    Obrazložitev:

    Naročnik je 4. 3. 2026 sprejel sklep o začetku postopka. Obvestilo o naročilu male vrednosti je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil 4. 3. 2026, pod št. objave JN001525/2026-SL1/01; naročnik je zatem objavil še dva popravka.

    Naročnik je 8. 4. 2026 na Portalu javnih naročil pod št. objave JN001525/2026-ODL/01 objavil »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 430-0058/2025_11, s katero je ponudnike obvestil, da je naročilo male vrednosti oddal ponudniku KOMUNALA SEŽANA d.d., Partizanska cesta 2, Sežana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ki je predložil dopustno in po merilih najugodnejšo ponudbo.

    Vlagatelj je 15. 4. 2026 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, s katerim naročniku oziroma Državni revizijski komisiji predlaga, naj razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, vlagatelju pa povrne priglašene stroške pravnega varstva. Zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna zaradi:
    - neustrezne reference za gospodarski subjekt in vodjo gradnje, saj referenčni posel »Ureditev glavnega trga v Vipavi – faza B« ne ustreza zahtevi po istovrstnosti del, niti ne sodi v zahtevano klasifikacijsko skupino objektov CC-SI 2411 (Športna igrišča) ali CC-SI 2412 (Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas), saj opravljena dela v zvezi z ureditvijo starega mestnega jedra sodijo pod klasifikacijo 21122 (Trgi, ulice, cone za pešce), ki predstavlja del cestne oziroma ulične infrastrukture, in ne pod CC-SI 2412, kot je to samovoljno zapisal izbrani ponudnik v referenčno potrdilo;
    - neizpolnjevanja tehničnih specifikacij in predložitve neustreznega dokazila za izkazovanje dolgotrajne vzdržljivosti ponujenega tipa umetne trave, saj je izbrani ponudnik v tehničnem listu in preostali dokumentaciji ponudil umetno travo tipa Slide Max Elite 60 z višino travnega vlakna 60 mm, za dokazovanje ključnega pogoja odpornosti na obrabo (zahtevani Lisport test za 200.000 ciklov) pa je predložil poročilo, ki se nanaša na popolnoma drug proizvod, in sicer na Slide Max Elite z višino vlakna 50 mm. Dodaja še, da v skladu s pravili stroke laboratorijski test za sistem z nižjim vlaknom ni prenosljiv na sistem z višjim vlaknom, saj gre tehnološko za različen produkt;
    - neizpolnjevanja zahtev glede veljavnosti certifikata »FIFA Preferred Provider«, ki mu je veljavnost potekla 31. 3. 2026, kar je le šest dni po preteku roka za oddajo ponudb. Naročnik je izbranega ponudnika pozval na dopolnitev oziroma pojasnilo, kar pa ni dopustno, saj se ta certifikat neposredno nanaša na tehnične specifikacije predmeta naročila. Četudi bi šteli, da mora biti potrdilo veljavno le na dan roka za oddajo ponudb, pa ponudba ne izpolnjuje pogoja kontinuirane veljavnosti ponudbe kot celote (90 dni od roka za oddajo ponudbe);
    - uveljavljanja usposobljenosti preko nenominiranega gospodarskega subjekta – izbrani ponudnik je namreč na zahtevo naročnika poleg lastnega vsebinska pojasnila veljavnosti certifikata hkrati predložil tudi uraden dopis subjekta G., s katerim je skušal utemeljiti razloge za potek veljavnosti certifikata in podati jamstva o njegovi bodoči pridobitvi.

