Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-041/2026 SPEKTER, poslovanje z nepremičninami in tehnično svetovanje, d.o.o.

    Številka: 018-041/2026-15
    Datum sprejema: 19. 5. 2026

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Marka Medveda kot predsednika senata in Igorja Luzarja ter Aleksandra Petrovčiča kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvajanje storitev nadzornika pri projektu »Izvedba gradbenih del za gradnjo novega stanovanjskega naselja »Resnica«, Hrastnik – 1. faza«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja KN-INŽENIRING, gradbeni nadzor in vodenje projektov, d.o.o., Cvetlična pot 6, Ljubljana – Polje, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Neffat in partnerji o.p., d.o.o., Miklošičeva cesta 18, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika in pooblaščenega naročnika SPEKTER, poslovanje z nepremičninami in tehnično svetovanje, d.o.o., Trg revolucije 7, Trbovlje (v nadaljevanju: naročnik) dne 19. 5. 2026

    odločila:

    1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

    2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

    Obrazložitev:

    Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik izvaja po odprtem postopku skladno s 40. členom Zakona o javnem naročanju , je bilo 14. 1. 2026 objavljeno na Portalu javnih naročil pod št. objave JN000180/2026-EUe16/01 in istega dne v Uradnem listu Evropske unije pod št. objave 24341-2026, s petimi popravki. Naročnik izvaja postopek javnega naročanja v svojem imenu in za svoj račun ter v imenu in za račun naročnika Občina Hrastnik, Pot Vitka Pavliča 5, Hrastnik.

    Naročnik je 26. 2. 2026 na Portalu javnih naročil (št. objave JN000180/2026-ODL/01) objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 015 komisija/sso-2026 z dne 26. 2. 2026.

    Dan kasneje, tj. 27. 2. 2026 je naročnik na Portalu javnih naročil (št. objave JN000180/2026-ODL/02) objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 015 komisija/sso-2026 z dne 26. 2. 2026, iz katerega med drugim izhaja, da je naročnik prejel štiri ponudbe, da je za vlagateljevo ponudbo ugotovil, da ni dopustna in da je javno naročilo oddal ponudniku Savaprojekt d.d., Cesta krških žrtev 59, Krško, ki je edini predložil dopustno ponudbo (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

    Zoper navedeno odločitev je vlagatelj z vlogo z dne 11. 3. 2026 vložil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku očita, da je ravnal v nasprotju z ZJN-3, ko je ugotovil, da ponudba vlagatelja ni dopustna. Zatrjuje, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila od ponudnikov zahteval predložitev bodisi kopije zavarovalne police bodisi predložitev izjave zavarovalnice, da bo v primeru pridobitve javnega naročila ponudniku polico izdala. Pojasnjuje, da je ponudbi predložil izjavo zavarovalnice v zahtevani vsebini in s tem v celoti zadostil naročnikovemu pogoju ter dodaja, da zahtevana izjava zavarovalnice ne glede na njeno vsebino predstavlja nezavezujočo fazo pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe. Zatrjuje, da iz predložene izjave izhaja, da zavarovalnica jamči povišanje zavarovalne vsote na njegovo zahtevo, kar je vezano na izpolnitev pogodbenih obveznosti, predvsem plačilo premije. Ta pogoj pa velja v vsakem primeru, ne glede na to, ali je izrecno naveden. Vlagatelj zatrjuje še, da bi ga moral naročnik, če je štel, da izjava zavarovalnice ni ustrezna, skladno s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 pozvati na dopolnitev ali pojasnilo ponudbe. Meni, da je naročnik s presojo o neustreznosti izjave zavarovalnice kršil lastna določila dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter načeli transparentnosti in enakopravne obravnave ponudnikov, saj v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni zahteval predložitve brezpogojne zavezujoče izjave ali sklenjene zavarovalne pogodbe ali potrdila o kritju, ki je za zavarovalnico zavezujoče. V nadaljevanju vlagatelj zatrjuje, da je naročnik njegovo ponudbo zavrnil tudi zaradi domnevnega neizpolnjevanja pogoja glede neporavnanih obveznosti. Pojasnjuje, da je na poziv pravočasno predložil ustrezna dokazila za pogoj iz točke 1.B poglavja C) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, šele kasneje pa ugotovil, da je naročnik dejansko zahteval dokazila za pogoj 6. točke istega poglavja (»Neporavnane obveznosti«). Ker naročnikov poziv ni jasno opredelil niti pogoja niti vrste zahtevanih dokazil, vlagatelj zatrjuje, da ni mogel vedeti, kaj naročnik zahteva. Navaja, da je upravičeno razumel, da se poziv nanaša na dokazila o poravnanih davkih in socialnih prispevkih (pogoj dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določen v točki 1.B poglavja C) (»Razlogi, povezanih s plačilom davkov ali prispevkov za socialno varnost«). Poudarja, da skladno s prakso Državne revizijske komisije nejasnih določb ni dopustno razlagati v škodo ponudnika, enako zatrjuje tudi za pozive k dopolnitvi ponudbe. Pojasnjuje, da mora biti ponudnik jasno seznanjen z ugotovljeno pomanjkljivostjo, da jo lahko odpravi. Dalje navaja, da je pogoj iz 6. točke vprašljiv, hkrati zatrjuje, da je s priloženimi potrdili izkazal, da je imel poravnane vse davčne in nedavčne zapadle obveznosti na dan 17. 2. 2026 in tudi vse do dne 24. 2. 2026 ter predložene vse obračune davčnega odtegljaja za izplačilo plač in nadomestila plač in obračune DDV za obdobje zadnjih 24 mesecev. Zatrjuje, da bi, v kolikor bi bil jasno seznanjen s tem, kaj naročnik želi, izkazovanje pogoja neporavnanih obveznosti lahko tudi izkazal, kot izhaja iz zahtevku za revizijo priloženega izpiska iz portala e-bonitete. Dalje zatrjuje, da bi ga moral naročnik, v kolikor je štel, da vlagatelj ni predložil ustreznih dokazil, pozvati na dopolnitev ponudbe v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3. Vlagatelj zatrjuje še, da naročnik ni ustrezno obrazložil razlogov za zavrnitev ponudbe vlagatelja v delu, ki se nanaša na neizpolnjevanje pogoja iz 6. točke C) poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila oziroma, da ni jasno ali je naročnik vlagateljevo ponudbo zavrnil zaradi neizpolnjevanja pogoja iz točke 6 ali 1.B poglavja C) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila in povračilo stroškov postopka pravnega varstva.

    Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo, skladno z drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN, 16. 3. 2026 posredoval v izjasnitev izbranemu ponudniku. Ta se do navedb vlagatelja iz zahtevka za revizijo ni opredelil.

    Naročnik v dokumentu »Sklep« št. 175mh/sso-2026 z dne 20. 3. 2026 uvodoma izpostavlja pomislek o pravočasnosti zahtevka za revizijo, vendar v nadaljevanju zahtevek vsebinsko obravnava in ga zavrne, zavrne pa tudi zahtevo za povračilo stroškov postopka. Naročnik nasprotuje vlagateljevim navedbam o neobrazloženosti odločitve in poudarja, da iz odločitve o oddaji javnega naročila jasno izhaja, da je bila ponudba vlagatelja zavrnjena zaradi neizpolnjevanja pogoja iz 6. točke C) poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, saj je v odločitvi povzel besedilo navedenega pogoja. Pojasnjuje, da je vlagatelja skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ter drugim odstavkom 89. člena ZJN-3 pozval k predložitvi dodatne dokumentacije, posledično so vlagateljeve navedbe glede neseznanjenosti s pomanjkljivostjo nerelevantne, saj ni šlo za poziv k pojasnilu ali dopolnitvi ponudbe po petem odstavku 89. člena ZJN-3. Navaja tudi, da je iz poziva jasno razvidno, da se nanaša na pogoj iz 6. točke C) poglavja (»Neporavnane obveznosti«) in ne na izključitveni razlog iz točke 1.B istega poglavja. Dalje zatrjuje, da so vlagateljeve navedbe o domnevni spornosti pogoja prepozne. Ne oporeka sicer vrsti predloženih dokazil, temveč njihovi časovni ustreznosti, saj iz njih ne izhaja izpolnjevanje pogoja na zahtevan presečni datum, tj. na dan oddaje ponudbe (17. 2. 2026). Predložena potrdila se namreč nanašajo na kasnejši datum (24. 2. 2026) in zato po mnenju naročnika ne izkazujejo dejanskega stanja na relevantni datum. Poudarja, da ni imel dolžnosti pozivati na dopolnitev ponudbe ter da je vse ponudnike obravnaval enako, saj jih je pozval zgolj k predložitvi dokazil na podlagi drugega odstavka 89. člena ZJN-3. Dalje zatrjuje, da vlagatelj ne izpolnjuje niti pogoja iz 9. točke C) poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila »Zavarovanje odgovornosti«, saj je zahteval izjavo zavarovalnice, iz katere mora biti razvidno, da bo zavarovalnica v primeru izbire ponudnika sklenila ustrezno zavarovanje. Iz predložene izjave vlagatelja pa po mnenju naročnika izhaja, da je morebitna sklenitev spremembe zavarovanja pogojena z dodatnimi okoliščinami, ki niso povezane z izidom postopka javnega naročanja. Zatrjuje, da mora ponudnik že v fazi oddaje ponudbe izkazati izpolnjevanje pogoja za sodelovanje, predložena izjava vlagatelja pa ni skladna z zahtevami naročnika. Tudi v zvezi z navedeno pomanjkljivostjo izpostavlja, da pozivanje na dopolnitev ponudbe predstavlja možnost in ne dolžnost naročnika.

    Vlagatelj se je z vlogo z dne 25. 3. 2026 opredelil do naročnikovih navedb iz odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Zatrjuje, da je odločitev o oddaji javnega naročila, objavljena 27. 2. 2026 (št. objave JN000180/2026-ODL/02) nadomestila prvotno odločitev naročnika (št. objave JN000180/2026-ODL/01), zahtevek za revizijo pa je vložen v zakonskem roku osem delovnih dni. Poudarja, da lahko istočasno obstaja le ena odločitev, naročnik pa je z objavo nove odločitve prvotno odločitev spremenil oziroma razveljavil in nadomestil z novo. Zatrjuje, da so navedbe naročnika o pravni negotovosti neutemeljene; da naročnikova objava ne more iti v škodo upravičencev do pravnega varstva; da je skladno s prvim odstavkom 5. člena ZPVPJN zagotovljeno pravno varstvo zoper vsako ravnanje naročnika v postopku javnega naročanja; da je izpodbijana odločitev samostojna in je nadomestila prvotno, rok za vložitev zahtevka pa je začel teči z objavo nove odločitve, zaradi česar je zahtevek za revizijo pravočasen. Vlagatelj vztraja pri dosedanjih navedbah, s katerimi utemeljuje ustreznost izjave zavarovalnice v zvezi z zavarovanjem odgovornosti. Dodaja, da naročnikovo tolmačenje zahteve predstavlja spremembo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila; da je naročnik sam oblikoval določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, po poteku roka za prejem ponudb pa popravkov ne more izvesti z drugačnim tolmačenjem. Prav tako vlagatelj vztraja pri navedbah o nejasnosti poziva na predložitev dokazil. Vztraja, da je predložil dokazilo, ki izkazuje izpolnjevanje pogoja iz točke 1.B poglavja C) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Poudarja, da dokazilo, ne glede na to, da se nanaša na dan 24. 2. 2026, izkazuje, da je imel poravnane vse zapadle obveznosti ter predložene vse zahtevane obračune tudi na dan 17. 2. 2026. Vztraja, da je s predložitvijo potrdil izkazal izpolnjevanje tako pogoja, določenega v točki B) 1 kot tudi pogoja pod točko 6 C) poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

    Naročnik je Državni revizijski komisiji 20. 3. 2026 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

    Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

    Naročnik je v odločitvi o zahtevku za revizijo izrazil pomislek o pravočasnosti, ker je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo 11. 3. 2026, kar je osmi delovni dan, šteto od objave odločitve z dne 27. 2. 2026, za katero naročnik zatrjuje, da jo je objavil pomotoma. Državna revizijska komisija je zato pred vsebinsko obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil pravočasno.

