018-055/2026 UKC Ljubljana
Številka: 018-055/2026-9Datum sprejema: 25. 5. 2026
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Marka Medveda kot predsednika senata ter mag. Zlate Jerman in Igorja Luzarja kot članov senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nakup CBCT za potrebe UKC Ljubljana«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja DENTALIA d.o.o. Ljubljana, Celovška cesta 201, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnica Tjaša Čarman, Cesta Staneta Žagarja 37, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika UKC Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 25. 5. 2026
odločila:
1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 16. 3. 2026.
2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 4.039,42 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne.
Obrazložitev:
Naročnik je 23. 9. 2025 sprejel sklep o začetku postopka. Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku po 40. členu Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), je bilo 25. 9. 2025 objavljeno na Portalu javnih naročil pod št. objave JN007536/2025-EUe16/01.
Naročnik je na Portalu javnih naročil:
- 26. 11. 2025 (pod št. objave JN007536/2025-ODL/01) objavil »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 24. 11. 2025, s katero je ponudnike obvestil, da se javno naročilo odda vlagatelju;
- 3. 12. 2025 (pod št. objave JN007536/2025-ODL/01-P01) objavil »Odločitev o razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila« z dne 2. 12. 2025;
- 16. 12. 2025 (pod št. objave JN007536/2025-ODL/02) objavil »Sprememb[o] odločitve o oddaji javnega naročila« z dne 12. 12. 2025, s katero je ponudnike obvestil, da se javno naročilo odda vlagatelju;
- 24. 12. 2025 (pod št. objave JN007536/2025-ODL/02-P01 in JN007536/2025-ODL/02-P02) objavil »Odločitev o razveljavitvi spremembe odločitve o oddaji javnega naročila« z dne 23. 12. 2025;
- 23. 3. 2026 (pod št. objave JN007536/2025-ODL/03) objavil »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 16. 3. 2026, s katero je ponudnike obvestil, da se javno naročilo odda ponudniku BRAINTEC d.o.o., Cesta Andreja Bitenca 68, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), obe po merilih ugodnejši ponudbi pa se izključi (zavrne) kot nedopustni.
V zadnji zgoraj navedeni odločitvi o oddaji naročila je naročnik v zvezi z vlagateljevo ponudbo navedel, da vlagatelj:
- ni izkazal izpolnjevanja zahteve »Aparat mora omogočati slikanje otrok. Ponudnik mora podati izjavo, do katere višine se lahko dvigne ali spusti RTG cev in nastavek za brado«, saj ni predložil izjave v zvezi z navedenim, izpolnjevanja zahtev pa ni mogoče ugotoviti niti iz drugih priloženih delov ponudbe; vlagatelj je sicer v dokumentu »Specifikacije Viso G5.pdf« označil mesto, iz katerega naj bi izpolnjevanje zahteve v celoti izhajalo, vendar naročnik po pregledu in obravnavi navedenega ugotavlja, da iz označenega mesta izhaja zgolj, da se lahko dvigne in spušča nastavek za brado, iz nobenega dela dokumentacije pa ne izhaja informacija o tem do katere višine se lahko dvigne ali spusti RTG cev;
- v ponudbi navedenega serviserja Z. V., ki pri ponudniku ni zaposlen, ni imenoval kot podizvajalca (oziroma se je do tega opredelil in ga nominiral kot podizvajalca v fazi dopolnjevanja ponudbe, kar je prav tako nedopustno); ker morajo subjekti, katerih zmogljivosti se uporabljajo glede izpolnjevanja pogojev v zvezi z izobrazbo in strokovno usposobljenosti, v ponudbi nastopati kot skupni partner ali kot podizvajalec, in ker bi v konkretnem primeru serviser neposredno sam izvajal del predmeta javnega naročila, bi moral biti serviser, ki pri ponudniku ni zaposlen, v ponudbi imenovan kot podizvajalec; naročnik še pojasnjuje, da je bilo v razpisni dokumentaciji sicer navedeno »V primeru javnega naročila blaga ponudnik v ponudbi ni dolžan navesti podizvajalcev oziroma delov naročila, kijih namerava oddati v podizvajanje. Ponudnik v teh primerih ni dolžan označiti ali nastopa s podizvajalcem ali ne, prav tako ni dolžan izpolniti obrazcev, ki so v razpisni dokumentaciji namenjeni«, vendar naročnik izpostavlja, da se servisiranje ne more tolmačiti kot javno naročilo blaga, saj gre brez dvoma za izvedbo storitve; ker se navedena določba razpisne dokumentacije nanaša zgolj na naročanje blaga, pri servisiranju pa gre brez dvoma za izvajanje storitev, določba razpisne dokumentacije za konkretno zadevo ni aplikativna.