    Izbrani ponudnik se je o zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo »Delna izjasnitev izbranega ponudnika« z dne 22. 4. 2026. Uvodoma ugotavlja, da vlagatelj kot enega od dokaznih predlogov navaja lastno ponudbo, pri čemer pa slednje zahtevku za revizijo ni priložil, ampak je zanjo navedel, da je »že pri naročniku«. Ker izbrani ponudnik te ponudbe ni prejel skupaj z zahtevkom za revizijo, zahteva, naj se mu vročijo vsi dokazni predlogi (oziroma vsaj manjkajoča ponudba) in se mu omogoči, da po prejemu popolne dokumentacije poda novo izjasnitev do navedb vlagatelja. Ne glede na to predlaga, naj se zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen. Pojasnjuje, da:
    - (in zakaj) je mogoče zadevni referenčni projekt umestiti pod za priznanje reference ustrezno klasifikacijo CC-SI 2412, ne pa pod CC-SI 21122, kamor se uvršajo parkirišča izven vozišča;
    - modela Slide Max Elite 50 in Slide Max Elite 60 ne predstavljata dveh vsebinsko različnih produktov, temveč dve izvedbeni višini iste produktne platforme istega proizvajalca, pri čemer je sama višina trave nerelevantna in ne predstavlja relevantne tehnične značilnosti, kar naj bi potrjevale tudi navedbe na spletni strani proizvajalca;
    - je pogoj glede veljavnosti certifikata »FIFA Preferred Provider« ob oddaji ponudbe nesporno izpolnjeval, zato ponudba ni vsebovala napake, ki bi jo bilo treba sanirati;
    - ni utemeljen očitek glede veljavnosti ponudbe, saj razpisna dokumentacija ni določala, da mora ponudnik zagotavljati veljavnost certifikatov za celotno obdobje veljavnosti ponudbe;
    - je poslovni partner proizvajalca umetne trave podal pojasnilo, da je proizvajalec trenutno v postopku pridobitve novega certifikata pri organizaciji FIFA, pri čemer gre za reden administrativni postopek;
    - vlagatelj prihaja sam s sabo v nasprotje, ko najprej zatrjuje, da se certifikat »FIFA Preferred Provider« neposredno nanaša na tehnične specifikacije, nadalje pa navaja, da naj izbrani ponudnik v zvezi z veljavnostjo tega certifikata ne bi izpolnjeval pogoja tehnične usposobljenosti;
    - je proizvajalec umetne trave splošni proizvajalec materiala, ki ga ne dobavi neposredno naročniku in ga ne proizvaja po posebnih naročnikovih specifikacijah, zato niti proizvajalca niti subjekta G. (poslovnega partnerja proizvajalca) ni bil dolžan vključiti v ponudbo oziroma nominirati kot podizvajalca, za kar se zavzema vlagatelj.

    Naročnik je 5. 5. 2026 s sklepom zavrnil zahtevek za revizijo in vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov. Navaja smiselno enako kot izbrani ponudnik, pri čemer še dodaja in povzema, da:
    - je iz razloga, ker je želel pridobiti kar največ ponudb usposobljenih ponudnikov, kot istovrstne referenčne posle z razpisno dokumentacijo dopustil tudi izvedbe po klasifikaciji 2412 in ne le 2411;
    - tudi sam namen Glavnega trga v Vipavi (kjer se ne izvaja promet, ampak je prostor namenjen druženju, prireditvam, kulinaričnim, rekreacijskim, tržnim in drugim sezonskim dogodkom, razstavam itd.) služi dejavnostim, ki so skladne s klasifikacijo CC SI 2412;
    - je razpisna dokumentacija glede referenčnega pogoja jasna in nedvoumna, saj je kot istovrstna dela izrecno dopuščala reference po klasifikaciji CC-SI 2411 in CC-SI 2412. Iz spisovne dokumentacije nedvoumno izhaja, da se sporni referenčni projekt uvršča v CC-SI 2412, zaradi česar je referenčni pogoj izpolnjen. Vlagateljevo sklicevanje na klasifikacijo CC-SI 2112/21122 predstavlja napačno materialnopravno subsumpcijo, saj navedene klasifikacije ne zajemajo trgov, parkov ali javnih površin za rekreacijo, temveč prometno infrastrukturo, ki v konkretnem primeru ni relevantna. Vlagateljeva razlaga pogoja pomeni nedopustno zoževanje razpisnih zahtev, ki iz same dokumentacije ne izhaja;
    - je bila v postopku predložena tehnična dokumentacija za ponujeni tip umetne trave, ki izpolnjuje vse zahtevane tehnične specifikacije razpisne dokumentacije. Vlagateljev očitek se ne nanaša na neizpolnjevanje tehničnih zahtev, temveč na obliko oziroma način predloženega dokazila, pri čemer razpisna dokumentacija ni zahtevala točno določenega tipskega certifikata ali izključne oblike dokazovanja, temveč zgolj dokazilo o ustreznosti ponujenega tipa proizvoda. Predloženo dokazilo se nanaša na ponujeni sistem umetne trave, zato morebitna odstopanja v obliki ali prilagoditve dokazila ne pomenijo neizpolnjevanja pogojev, temveč dopustno tehnično specifikacijo ponujenega sistema, ki v ničemer ne vpliva na njegovo skladnost z zahtevami naročnika;
    - razpisna dokumentacija ni vsebovala nobenih dodatnih zahtev glede trajanja ali posebne oblike veljavnosti FIFA certifikatov, temveč zgolj zahtevo po obstoju veljavnega certifikata za ponujeni sistem. Skladno z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije se izpolnjevanje takšnih pogojev presoja na dan poteka roka za oddajo ponudb, saj kasnejše preverjanje ali raztezanje pogojev v prihodnost predstavlja nedopustno širjenje razpisnih zahtev. Naročnik je zato pravilno upošteval predložene certifikate, ki so na relevantni presečni datum izkazovali zahtevano veljavnost, zato očitek vlagatelja ne more biti utemeljen;
    - vlagatelj napačno interpretira vlogo proizvajalca ponujene umetne trave (oziroma partnerja proizvajalca), saj ta v okviru ponudbe ne prevzema izvedbe kakršnihkoli del. Iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika jasno izhaja, da proizvajalec ne prevzema izvajanja del, zato ta nikakor ni bil dolžan biti nominiran kot gospodarski subjekt v smislu ZJN-3, saj ne sodeluje pri izvedbi naročila, temveč je za potrebe pojasnjevanja ponudbe zgolj zagotavljal tehnično podporo v zvezi z veljavnostjo certifikata. Vlagateljeve navedbe o domnevni nepravilni nominaciji so zato neutemeljene in temeljijo na napačnem razumevanju vloge proizvajalca v ponudbeni strukturi.