    Roke za vložitev zahtevka za revizijo določa 25. člen ZPVPJN, in sicer je skladno s četrtim odstavkom navedenega člena rok za vložitev zahtevka za revizijo osem delovnih dni od prejema odločitve o oddaji javnega naročila ali priznanju sposobnosti.

    Naročnik ima skladno s šestim odstavkom 90. člena ZJN-3 možnost, da lahko do pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila z namenom odprave nezakonitosti po predhodni ugotovitvi utemeljenosti svojo odločitev na lastno pobudo spremeni in sprejme novo odločitev, s katero nadomesti prejšnjo. Po prejemu zahtevka za pravno varstvo pa lahko odločitev o oddaji naročila spremeni le, če je pred spremembo te odločitve odločil o zahtevku za revizijo.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v obravnavanem primeru na Portalu javnih naročil 26. 2. 2026 pod št. objave JN000180/2026-ODL/01 objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 015 komisija/sso-2026 z dne 26. 2. 2026, naslednji dan, tj. 27. 2. 2026 pa je pod št. objave JN000180/2026-ODL/02 objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 015 komisija/sso-2026 z dne 26. 2. 2026.

    Državna revizijska komisija je že večkrat pojasnila, da nova odločitev naročnika nadomesti prejšnjo, kot tudi, da sprejem nove odločitve po naravi stvari vsebuje tudi razveljavitev prejšnje - četudi odločitev o razveljavitvi v novi odločitvi ni izrecno izjavljena. Glede na navedeno gre v konkretnem primeru ugotoviti, da je prva odločitev o oddaji javnega naročila, ki jo je naročnik na Portalu javnih naročil objavil 26. 2. 2026, z objavo druge odločitve (četudi identične) z dne 27. 2. 2026, prenehala učinkovati. Zato pravni položaj strank določa izključno zadnja (druga) odločitev, od katere tudi teče rok za pravno varstvo. Posledično Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagateljev zahtevek za revizijo, vložen 11. 3. 2026, vložen pravočasno, to je v osmih delovnih dneh od objave odločitve o oddaji javnega naročila.

    Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da so izpolnjeni vsi ostali pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, zato je na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo sprejela v obravnavo.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da naročnik ni ustrezno obrazložil razlogov za zavrnitev ponudbe vlagatelja v delu, ki se nanaša na neizpolnjevanje pogoja glede neporavnanih obveznosti.

    Revizijske navedbe glede neobrazloženosti odločitve o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe je treba presojati z vidika 90. člena ZJN-3, ki vsebuje splošna pravila o tem, kaj mora vsebovati odločitev o oddaji javnega naročila. Tretji odstavek 90. člena ZJN-3 določa, da mora odločitev o oddaji javnega naročila med drugim vsebovati razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran. Dolžnost naročnika torej je, da v primeru zavrnitve posamezne ponudbe navede razloge za odločitev, s čimer neizbranemu ponudniku zagotovi možnost uresničitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva. Navedena določba odraža načelo transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), v skladu s katerim mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku.

    Zakon ne določa natančnejših kriterijev za ugotavljanje zadostnosti oziroma ustreznosti vsakokratne obrazložitve odločitve v zvezi z oddajo javnega naročila, je pa slednje skozi prakso izoblikovala Državna revizijska komisija. Namen odločitve v zvezi z oddajo javnega naročila je tudi seznanitev gospodarskih subjektov z zadostnimi informacijami, potrebnimi za učinkovito uveljavljanje pravnega varstva. V tem okviru se za obrazložitev ne zahteva, da bi bila vseobsežna, torej takšna, da bi zajemala prav vse podrobnosti posameznih razlogov, na podlagi katerih je naročnik sprejel odločitev v zvezi z oddajo javnega naročila. Mora pa vsebovati jasne in nedvoumne razloge naročnika do te mere, da se lahko gospodarski subjekti seznanijo z utemeljitvijo odločitve, preverijo njeno pravilnost oziroma zakonitost ter po potrebi zaščitijo svoje pravice. Gospodarski subjekti morajo zato biti v zadostni meri seznanjeni s konkretnimi ter jasnimi (in ne le z abstraktnimi ter pavšalnimi) razlogi, ki so naročnika vodili pri sprejemu odločitve. Razlogi za odločitev morajo biti konkretizirani do takšne mere, da lahko gospodarski subjekt v morebitnem postopku uveljavljanja pravnega varstva navede vsa relevantna dejstva in predloži dokaze, s katerimi dokazuje, da razlogi, ki jih je naročnik navedel v odločitvi, niso utemeljeni, in da posledično odločitev v zvezi z oddajo naročila ni zakonita. Ali je povzetek ustreznih razlogov v odločitvi v zvezi z oddajo naročila zadosten, je potrebno presojati v vsakem konkretnem primeru posebej, in sicer glede na vse okoliščine primera.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v zvezi z vlagateljevo ponudbo v izpodbijani odločitvi (str. 3) navedel:

    »[…] Poleg tega ponudnik ni izkazal pogoja za sodelovanje »Neporavnane obveznosti«. Naročnik je ponudnika pozval k predložitvi dodatnih dokazil v skladu z 2. odstavkom 89. člena ZJN-3. Pogoj za sodelovanje se glasi: »Ponudnik na dan oddaje ponudbe ni imel neporavnanih obveznosti«. Naročnik je ponudnika pozval k predložitvi dokazil (npr. potrdila bank, BON-2 obrazec idr.), ki bodo izkazovali, da na dan oddaje ponudbe, tj. 17. 2. 2026 ni imel neporavnanih obveznosti. Ponudnik je v danem roku naročniku predložil dokazilo (potrdilo FURS), ki izkazuje, da gospodarski subjekt na dan 24. 2. 2026 ni imel neporavnanih obveznosti. Naročnik ugotavlja, da ponudnik ni izkazal izpolnjevanja pogoja za sodelovanje na dan oddaje ponudbe, kot izhaja iz pogoja in naročnikovega poziva. Posledično je ponudba ponudnika nedopustna. […]«

    Na podlagi citirane obrazložitve o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe je potrebno ugotoviti, da je naročnik razlog za zavrnitev ponudbe v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje pogoja neporavnanih obveznosti, ustrezno konkretiziral oziroma obrazložil. Naročnik je namreč jasno citiral pogoj za sodelovanje v vsebini, kot izhaja iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (6. točka poglavja C) Pogoji za ugotavljanje sposobnosti). Prav tako je naročnik jasno navedel tako vsebino poziva, ki se je nanašal na sporni pogoj glede neporavnanih obveznosti kot tudi ugotovitev, da izpolnjevanje citiranega pogoja iz predloženega potrdila ni razvidno.

    Na podlagi navedenega je mogoče ugotoviti, da se je v obravnavanem primeru vlagatelj lahko seznanil s pravno kvalifikacijo njegove ponudbe in dejanskim stanjem, na podlagi katerega je naročnik njegovo ponudbo ocenil kot nedopustno. Glede na konkretne okoliščine Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila obrazložena do te mere, da se je vlagatelj lahko seznanil s konkretnim razlogom za zavrnitev njegove ponudbe ter zoper odločitev vložil zahtevek za revizijo, v katerem je lahko navedel vsa relevantna dejstva in predlagal izvedbo dokazov, s katerimi dokazuje njeno nezakonitost, kar je vlagatelj tudi storil. Na tej podlagi je vlagatelju zagotovljeno pravno varstvo v obsegu, kot ga določa ZPVPJN, zato njegovim očitkom o tem, da odločitev o oddaji javnega naročila ni ustrezno oziroma zadostno obrazložena, ni mogoče slediti.

    Med strankama je nadalje sporno ali je naročnik ravnal skladno z določbami ZJN-3, ko je ugotovil, da vlagatelj ni izkazal izpolnjevanja pogoja za sodelovanje in posledično glede njegove ponudbe ugotovil, da ni dopustna.

    Revizijske navedbe vlagatelja je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, skladno s katero je dopustna ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

    Skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: (a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in (b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena.

    Naročnik lahko v postopku javnega naročanja postavi pogoje za sodelovanje z namenom ugotavljanja sposobnosti ponudnikov za izvedbo javnega naročila. Pogoj za sodelovanje je element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila in je izključne narave.

    Na podlagi prvega odstavka 76. člena ZJN-3 ima naročnik možnost, da določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na: a) ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, b) ekonomski in finančni položaj ter c) tehnično in strokovno sposobnost. Glede ekonomskega in finančnega položaja peti odstavek 76. člena ZJN-3 med drugim določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne ekonomske in finančne zmogljivosti za izvedbo javnega naročila.

    Državna revizijska komisija je najprej preverila določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in ugotovila, da je naročnik na 12. strani dokumenta »Navodila za izdelavo ponudbe«, to je v poglavju »C) Pogoji za ugotavljanje sposobnosti«, točki 6 »Pogoj (Neporavnane obveznosti)« določil:

    »Ponudnik na dan oddaje ponudbe ni imel neporavnanih obveznosti. Način izpolnjevanja: Pogoj mora izpolniti ponudnik. V primeru partnerske ponudbe mora pogoj izpolniti vsak izmed partnerjev. Zahtevano dokazilo: Ponudnik izpolnjevanje pogoja potrdi s predložitvijo izpolnjenega obrazca OBR-Izjava. Naročnik si pridržuje pravico izpolnjevanje pogoja preveriti v uradnih evidencah in v ta namen od ponudnika zahtevati predložitev ustreznih pooblastil ali drugih dokazil, iz katerih bo razvidno izpolnjevanje pogoja (npr. potrdila bank, BON-2 obrazec idr.)«

    Iz vpogleda v ponudbo izhaja, da je vlagatelj dokument »OBR-Izjava« ponudbi priložil. Iz odstopljene dokumentacije pa izhaja, da je naročnik vlagatelja, skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in na podlagi drugega odstavka 89. člena ZJN-3 pozval na predložitev dokazil (v nadaljevanju: poziv na predložitev dokazil), pri čemer je naročnik zapisal:

    »Na podlagi 2. odstavka 89. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljnjem besedilu: ZJN-3) vas prosimo za predložitev ustreznega dokazila, iz katerega bo razvidno, da na dan oddaje ponudbe, tj. 17. 02. 2026, niste imeli neporavnanih obveznosti (npr. potrdila bank, BON-2 obrazec idr.). Prosimo vas, da nam zgoraj navedeno dokazilo posredujete v 3 delovnih dneh od prejema tega poziva z odgovorom na to sporočilo preko informacijskega sistema S-Procurement. V kolikor iz objektivnih razlogov do navedenega roka ne morete predložiti vse zahtevane dokumentacije, lahko pred iztekom roka zaprosite za podaljšanje roka. V kolikor do roka ne bomo prejeli vseh vaših dopolnitev, bo vaša ponudba zavrnjena kot nedopustna.«