Vlagatelj je 1. 4. 2026 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga, naj se zahtevku ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila in se mu povrne priglašene stroške pravnega varstva. Ugotovitve naročnika označuje za napačne. Najprej izpostavlja, da naročnik ni jasno opredelil, v kakšni obliki naj bo podana izjava o višini, do katere višine se lahko dvigne ali spusti RTG cev in nastavek za brado, niti zanjo ni predvidel posebnega obrazca. Iz zahteve je po mnenju vlagatelja jasno, da je potrebno podati en (skupni) podatek razpona, ki vključuje dviganje in spuščanje tako RTG cevi in nastavka za brado, saj gre za elementa aparata, ki sta soodvisna en od drugega. Za izpolnjevanje zahteve je namreč edini in ključni podatek le-ta, ali se nastavek za brado spusti do višine, ki je primerna za slikanje otrok, ta podatek pa je podal – s tem, ko je zapisal »Razpon 95-167 cm« je jasno, da gre za izjavo ponudnika glede tega, do katere višine se lahko dvigneta in spustita RTG cev ter nastavek za brado, saj se nastavek za brado in RTG cev premikata sočasno in je razmerje oziroma razmak med njima vedno enako. Vlagatelj še pojasnjuje, da za oceno primernosti oziroma ustreznosti ponujenega aparata podatek, do katere višine se lahko dvigne ali spusti (samo) RTG cev, ni pomemben, ključno je namreč do katere višine se lahko dvigne in spusti nastavek za brado, da se presodi ali je aparat primeren za slikanje otrok. Če je naročnik ocenil, da je zadevna izjava nejasna, bi ga moral pozvati na pojasnilo ponudbe. Vlagatelj še dodaja, da izbrani ponudnik ponuja identičen aparat, a po višji ceni, ter opozarja, da naročnik ne sme različno obravnavati enakih ponudb, saj bi to pomenilo kršitev načela enakopravnosti. Glede neimenovanja serviserja Z. V. kot podizvajalca pojasnjuje, da je zahtevo »Ponudnik mora za izvajanje servisev in vzdrževanja razpolagati z najmanj dvema usposobljenima serviserjema« izpolnil tako, da je v ponudbi navedel dva serviserja ter za oba predložil certifikata, ki dokazujeta njuno usposobljenost; naročnik namreč ni podal zahteve, skladno s katero bi moral biti serviser zaposlen pri vlagatelju, ter ni podal zahteve, da je v primeru, ko serviser ni zaposlen in gre za sodelovanje s podizvajalcem, potrebno imenovanje tega podizvajalca. V konkretnem primeru gre za javno naročilo blaga, naročnik pa je v razpisni dokumentaciji zapisal, da v primeru javnega naročila blaga ponudnik v ponudbi ni dolžan navesti podizvajalcev oziroma delov naročila, ki jih namerava oddati v podizvajanje. Ker je ponudba izpolnjevala pogoje že ob oddaji ponudbe (in je bila dopustna), označuje vsa nadaljnja dopisovanja naročnika in pozivanja k dopolnitvi v zvezi z imenovanjem podizvajalca za neutemeljena in neupoštevna za predmetno zadevo. Kot napačno označuje naročnikovo ugotovitev o naknadnem imenovanju podizvajalca, saj je s tem, ko je po pozivih naročnika (v izogib nadaljnjim zapletom) posredoval zahtevano dokumentacijo, le izpolnil naročnikov poziv, ni pa podizvajalca nominiral.