    Naročnik je 6. 5. 2026 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo predmetnega javnega naročila in predrevizijskega postopka.

    Vlagatelj se je do navedb naročnika opredelil z vlogo z dne 8. 5. 2026. Prereka vse navedbe naročnika in v celoti vztraja pri svojih navedbah in dokaznih predlogih. Pojasnjuje, zakaj je odločitev naročnika o ustreznosti referenčnega posla materialnopravno napačna, strokovno nevzdržna in v neposrednem nasprotju z uradno kategorizacijo in dejansko naravo priglašenega referenčnega objekta. Meni, da naročnik zmotno enači blagovno znamko oziroma produktno platformo proizvajalca s specifičnim »tipom« umetne trave, ki je bil zahtevan v razpisni dokumentaciji – navedeni pojem v postopkih javnega naročanja in v gradbeni stroki nedvoumno označuje celovito tehnično konfiguracijo s točno določenimi fizikalnimi parametri, vključno z zahtevano višino travnega vlakna, gostoto in sestavo polnila. V celoti zavrača naročnikovo stališče, da je za priznanje usposobljenosti odločilen izključno presečni trenutek oddaje ponudbe. Kot strokovno napačno in v očitnem nasprotju z naravo predmetnih gradbenih del ter vsebino predloženih dokazil označuje stališče, da subjekt G. nastopa zgolj v vlogi »poslovnega partnerja proizvajalca« – certifikat »FIFA Preferred Provider« namreč ne predstavlja zgolj izkaza tehničnih lastnosti proizvoda, temveč izkazuje specifično sposobnost za izvedbo del (vgradnjo). Brez neposredne vključitve nosilca certifikata v fazo izvedbe del na objektu naročnik ne more pridobiti zahtevanih jamstev in končne certifikacije igrišča s strani mednarodne nogometne zveze FIFA.

    Državna revizijska komisija je skladno z načelom kontradiktornosti vlagatelju posredovala vlogo izbranega ponudnika; vlagatelj se je do posredovanega opredelil z vlogo z dne 22. 5. 2026.

    Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu in dokumentacije, predložene v postopku pravnega varstva, ter po preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