    Vlagatelj je po pozivu na predložitev dokazil naročniku predložil dve potrdili Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju tudi: FURS), in sicer:
    - Potrdilo št. DT 42900-15152/2026-1 z dne 24. 2. 2026, iz katerega izhaja: »Davčni zavezanec KN-INŽENIRING, GRADBENI NADZOR IN VODENJE PROJEKTOV, D.O.O., CVETLIČNA POT 6, 1260 LJUBLJANA - POLJE, davčna številka 42123984, ima na dan 24.02.2026 pri Finančni upravi Republike Slovenije plačane vse do dne 24.02.2026 evidentirane obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti, ki jim je potekel rok plačila. Pri pripravi dokumenta v zvezi s plačanimi obveznimi dajatvami in drugimi denarnimi nedavčnimi obveznostmi, so bili vključeni vsi poslovni dogodki, ki so bili do izdaje tega dokumenta evidentirani v uradnih knjigovodskih evidencah Finančne uprave Republike Slovenije« in
    - Potrdilo št. DT 42900-15161/2026-1 z dne 24. 2. 2026, iz katerega izhaja: »Davčni zavezanec KN-INŽENIRING, GRADBENI NADZOR IN VODENJE PROJEKTOV, D.O.O., CVETLIČNA POT 6, 1260 LJUBLJANA - POLJE, davčna številka 42123984, ima na dan 24.02.2026 pri Finančni upravi Republike Slovenije predložene vse obračune davčnega odtegljaja za izplačilo plače in nadomestila plače in obračune DDV za obdobje zadnjih 24 mesecev.«

    Vlagatelj zatrjuje, da je bil poziv naročnika na predložitev dokazil nejasen; da je zmotno razumel, da naročnik od njega zahteva potrdila o poravnanih davkih in socialnih prispevkih; da nejasnih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni mogoče interpretirati v škodo ponudnikov, kar velja tudi za pozive na predložitev dokazil in/ali pojasnjevanje oziroma dopolnitev ponudbe; da iz prakse Državne revizijske komisije izhaja, da mora biti gospodarski subjekt seznanjen s pomanjkljivostjo, ki jo je naročnik ugotovil pri pregledu ponudbe; da je na podlagi naročnikovega poziva na predložitev dokazil predložil dve potrdili, ki sta v celoti ustrezni in potrjujeta izpolnjevanje pogoja iz točke 1.B (»Razlogi, povezanih s plačilom davkov ali prispevkov za socialno varnost«), na izkazovanje katerega se je poziv naročnika nanašal; da bi, v kolikor bi bil jasno seznanjen s tem, kaj naročnik želi, izkazovanje pogoja neporavnanih obveznosti lahko tudi izkazal, kot izhaja iz zahtevku za revizijo predloženega izpiska iz portala e-bonitete.

    Naročnik zatrjuje, da se poziv na predložitev dokazila jasno nanaša na pogoj v zvezi z neporavnanimi obveznostmi, saj je v pozivu prepisal celotno besedilo pogoja, kot se glasi v 6. točki poglavja C) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Pojasnjuje, da je vlagatelj ponudbi predložil OBR-Izjava in ESPD, zaradi česar njegova ponudba v tem delu ni bila pomanjkljiva, navedbe o nejasnih pomanjkljivostih tako zavrača kot neutemeljene, pojasni pa, da je vlagatelja pozval na predložitev dokazil na podlagi drugega odstavka 89. člena ZJN-3.

    Slediti gre sicer vlagatelju, da nejasnih določb ni mogoče razlagati ponudnikom v škodo, vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da se določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila primarno razlaga tako, kot se glasijo, šele v primeru, če so te nejasne, pa se lahko razlagajo v korist ponudnikov. Kot nejasne določbe je mogoče obravnavati le tiste določbe, ki glede na besedilo ali kontekst, v katerem so izoblikovane, objektivno gledano omogočajo več različnih razlag. Če so zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila oziroma v konkretnem primeru poziva na predložitev dokazil jasne, ne morejo biti predmet razlage (in claris non fit interpretatio). Morebitna nejasnost, ki izvira izključno iz subjektivnega dojemanja ponudnika, zato ne more biti relevantna.

    Iz vlagateljevih navedb izhaja, da iz poziva ni mogoče razbrati, na katere neporavnane obveznosti oziroma na izpolnjevanje katerega pogoja iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila se poziv nanaša, saj je naročnik zahteval izpolnjevanje dveh pogojev, ki se oba nanašata na neporavnane obveznosti in se prekrivata. Vendar navedbam vlagatelja ni mogoče slediti.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz citiranega poziva na predložitev dokazil jasno in nedvoumno izhaja, da se zahteva nanaša na izpolnjevanje pogoja, ki določa, da ponudnik na dan oddaje ponudbe (v vlagateljevem primeru 17. 2. 2026) ni imel neporavnanih obveznosti. Naročnik je v pozivu izrecno navedel konkretni pogoj v vsebini, kot je določen v 6. točki poglavja C) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter dodatno opredelil tudi vrsto ustreznih dokazil (»npr. potrdila bank, BON-2 obrazec idr.«), ki jih je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila izrecno predvidel zgolj za izkazovanje obravnavanega pogoja.

    Pritrditi gre sicer vlagatelju, da je naročnik v točki 1.B istega poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil tudi pogoj, povezan z neizpolnjevanjem obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, kot izhaja iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3. Vendar Državna revizijska komisija, ne da bi se opredeljevala do morebitnega vsebinskega prekrivanja pogojev, ugotavlja, da naročnik zahteve oziroma pogoja v zvezi z razlogi, povezanimi s plačilom davkov ali prispevkov za socialno varnost ni vezal na časovni element oziroma na dan oddaje ponudbe, kar med strankama niti ni sporno. Nasprotno pa je pogoj iz 6. točke poglavja C) izrecno in jasno vezan na izkazovanje neobstoja neporavnanih obveznosti na dan oddaje ponudbe, kar je naročnik v pozivu na predložitev dokazil tudi izrecno poudaril.