Izbrani ponudnik se je o zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 7. 4. 2026. Kot bistveno navaja, da:
- naročnik brez skupne izjave o razponu RTG cevi in nastavka za brado ni mogel presoditi primernosti aparata za otroke, naročnik pa vlagatelja ni bil dolžan pozvati na pojasnilo;
- je v ponudbi zahtevano izjavo podal na zahtevan način, vlagatelj pa take izjave ni podal;
- označba mesta dokumenta v dokumentu proizvajalca ni nadomestilo za izjavo ponudnika;
- je predmetno javno naročilo po vsebini mešano naročilo, ki obsega blago (enkratno dobavo aparata) in storitve (5-letno vzdrževanje);
- ni jasno, zakaj je vlagatelj nominacijo podizvajalca opravil, če meni, da ni potrebna.
Naročnik je 17. 4. 2026 s sklepom zavrnil zahtevek za revizijo. Ugotavlja, da vlagateljev pripis v ponudbi »Razpon 95-167 cm« pri predmetni zahtevi ni dovolj in je irelevanten zahtevek vlagatelja v delu, kjer pojasnjuje, na kakšen način se premikata nastavek za brado in RTG cev, in kaj naj bi bila ključna informacija glede nastavka za brado. Zavrača očitke o neenakopravni obravnavi ponudnikov, saj je bistveno, da se ocenjuje predložene ponudbe le, če so popolne oziroma dopustne – ravno v primeru, ko bi odločil o dopustnosti obeh ponudb zgolj na podlagi dejstva, da oba ponudnika ponujata enak artikel, bi kršil načelo enakopravnosti, saj bi skrbnega ponudnika, ki je sposoben ustrezno tolmačiti razpisno dokumentacijo in ustrezno pripraviti ponudbo, enačil s ponudnikom (vlagateljem), ki tega ni sposoben. Ne strinja z vlagateljem, da ni potrebno kot podizvajalca prijaviti serviserja, ki ni zaposlen pri vlagatelju, ker naj bi šlo za javno naročilo blaga. Pojasnjuje, zakaj se je odločil za enotno javno naročilo, brez razdelitve na posamezne sklope. Dejstvo naj bi bilo, da zelo pomemben del predmetnega javnega naročila pomeni izvajanje storitve, s čimer utemeljuje, zakaj bi zadevni serviser moral biti v ponudbi nominiran kot podizvajalec. Zavrača tudi navedbo vlagatelja, da ga je neutemeljeno pozval k pojasnilu in dopolnitvi ponudbe glede narave sodelovanja z zadevnim serviserjem.
Naročnik je Državni revizijski komisiji 20. 4. 2026 in (po pozivu Državne revizijske komisije na odstop manjkajoče dokumentacije) 5. 5. 2026 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje posameznega javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.
Vlagatelj se je do navedb naročnika opredelil z vlogo z dne 21. 4. 2026. Vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo in dodaja, da naročnik ni pripravil razpisne dokumentacije na način, da bi bile zahteve jasne in ne bi omogočale dvomov, kaj naročnik zahteva in s čim naj ponudniki te zahteve izkažejo. Nejasno naj bi bilo, zakaj po mnenju naročnika pripis »Razpon 95-167 cm« ne ustreza. Ugotavlja, da naročnik ne prereka dejstva, da vlagatelj ponuja identičen aparat kot izbrani ponudnik, kar potrjuje, da je naročniku znano in jasno, da tudi aparat vlagatelja izpolnjuje vse tehnične zahteve. Še dodatno pojasnjuje, zakaj je v celoti zadostil zahtevi glede razpolaganja z usposobljenima serviserjema.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik kršil določbe ZJN-3 in dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila s tem, ko je njegovo ponudbo zavrnil kot nedopustno, naročilo pa posledično oddal izbranemu ponudniku, ki je predložil po merilih manj ugodno ponudbo od vlagateljeve.