    Državna revizijska komisija se uvodoma opredeljuje do zahteve izbranega ponudnika v vlogi z dne 22. 4. 2026, naj se mu vroči vlagateljeva ponudba, v zvezi s čimer je pojasnil, da vlagatelj v zahtevku za revizijo kot enega od dokaznih predlogov navaja lastno ponudbo, pri čemer pa te zahtevku za revizijo ni priložil, ampak je zgolj navedel, da je ponudba »že pri naročniku«. Državna revizijska komisija ugotavlja, da se v zahtevku za revizijo vlagatelj na lastno ponudbo sklicuje le v zvezi z zatrjevanjem aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo , ko zatrjuje, da se v skladu z drugim odstavkom 14. člena ZPVPJN šteje, da ima interes za dodelitev javnega naročila oseba, ki je oddala pravočasno ponudbo, »kar je vlagatelj v konkretnem primeru storil in s tem izpolnil prvi del pogoja za priznanje aktivne legitimacije, kot ga opredeljuje ZPVPJN (prva poved drugega odstavka 14. člena)«. Ob upoštevanju, da je dejstvo, da je vlagatelj pravočasno oddal ponudbo, razvidno že iz razdelka »Seznam prejetih ponudb« na portalu eJN, med strankami pa to dejstvo niti ni sporno, tako ni mogoče ugotoviti, da bi bil izbrani ponudnik prikrajšan v zmožnosti podati ustrezno oziroma popolno izjasnitev o zahtevku za revizijo, ki se v celoti nanaša na vprašanje dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika in ne v kakršnemkoli smislu na ponudbo vlagatelja.

    V obravnavani zadevi je med strankama sicer sporno, ali je naročnik utemeljeno in skladno z ZJN-3 ponudbo izbranega ponudnika obravnaval kot dopustno in temu ponudniku javno naročilo tudi oddal.

    V skladu z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 je dopustna ponudba tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

    V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
    a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
    b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

    Naročnik lahko, v kolikor so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne, oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3, zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave ponudnikov in transparentnosti. Ista določba ZJN-3 med drugim določa tudi, da naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam ter da se lahko predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj je pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti. Očitne ali nebistvene napake naročnik lahko spregleda. Razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba, ponudnik ne sme dopolnjevati ali popravljati svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV, razen kadar se skupna vrednost spremeni v skladu s sedmim odstavkom tega člena, in tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila (šesti odstavek 89. člena ZJN-3).

    Ena od predpostavk dopustne ponudbe je torej tudi njena skladnost z zahtevami naročnika, določenimi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navede tehnične specifikacije (prim. prvi odstavek 68. člena ZJN-3), s katerimi opiše predmet javnega naročanja. Sladno s točko b) petega odstavka 68. člena ZJN-3 se lahko tehnične specifikacije določijo tudi s sklicevanjem na tehnične specifikacije in po prednostnem vrstnem redu na nacionalne standarde, ki so prevzeti po evropskih standardih, evropske tehnične ocene oziroma evropski ocenjevalni dokument, če se ta uporabi kot podlaga za izdajo evropske tehnične ocene, skupne tehnične specifikacije, mednarodne standarde, druge tehnične referenčne sisteme, ki jih določijo evropski organi za standardizacijo, ali, če teh ni, na nacionalne standarde, nacionalna tehnična soglasja ali nacionalne tehnične specifikacije, povezane s projektiranjem, izračunom in izvedbo gradenj ter uporabo blaga, pri čemer se pri vsakem sklicevanju navede tudi »ali enakovredni«. Skladno s šestim odstavkom 68. člena ZJN-3 v tehničnih specifikacijah – razen če tega ne upravičuje predmet javnega naročila – ne smejo biti navedeni določena izdelava ali izvor ali določen postopek, značilen za proizvode ali storitve določenega gospodarskega subjekta, ali blagovne znamke, patenti, tipi ali določeno poreklo ali proizvodnja, ki dajejo prednost nekaterim podjetjem ali proizvodom ali jih izločajo. Take navedbe so izjemoma dovoljene, če v skladu s prejšnjim odstavkom ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta naročila. Te navedbe morajo vsebovati tudi besedi »ali enakovredni«.

    ZJN-3 v 68. členu poleg pravil v zvezi z oblikovanjem tehničnih specifikacij določa tudi pravila glede dokazovanja izpolnjevanja tehničnih specifikacij. Skladno z devetim odstavkom 68. člena ZJN-3 mora ponudnik v svoji ponudbi z vsemi ustreznimi sredstvi, vključno s tistimi iz 70. člena ZJN-3, dokazati, da gradnja, blago ali storitev, ki je skladna s standardom, izpolnjuje zahteve glede delovanja ali funkcionalnosti, ki jih je določil naročnik. Sedmi odstavek 68. člena ZJN-3 določa, da kadar naročnik uporabi možnost sklicevanja na tehnične specifikacije iz b) točke petega odstavka tega člena, ponudbe ne sme zavrniti z obrazložitvijo, da ponujene gradnje, blago ali storitve niso skladne z zahtevanimi tehničnimi specifikacijami, če ponudnik v svoji ponudbi na kakršen koli ustrezen način, vključno z načini dokazovanja iz 70. člena ZJN-3, dokaže, da predlagane rešitve enako izpolnjujejo zahteve, določene v tehničnih specifikacijah.