    Ker je naročnik vlagatelja s pozivom na predložitev dokazila pozval na predložitev dokazila, iz katerega bo razvidno, da vlagatelj na dan oddaje ponudbe (17. 2. 2026), ni imel neporavnanih obveznosti (»npr. potrdila bank, BON-2 obrazec idr.«) je jasno in nedvoumno, da se poziv nanaša na dokazilo v zvezi s pogojem, ki ga je naročnik določil zgolj v okviru pogoja iz 6. točke poglavja C) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Zgolj dejstvo, da se oba pogoja nanašata na neporavnane obveznosti, na jasnost poziva na predložitev dokazila ne vpliva, saj se pogoja razlikujeta vsaj po časovni opredelitvi, ki je bila v konkretnem primeru odločilna in v pozivu izrecno poudarjena. Navedenega ne spremeni niti pojasnjevanje vlagatelja, da se eno izmed predlaganih dokazil (BON-2) nanaša na neplačane obveznosti iz naslova davčnih obveznosti in socialnih prispevkov, saj se BON-2 nanaša tudi na podatek o neporavnanih obveznostih v zadnjih 6 mesecih, kar je vlagatelju znano, saj je tudi sam pojasnil, da bi, če bi mu bilo znano, na katero točko dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila se poziv nanaša, priložil ravno navedeni obrazec (zahtevku za revizijo pa ga je tudi dejansko predložil). Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni mogoče slediti navedbam vlagatelja o nejasnosti poziva na predložitev dokazil, zaradi česar vlagateljeve navedbe v tem delu zavrača kot neutemeljene.

    Vlagatelj dalje opozarja na ubeseditev pogoja pod točko 6 poglavja C) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, za katero zatrjuje, da ni jasna, da je široka in v praksi skoraj neizvedljiva, formulacija pogoja pa je po njegovem mnenju problematična tudi z vidika preverljivosti. V tej zvezi Državna revizijska komisija pojasnjuje, da imajo potencialni ponudniki v fazi objave obvestila o naročilu možnost naročniku predlagati spremembe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila; v kolikor naročnik teh predlogov ne sprejme, pa imajo možnost vložiti zahtevek zoper sporno zahtevo iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer v rokih, določenih v prvem odstavku 25. člena ZPVPJN. V danem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da v zvezi s predmetno zahtevo na Portalu javnih naročil ni bilo zastavljeno nobeno vprašanje zainteresiranega ponudnika, prav tako pa v predmetnem postopku zoper to zahtevo (niti zoper katero drugo določbo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) ni bil vložen zahtevek za revizijo. Po poteku roka za prejem ponudb je tako sporna določba del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, vlagatelj pa v tej fazi, tj. po poteku roka za predložitev ponudb, v zahtevku za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila namreč ne more več navajati kršitev, ki se nanašajo na vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, posledično so vlagateljeve revizijske navedbe v tem delu prepozne.

    Vlagatelj zatrjuje, da je ponudbi predložil zahtevan izpolnjen obrazec OBR-Izjava, v katerem se nahaja izjava o neporavnanih obveznostih, s čimer je izpolnil zahtevo iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Priložil je tudi ESPD obrazec, iz katerega dodatno izhaja izpolnjevanje pogoja. Prav tako dodaja, da je tudi s priloženimi potrdili FURS izkazal, da je imel poravnane vse davčne in nedavčne zapadle obveznosti na dan 17. 2. 2026 in tudi vse do dne 24. 2. 2026 ter predložene vse obračune davčnega odtegljaja za izplačilo plač in nadomestila plač in obračune DDV za obdobje zadnjih 24 mesecev. Pojasnjuje, da predloženi potrdili izkazujeta izpolnjevanje pogoja neporavnanih obveznosti tudi v času oddaje ponudbe, tj. na dan 17. 2. 2026, saj so pri izdaji upoštevani vsi poslovni dogodki, evidentirani v uradnih knjigovodskih evidencah do dne izdaje potrdila.

    Naročnik zatrjuje, da se potrdili ne nanašata na dan 17. 2. 2026 temveč na 24. 2. 2026, torej ne potrjujejo dejanskega stanja na zahtevan datum, ki je bil določen z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Dejstvo, da je imel gospodarski subjekt na dan 24. 2. 2026 poravnane vse obveznosti, še ne pomeni, da je enako stanje obstajalo tudi 17. 2. 2026. Potrdilo FURS namreč izkazuje stanje na dan izdaje potrdila in ne retroaktivnega stanja na predhodne datume.

    Med strankama ni sporno, da je vlagatelj ponudbi priložil OBR-Izjava ter ESPD obrazec in ali ima predložene vse obračune davčnega odtegljaja za izplačilo plače in nadomestila plače in obračune DDV za obdobje zadnjih 24 mesecev, temveč je med njima sporno ali je s predloženimi potrdili izkazal izpolnjevanje pogoja neporavnanih obveznosti na dan oddaje ponudbe (6. točka poglavja C) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila).

    Državna revizijska komisija je za potrebe razjasnitve spornih vprašanj v predmetnem postopku pravnega varstva na podlagi 32. člena ZPVPJN 7. 4. 2026 in 21. 4. 2026 zaprosila Ministrstvo za finance, Finančna uprava Republike Slovenije, Šmartinska cesta 55, Ljubljana za odgovore na naslednja vprašanja:
    - Ali se priloženo potrdilo Finančne uprave Republike Slovenije št. DT 42900-15152/2026-1 z dne 24. 2. 2026, iz katerega izhaja, da ima davčni zavezanec KN-INŽENIRING gradbeni nadzor in vodenje projektov d.o.o., Cvetlična pot 6, Ljubljana Polje, na dan 24. 2. 2026 pri Finančni upravi Republike Slovenije plačane vse do dne 24. 2. 2026 evidentirane obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti, ki jim je potekel rok plačila, nanaša izključno na dan 24. 2. 2026, ali potrdilo izkazuje tudi, da je imel navedeni subjekt poravnane vse navedene obveznosti tudi na dan 17. 2. 2026?
    - Katere vrste obveznosti zajema navedeno potrdilo?
    - Ali Finančna uprava Republike Slovenije izdaja navedena potrdila za datume v preteklosti?