Revizijske navedbe vlagatelja je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.
V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
- ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
- ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.
Naročnik v skladu z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3 pred oddajo javnega naročila preveri obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo.
Naročnik lahko, v kolikor so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne, oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3, zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave ponudnikov in transparentnosti. Ista določba ZJN-3 med drugim določa tudi, da naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam ter da se lahko predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj je pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti. Očitne ali nebistvene napake naročnik lahko spregleda.
Razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba, ponudnik ne sme dopolnjevati ali popravljati svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV, razen kadar se skupna vrednost spremeni v skladu s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3, in tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila (šesti odstavek 89. člena ZJN-3).
V razpisni dokumentaciji je naročnik v razdelku »Tehnične specifikacije« kot predmet javnega naročila opredelil nakup in dobavo CBCT – rentgena za obnosne votline, čeljusti in vrat, vključno s pripadajočo opremo, pri čemer je pod točko D v poglavju »2.2. SPLOŠNE ZAHTEVE« med drugim navedel:
»Aparat mora omogočati slikanje otrok. Ponudnik mora podati izjavo, do katere višine se lahko dvigne ali spusti RTG cev in nastavek za brado.«
Med strankama ni sporno, da je vlagatelj v ponudbi predložil dokument »Tabela specifikacij z oznakami v katalogih«, v katerem je v zvezi z zadevno zahtevo zapisal »Specifikacije str. 9. Razpon 95cm – 167cm«.
Naročnik kot razlog za zavrnitev ponudbe kot nedopustne navaja, »[…] da ponudnik v ponudbi ni predložil izjave v zvezi z navedenim, niti ni mogoče izpolnjevanja vseh zahtev ugotoviti iz drugih priloženih delov ponudbe« ter »[…] da iz označenega mesta izhaja zgolj da se lahko dvigne in spušča nastavek za brado, iz nobenega dela dokumentacije pa ne izhaja informacija o tem do katere višine se lahko dvigne ali spusti RTG cev«. Državna revizijska komisija z ugotovitvami naročnika ne more soglašati. Vlagatelj je z že citiranim vpisom v tabelo specifikacij (v vrstici »D. Aparat mora omogočati slikanje otrok. Ponudnik mora podati izjavo, do katere višine se lahko dvigne ali spusti RTG cev in nastavek za brado.«) zahtevano izjavo podal. Ob tem ni jasno, zakaj naj bi se sporni zapis v ponudbi nanašal zgolj na višino nastavka za brado, kot zapis vlagatelja interpretira naročnik, ne pa hkrati tudi na RTG cev, še zlasti ob upoštevanju sklica na (ponudbi prav tako priložen) dokument »Specifikacije Viso G5« (str. 9), ki vsebuje tudi skico zadevne naprave z navedbo relevantnih mer (višin). Prav tako iz navedb naročnika ni mogoče razbrati, zakaj naj zadevna naprava ne bi omogočala slikanja otrok, na kar se je nanašala zahteva po predložitvi izjave glede višine, do katere višine se lahko dvigneta ali spustita RTG cev in nastavek za brado. Še dodatno Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju tudi v tem, da izbrani ponudnik ponuja enako napravo in se v relevantnem delu sklicuje na enako dokazilo kot vlagatelj.
Upoštevaje vse navedeno v obravnavanem primeru po presoji Državne revizijske komisije ni izkazano, da ponudba vlagatelja v spornem delu ne bi ustrezala potrebam in zahtevam, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.