    Naročnik lahko skladno s prvim odstavkom 70. člena ZJN-3 zahteva, da gospodarski subjekti kot dokazilo o skladnosti s tehničnimi specifikacijami, predložijo poročilo o preizkusu, ki ga pripravi organ za ugotavljanje skladnosti, ali potrdilo, ki ga izda tak organ. Skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZJN-3 mora naročnik sprejeti druga ustrezna dokazila, ki niso navedena v prvem odstavku 70. člena ZJN-3, na primer tehnično dokumentacijo proizvajalca, kadar določen gospodarski subjekt nima dostopa do potrdil ali poročil o preizkusih iz prvega odstavka 70. člena ZJN-3 ali jih ne more pridobiti v ustreznih rokih, pod pogojem, da ni odgovoren za to, da nima dostopa, ter pod pogojem, da gospodarski subjekt s tem dokaže, da gradnje, blago ali storitve, ki jih zagotavlja, izpolnjujejo tehnične specifikacije, merila za oddajo naročila ali pogoje za izvedbo naročila.

    Zahteve v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila je naročnik določil v razpisni dokumentaciji, pri čemer je v dokumentu »Popis del s ponudbenim predracunom 1 - popravek II« v zavihku »NOGOMETNO IGRIŠČE« pod razdelkom »III. UMETNA TRAVA - NOGOMETNO IGRIŠČE« navedel:

    »TIP 1: Dobava in polaganje monofilametne, dvobarvne umetne trave zadnje generacije s certifikatom FIFA Qulity Pro kot npr. Fieldturf tip. XM7 v rolah šir. 400 cm, z naslednjimi minimalnimi tehničnimi karakteristikami; višina vlaken 60 mm, gostota šopkov 15 /dm, število vbodov 9.445 /m2, gostota vlaken 132.280 vl/m2 (±10 %), teža vlaken 1.690 g/m2, materila 100% Polietilen, diamantna oblika vlakna, širina vlakna 1,0 mm, debelina vlakna 360 micronov, 13.300 DTEX, število vlaken v šopku 6, skupna teža umetne trave 2.830 g/m2 s polaganjem na pripravljeno drenirano podlago z lepljenjem stikov z 2K PUR lepilom, vgradnjo črt iz bele umetne trave ter polnjenjem s suhim kremenčevim peskom in črnim SBR gumi granulatom - po navodilih proizvajalca umetne trave.
    Umetna trava mora imeti test Lisport XL za min. 20.000 ciklov, proizvajalec umetne trave certifikat FIFA Preferred Producer for Football turf in certifikat FIFA Quality Pro za ponujeni sistem umetne trave, Lisport test za minimalno 200.000 ciklov

    Obvezne priloge, s katerimi ponudnik dokazuje ustreznost ponujenega sistema umetne trave:

    1/ Veljavno potrdilo, da je proizvajalec umetne trave certificiran proizvajalec s strani FIFA (FIFA Preferred provider for Football Turf)

    2/FIFA Laboratorijsko testno poročilo FIFA Quality Pro za ponujeni sistem umetne trave

    3/Certifikat EN 15530-1 za ponujeni sistem umetne trave

    4/Laboratorijski test Lisport XL za ponujen tip umetne trave za minimalno 30.000 ciklov v skladu z FIFA Quality Programme for Football Turf izveden s strani neodvisnega preizkusnega laboratorija s certifikatom ISO 17025

    5/Laboratorijski test simulirane uporabe Lisport za ponujen tip umetne trave za minimalno 200.000 ciklov izveden v skladu z EN 15306 s strani certificiranega neodvisnega laboratorija

    6/Tehnični podatki o ponujenem tipu umetne trave

    7/Navodila za vzdrževanje nogometnih igrišč z umeno travo«.

    V poglavju »Vsebina ponudbene dokumentacije« razpisne dokumentacije je naročnik kot eno od obveznih prilog ponudbe opredelil »Laboratorijski test simulirane uporabe Lisport za ponujen tip umetne trave za minimalno 200.000 ciklov izveden v skladu z EN 15306 s strani certificiranega neodvisnega laboratorija«.