    FURS je na zastavljena vprašanja odgovoril 22. 4. 2026 z dokumentom št. DT 0211-18451/2026-2. Najprej pojasnjuje, da se navedeno potrdilo nanaša izključno na stanje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti na dan izdaje potrdila, tj. na dan 24. 2. 2026 in navaja, da potrdilo ne izkazuje in tudi ne potrjuje, da je imel zavezanec poravnane vse navedene obveznosti na dan 17. 2. 2026, saj se takšna potrdila vedno nanašajo le na konkretni datum, ki je na njih naveden. Dalje FURS navaja, da potrdilo zajema vse obveznosti, ki jih FURS odmerja, kot so davki, prispevki in druge dajatve. Zajema pa tudi nedavčne obveznosti, ki jih FURS po zakonu zgolj izterjuje (nedavčne obveznosti). Pojasnjuje še, da je mogoče potrdilo pridobiti tudi za datume v preteklosti, pri čemer je na eDavkih na voljo izdaja potrdila za obdobje enega leta. Za daljše časovno obdobje pa je treba za potrdilo zaprositi neposredno pri finančnem uradu.

    Državna revizijska komisija je 23. 4. 2026 odgovor FURS posredovala v izjasnitev in opredelitev vlagatelju. Vlagatelj se je z vlogo z dne 4. 5. 2026 izjasnil o pojasnilu, in sicer navaja, da mu kot laiku ni moglo biti znano, da potrdilo ni ustrezno in ne izkazuje tudi stanja na dan 17. 2. 2026. Zatrjuje, da gre za strokovno vprašanje, ki presega običajno razumevanje povprečnega gospodarskega subjekta. Dodaja še, da ima Državna revizijska komisija dolžnost, da skladno z načelom materialne resnice ugotovi vsa relevantna dejstva, ki so pomembna za odločitev o zahtevku za revizijo. V konkretnem primeru tako zatrjuje, da bi morala Državna revizijska komisija pri FURS preveriti ključno okoliščino - ali je imel vlagatelj na dan 17. 2. 2026 poravnane vse obveznosti, sicer ne bi v zadostni meri izpolnila svoje zakonske dolžnosti aktivnega ugotavljanja dejanskega stanja, kar lahko vpliva na pravilnost sprejete odločitve. Vztraja, da bi ga moral naročnik pozivati za dopolnitev ponudbe skladno s petim odstavkom 89. člena ZJN-3.

    Državna revizijska komisija poudarja, da je med strankama spor o tem, ali je vlagatelj na podlagi poziva na predložitev dokazil naročniku predložil ustrezno dokazilo, iz katerega izhaja izpolnjevanje razpisnega pogoja. Zato Državna revizijska komisija v predmetnem postopku pravnega varstva presoja zakonitost naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila z vidika presoje dokazila, ki ga je vlagatelj naročniku predložil na poziv. Pri tem je potrebno izpostaviti, da Državna revizijska komisija zakonitost naročnikovega ravnanja presoja le glede na dejansko stanje, kot izhaja iz ponudbene dokumentacije (vlagatelja) in ne na podlagi morebitnih pojasnil o izpolnjevanju pogoja, pridobljenih naknadno, v postopku pravnega varstva. V zvezi s tem Državna revizijska komisija kot neutemeljeno zavrača sklicevanje vlagatelja na načelo iskanja materialne resnice, saj to načelo Državni revizijski komisiji ne nalaga dolžnosti, da bi za vlagatelja ali celo namesto njega pridobivala ustrezna dokazila oziroma odpravljala pomanjkljivosti ponudbe.

    Kot izhaja iz pojasnil FURS, se potrdila o stanju obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti vedno nanašajo na dan izdaje potrdila oziroma na konkretni datum, ki je na potrdilih naveden. Posledično gre navedbe vlagatelja, iz katerih izhaja, da potrdilo po svoji naravi ne izkazuje zgolj trenutnega stanja na dan izdaje, temveč da zajema celotno obdobje zapadlosti teh obveznosti, zavrniti kot neutemeljene. Upoštevaje navedeno pojasnilo FURS Državna revizijska komisija ugotavlja, da se potrdilo FURS, iz katerega izhaja, da ima vlagatelj na dan 24. 2. 2026 pri FURS plačane vse do dne 24. 2. 2026 evidentirane obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti, ki jim je potekel rok plačila, nanaša izključno na dan 24. 2. 2026 in ne na dan oddaje ponudbe (tj. 17. 2. 2026), kot se je glasil pogoj za sodelovanje v 6. točki poglavja C) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in poziv na predložitev dokazil. Ne da bi se Državna revizijska komisija opredeljevala do vprašanja, ali predloženo potrdilo FURS vsebinsko izkazuje celotni obseg izpolnjevanja pogoja, gre ugotoviti, da je naročnik pravilno zaključil, da iz predloženega dokazila oziroma dokazil ni mogoče ugotoviti izpolnjevanja pogoja na dan oddaje ponudbe, kot je bil določen v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v 6. točki C) poglavja.

    Vlagatelj v izjasnitvi z dne 4. 5. 2026 zatrjuje, da mu kot pravnemu laiku ni moglo biti znano, da potrdilo, ki ga je naročniku priložil na poziv, ne izkazuje tudi stanja na dan 17. 2. 2026. Državna revizijska komisija podarja, da je že večkrat zapisala, da je ponudnikova dolžnost, da ponudbeno dokumentacijo skrbno pripravi in izpolni, skladno z navodili naročnika, da torej predloži vsa zahtevana dokazila, na podlagi katerih bo naročnik lahko preveril in ocenil njegovo ponudbo. Ker je natančnost in skrbnost pri pripravi ponudbene dokumentacije ter njena skladnost z vsemi naročnikovimi zahtevami v postopku oddaje javnega naročila temeljni interes in dolžnost, ki zavezuje ponudnike, je vsakemu posameznemu ponudniku v vsakokratnem postopku oddaje javnega naročila naloženo breme priprave dopustne ponudbe, kar pomeni, da sam nosi posledice neizpolnitve ali nepravilne izpolnitve omenjene dolžnosti. Kot že ugotovljeno, je naročnik vlagatelja jasno pozval na predložitev dokazila, da na dan oddaje ponudbe ni imel neporavnanih obveznosti in pri tem kot ustrezna primeroma naštel potrdila (potrdila bank, BON-2 obrazec). Zato vlagatelj v postopku pravnega varstva ne more uspeti s sklicevanjem na nepoznavanje vsebine potrdila oziroma časovne veljavnosti potrdila, s katerim se je odločil izkazovati sporni pogoj. Morebitna subjektivna zmota vlagatelja glede vsebine ali dokazne vrednosti predloženega dokazila, za katerega se je vlagatelj sam odločil, da ga bo predložil na poziv naročnika, ne more vplivati na drugačno presojo Državne revizijske komisije.