Kot drugi razlog za zavrnitev vlagateljeve ponudbe kot nedopustne je naročnik navedel, da vlagatelj v ponudbi ni priglasil serviserja Z. V. kot podizvajalca.
V poglavju »8. DRUGE ZAHTEVE NAROČNIKA« razdelka »Tehnične specifikacije« razpisne dokumentacije je naročnik med drugim navedel:
»Prav tako mora ponudnik za izvajanje servisev in vzdrževanja razpolagati z najmanj dvema (2) usposobljenima serviserjema.«
Državna revizijska komisija v nasprotju z naročnikom ugotavlja, da citirane določbe o razpolaganju z dvema serviserjema v obravnavanem primeru niti ni mogoče obravnavati kot pogoja za sodelovanje (ki bi se nanašal na tehnično in strokovno sposobnost, prim. s točko c prvega odstavka 75. člena ZJN-3), na podlagi katerega se ugotavlja dopustnost ponudb; zadevna določba je bila v razpisni dokumentaciji uvrščena v razdelek »Tehnične specifikacije« in ne v razdelek »Pogoji za priznanje usposobljenosti«, naročnik pa tudi ni zahteval predložitve kakršnihkoli dokazil (prim. prvi odstavek 77. člena ZJN-3) in v ESPD ni zahteval kakršnekoli izjave s tem v zvezi. Upoštevaje vse navedeno je zadevno določbo mogoče interpretirati kot izvedbeni pogoj (prim. prvi odstavek 93. člena ZJN-3), ki ga ne gre enačiti z izrecno zahtevo glede predložitve dokazil v fazi oddaje ponudb.
Ne glede na to, da naročnik od ponudnikov v fazi predložitve ponudbe ni zahteval niti imenovanja serviserjev niti predložitve kakršnihkoli dokazil s tem v zvezi, pa je vlagatelj v ponudbi predložil dva certifikata serviserjev, na podlagi česar utemeljuje očitek o nepriglasitvi serviserja, ki pri vlagatelju ni zaposlen, kot podizvajalca.
Glede na glavni predmet zadevnega javnega naročila obveznost priglasitve podizvajalcev ne izhaja iz določb ZJN-3. Predmet zadevnega javnega naročila je namreč nakup in dobava CBCT – rentgena za obnosne votline, čeljusti in vrat, vključno s pripadajočo opremo in vzdrževanjem, kar pomeni, da naročnik oddaja mešano javno naročilo, katerega predmet so blago (nakup in dobava CBCT) in storitve (vzdrževanje tega aparata). Skladno z drugo povedjo drugega odstavka 25. člena ZJN-3 se pri mešanih javnih naročilih, ki jih delno sestavljajo storitve in delno blago, glavni predmet določi glede na to, katera od ocenjenih vrednosti določenih storitev ali blaga je najvišja. V obravnavanem primeru iz odstopljene dokumentacije (npr. sklepa o začetku postopka) sicer ni mogoče razbrati razmejitve ocenjene vrednosti med blagom in storitvami, je pa mogoče razbrati, da je naročnik štel, da gre za javno naročilo blaga – tako je tudi opredelil vrsto naročila na Portalu javnih naročil. Državna revizijska komisija še pristavlja, da je tudi iz vseh treh prejetih ponudb razvidno, da nakup in dobava blaga vrednostno bistveno prevladuje nad vrednostjo storitev (ponudbene cene opreme znašajo od 125.477,00 EUR do 137.713,60 EUR z DDV, skupne ponudbene cene pa znašajo od 126.209,00 EUR do 149.852,60 EUR z DDV). Glede na glavni predmet naročila (tj. nakup blaga) je naročnik dolžan, skladno s prvim odstavkom 25. člena ZJN-3, predmetno javno naročilo oddati v skladu z določbami ZJN-3, ki se uporabljajo za oddajo javnih naročil blaga. ZJN-3 v postopkih oddaje javnega naročila blaga, za razliko od oddaje javnega naročila gradenj ali storitev, ne nalaga obveznosti prijave podizvajalcev (prim. drugi odstavek 94. člena ZJN-3).