    Med strankama ni sporno, da ponudba izbranega ponudnika vključuje oziroma se nanaša na umetno travo Slide Max Elite 60, z višino vlaken 60 mm, kakor je bilo zahtevano z razpisno dokumentacijo – navedeno potrjuje tudi vpogled v ponudbo, iz katere je razvidno, da se na ta izdelek nanašajo dokazila »FIFA LABORATORY TEST REPORT« (ki predstavlja zahtevano laboratorijsko testno poročilo FIFA Quality Pro za ponujeni sistem umetne trave), »TECHNICAL REPORT« (kot zahtevani certifikat EN 15330-1 za ponujeni sistem umetne trave), »LABORATORY PERFORMANCE REPORT« (kot laboratorijski test Lisport XL za ponujen tip umetne trave za minimalno 30.000 ciklov v skladu z FIFA Quality Programme for Football Turf, izveden s strani neodvisnega preizkusnega laboratorija s certifikatom ISO 17025) in »GreenFields Slide Max Elite 60 165 15.6« (z zahtevanimi tehničnimi podatki o ponujenem tipu umetne trave).

    Prav tako med strankama ni sporno dejstvo, da je izbrani ponudnik kot zahtevano prilogo »Laboratorijski test simulirane uporabe Lisport za ponujen tip umetne trave za minimalno 200.000 ciklov izveden v skladu z EN 15306 s strani certificiranega neodvisnega laboratorija« predložil dokument »TECHNICAL REPORT EN 15306:2014 […] GREENFIELDS SLIDE MAX ELITE 50 145 15.6«. Državna revizijska komisija pri tem soglaša z vlagateljem v tem, da se ta dokument nanaša na (v naslovu dokumenta) navedeni tip umetne trave z višino vlaken 50 mm. Pri tem iz vsebine dokumenta v ničemer ne izhaja, da bi se laboratorijski test simulirane uporabe kakorkoli nanašal umetno travo z drugačno višino vlaken (npr. 60 mm, kar bi bilo lahko relevantno za obravnavani primer).

    Iz že predstavljenih določil ZJN-3 izhaja, da je naročnik upravičen od ponudnikov zahtevati dokazovanje zahtevanih značilnosti lastnosti blaga, na drugi strani pa morajo ponudniki v ponudbi izkazati izpolnjevanje zahtev, pri čemer pa niso omejeni na točno določena dokazna sredstva. Tudi če naročnik zahteva dokazovanje zahtevanih značilnosti blaga s predložitvijo poročil o preizkusih ali potrdil, ki jih pripravijo oziroma izdajo organi za ugotavljanje skladnosti, mora naročnik upoštevati možnost ponudnikovega dokazovanja z drugimi ustreznimi dokazili, in sicer ne glede na vprašanje, ali je to možnost izrecno predvidel v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik mora skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZJN-3 sprejeti druga ustrezna dokazila, vendar pa dokazovanje ni brezpogojno, saj tretji odstavek 70. člena ZJN-3 ponudniku nalaga določene obveznosti; ponudnik mora že v ponudbi izkazati obstoj okoliščin iz tretjega odstavka 70. člena ZJN-3, ki opravičujejo oziroma utemeljujejo sprejem drugih ustreznih dokazil.

    V obravnavanem primeru gre zato, tudi če bi bilo potrebno navedbe izbranega ponudnika glede spornega dokazila razumeti v smislu zgoraj predstavljenih določb ZJN-3 glede drugih ustreznih dokazil, pojasniti, da bi moral izbrani ponudnik obstoj okoliščin, ki opravičujejo oziroma utemeljujejo sprejem drugega ustreznega dokazila, izkazati že v ponudbi, česar pa ni storil – iz ponudbe izbranega ponudnika namreč ni razvidno, da se ta sklicuje na tretji odstavek 70. člena ZJN-3 in ni izrecno navedel niti da v zvezi s sporno zahtevo naročnika prilaga druga ustrezna (enakovredna) dokazila niti da ni odgovoren za to, da zahtevanega dokazila ne more pridobiti v ustreznih rokih oziroma da do dokazila nima dostopa. Prav tako ne iz v ponudbi predloženih dokumentov ne iz navedb izbranega ponudnika v postopku pravnega varstva ne izhaja, da oziroma kako naj bi izbrani ponudnik s predloženo ponudbeno dokumentacijo izkazoval izpolnjevanje zadevne tehnične zahteve. V posledici navedenega Državna revizijska komisija ne more zaključiti, da je naročnik ravnal zakonito oziroma v skladu z lastno razpisno dokumentacijo, ko je na podlagi predložene ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika ugotovil, da je ponudba skladna z njegovimi zahtevami glede predmeta javnega naročila in torej kot taka dopustna.

    Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo uspel izkazati, da je naročnik s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika kljub neizkazu ustreznega testnega poročila oziroma laboratorijskega testa simulirane uporabe označil za dopustno in izbranemu ponudniku oddal predmetno javno naročilo, kršil prvi odstavek 89. člena ZJN-3, v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3. V nadaljevanju Državna revizijska komisija ni vsebinsko obravnavala preostalih vlagateljevih revizijskih navedb v prid zatrjevane nedopustnosti ponudbe izbranega ponudnika [tj. glede (ne)ustrezne reference za gospodarski subjekt in vodjo gradnje, (ne)izpolnjevanja zahtev glede veljavnosti certifikata »FIFA Preferred Provider« ter uveljavljanja usposobljenosti preko nenominiranega gospodarskega subjekta], saj morebitna ugotovitev utemeljenosti teh navedb ne bi mogla več vplivati na vlagateljev položaj, prav tako pa tudi ne na drugačno odločitev Državne revizijske komisije v konkretnem primeru – izpostavljene navedbe ne morejo spremeniti dejstva, da odprava ugotovljene pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika v delu, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, glede na določbe šestega odstavka 89. člena ZJN-3, ni dopustna.

    Državna revizijska komisija je zato zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 430-0058/2025_11, z dne 8. 4. 2026.

    Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v razveljavljenem delu naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3. Če se bo naročnik odločil, da bo nadaljeval postopek javnega naročanja s sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila, mora ponovno presojo ponudb opraviti skladno z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in določili ZJN-3 ter ob upoštevanju ugotovitev Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


    Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v vlogah z dne 8. 5. 2026 in 22. 5. 2026 zahteval povrnitev priglašenih stroškov postopka pravnega varstva.

    Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN). Ker je v konkretnem primeru zahtevek za revizijo utemeljen, je torej vlagatelj na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva.

    Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN in skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 s sprem.; v nadaljevanju: OT), kot potrebne priznala naslednje priglašene stroške:
    - strošek plačane takse za predrevizijski in revizijski postopek v višini 25.000,00 EUR;
    - strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 9.000 točk (prva točka tarifne številke 40 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 6.588,00 EUR;
    - izdatke v pavšalnem znesku po tretjem odstavku 11. člena OT (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk, tj. 2.000 točk) v višini 100 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 73,20 EUR.

    Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala:
    - priglašenih stroškov za posvet s stranko po tar. št. 43/1 OT (100 točk) ter za pregled listin in druge dokumentacije po tar. št. 43/2 OT (100 točk), saj gre za stroške za storitve, ki so že zajeti v strošku odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo in ne za samostojne storitve (prim. odločitve Državne revizijske komisije št. 018-221/2017, 018-011/2018, 018-038/2022);
    - priglašenih stroškov odvetniških storitev za sestavo vlog z dne 8. 5. 2026 in 22. 5. 2026, saj v konkretnem primeru niso bili potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife) – navedbe v teh vlogah niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

    Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 31.661,20 EUR, ki mu jih je naročnik dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


    Pravni pouk: Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.

    Predsednik senata:
    Igor Luzar, univ. dipl. prav.,
    član Državne revizijske komisije


    Vročiti:
    - vlagatelj po pooblaščencu,
    - izbrani ponudnik,
    - naročnik,
    - ministrstvo, pristojno za javna naročila.

    Vložiti:
    - v spis zadeve.
    ________________________________________________________

    1. Skladno s prvim odstavkom 14. člena ZPVPJN se aktivna legitimacija prizna:
    ­- vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila, sklenitev okvirnega sporazuma ali vključitev v dinamični nabavni sistem ali kvalifikacijski sistem in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda,
    V skladu z drugim odstavkom 14. člena se v primeru, če je rok za oddajo prijav ali ponudb že potekel, šteje, da je interes za dodelitev javnega naročila izkazala tista oseba, ki je oddala pravočasno prijavo oziroma ponudbo.

    Natisni stran