Četudi ZJN-3 ne zahteva priglasitve podizvajalcev v postopkih oddaje javnega naročila blaga, lahko naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahteva priglasitev podizvajalcev tudi v primeru nakupu blaga. V tem primeru – kot to navaja tudi naročnik – morajo ponudniki ravnati v skladu z zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in (ne glede na določbe ZJN-3) v ponudbi priglasiti podizvajalce. Vendar je v obravnavanem primeru naročnik v razdelku »Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe« razpisne dokumentacije pod točko »6. Ponudba s podizvajalci« med drugim navedel:
»V primeru javnega naročila blaga ponudnik v ponudbi ni dolžan navesti podizvajalcev oziroma delov naročila, ki jih namerava oddati v podizvajanje. Ponudnik v teh primerih ni dolžan označiti ali nastopa s podizvajalcem ali ne, prav tako ni dolžan izpolniti obrazcev, ki so v razpisni dokumentaciji namenjeni podizvajalcem. V primeru, da ponudnik želi izrecno nominirati podizvajalca, pa mora to označiti in za vsakega podizvajalca predložiti vse zahtevane podatke, kot to določa 94. člen ZJN-3 ter izpolniti vse potrebne obrazce, ki so priloga tej dokumentaciji.«
Navedeno tako potrjuje vlagateljeve navedbe, da (niti) naročnik za predmetno javno naročilo ni izrecno zahteval priglasitve podizvajalcev, s tem povezani očitki naročnika o vlagateljevi nepriglasitvi podizvajalca pa so tako neutemeljeni.
Na podlagi vsega navedenega Državna revizijska komisija zato zaključuje, da je naročnik kršil 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 v povezavi s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 ter določila razpisne dokumentacije, ko je vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nedopustno. Državna revizijska komisija je zato, v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 16. 3. 2026.
Državna revizijska komisija naročnika z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje tega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3. Če se bo naročnik odločil, da bo nadaljeval postopek javnega naročanja s sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila, mora ponovno presojo ponudb opraviti skladno z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in določili ZJN-3 ter ob upoštevanju ugotovitev Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa. Če bo naročnik ugotovil, da mu vsebina razpisne dokumentacije, kot je sedaj določena, ne mogoča oddaje javnega naročila na način, da bi lahko uresničil namen, zaradi katerega nabavlja CBCT, bo moral ponoviti postopek javnega naročanja in pri tem pripraviti razpisno dokumentacijo tako, da bo ponudnike jasno, natančno in nedvoumno seznanil z vsemi zahtevami, na podlagi katerih bo presojal primernost oziroma dopustnost ponudb.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj je v zahtevku za revizijo ter v vlogi z 21. 4. 2026 zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).
Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s prvim in tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN in skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 s sprem.; v nadaljevanju: OT), kot potrebne priznala naslednje priglašene stroške:
- strošek dolžne vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 2.997,05 EUR;
- strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1.400 točk (prva točka tar. št. 44 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke (tj. 0,60 EUR) in 22% DDV znaša 1.024,80 EUR;
- izdatke v pavšalnem znesku (vlagatelj izdatkov v dejanski višini ni specificiral niti izkazal) po tretjem odstavku 11. člena OT (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk ter 1 % od presežka nad 1.000 točk) v višini 24 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke (tj. 0,60 EUR) in 22% DDV znaša 17,57 EUR.
Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenega stroška za sestavo vloge z dne 21. 4. 2026, saj v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena ter drugi odstavek 2. člena OT) – navedbe v tej vlogi niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.
Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 4.039,42 EUR, ki mu jih je naročnik dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
Pravni pouk: Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.
Predsednik senata:
Marko Medved, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije
Vročiti:
- vlagatelj – po pooblaščencu,
- izbrani ponudnik,
- naročnik,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.
Vložiti:
- v spis zadeve, tu.