    Vlagatelj zatrjuje, da bi ga moral naročnik, v kolikor je štel, da vlagatelj ni predložil ustreznih dokazil, pozvati na dopolnitev ponudbe v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3. S tem, ko ga ni pozval, pa da je kršil načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (4. člen ZJN-3) ter enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3), saj naj bi iz odločitve o oddaji javnega naročila izhajalo, da je naročnik ostale ponudnike pozival k dopolnjevanju ponudb. Zatrjuje še, da poziv na dopolnitev ne bi predstavljal nedopustnega ponovnega poziva in dodaja, da je izločitev ponudbe zaradi minimalne pomanjkljivosti, ki jo je z nejasnostjo povzročil sam naročnik nezakonita in neskladna s temeljnimi načeli javnega naročanja.

    Iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da je naročnik v 19. točki »Pregled in ocenjevanje ponudb« (str. 6) v zvezi z dopolnjevanjem in pojasnjevanjem ponudbene dokumentacije določil:

    »Pri pregledu in ocenjevanju ponudb lahko naročnik od ponudnika zahteva pojasnila ali dodatna dokazila o izpolnjevanju posameznih zahtev in pogojev iz razpisne dokumentacije. Če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti ponudniki, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko naročnik zahteva, da ponudnik oz. ponudniki v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. V takšnih primerih bo naročnik postopal v skladu z določbami 89. člena ZJN-3.«

    Peti odstavek 89. člena ZJN-3 naročniku enako omogoča, da lahko, če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oz. če posamezni dokumenti manjkajo, od gospodarskih subjektov zahteva, da v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam; predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije pa se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti. Očitne ali nebistvene napake naročnik lahko spregleda.

    Kot je razvidno iz dikcije petega odstavka 89. člena ZJN-3, je možnost dopolnjevanja, popravljanja ali pojasnjevanja ponudbe odvisna od naročnika, enako možnost pa si je naročnik pridržal tudi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (19. točka). 89. člen ZJN-3 naročniku daje zgolj možnost (in ne dolžnost), da v primerih, ki so navedeni v petem odstavku 89. člena ZJN-3, od ponudnika zahteva, da predloži manjkajoče dokumente ali jih dopolni, popravi ali pojasni, ni pa tega dolžan storiti. Ker glede na predstavljeno, naročnika k pozivanju vlagatelja na odpravo pomanjkljivosti ponudbe v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje pogojev za sodelovanje, nista zavezovala niti dokumentacija v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila niti ZJN-3, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju s petim odstavkom 89. člena ZJN-3, ker vlagatelja na odpravo ugotovljene pomanjkljivosti v njegovi ponudbi ni pozval. Vlagatelj sicer zatrjuje, da je iz odločitve o oddaji javnega naročila razvidno, da je naročnik ostale ponudnike pozival k odpravi pomanjkljivosti, vendar navedenemu ni mogoče slediti. Okoliščin, ki bi v tem konkretnem primeru lahko kazale na naročnikovo dolžnost pozivanja vlagatelja k dopolnitvi ponudbe, ni, saj je iz vpogleda v odstopljeno dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila razvidno, da naročnik tudi ostalih ponudnikov ni pozival k odpravljanju pomanjkljivosti na podlagi petega odstavka 89. člena ZJN-3. Tudi iz izpodbijane odločitve jasno izhaja, da je naročnik ponudnike pozval le na predložitev dokazil na podlagi drugega odstavka 89. člena ZJN-3 (enako kot vlagatelja). Zgolj dejstvo, da je naročnik v izpodbijani odločitvi v zvezi z ugotovljeno pomanjkljivostjo v ponudbi drugega ponudnika zapisal, da le-ta ni odpravljiva, saj ni objektivno preverljiva skladno s petim odstavkom 89. člena ZJN-3, še ne pomeni, da se je naročnik pri pregledu ponudb odločil pomanjkljivost skladno s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 odpravljati, ravno nasprotno - iz odločitve o oddaji javnega naročila je jasno razvidno, da se za ravnanje po petem odstavku 89. člena ZJN-3 ni odločil.

    Glede očitka vlagatelja, da naročnik ni ravnal skladno z načelom gospodarnosti in učinkovitosti s tem, ko vlagatelja ni pozval na dopolnitev ponudbe skladno z 89. členom ZJN-3, je Državna revizijska komisija v odločitvah že večkrat poudarila, da sklicevanje na 4. člen ZJN-3 (načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti) ni namenjeno zaščiti položaja ponudnikov, temveč zaščiti javnega interesa, ki se kaže v racionalni porabi javnofinančnih sredstev in v zagotavljanju najboljšega razmerja med ceno in kvaliteto kupljenega blaga oziroma naročenih storitev in gradenj. Že po naravi stvari se zato posamezen ponudnik v revizijskem postopku ne more sklicevati na kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, kot je opredeljeno v 4. členu ZJN-3, saj se z njim ščiti javni interes, ne pa interes ponudnika, ki je v tem, da se na enakopravnih osnovah poteguje za izvedbo konkretnega javnega naročila, ne da bi ga pri tem ovirale možne kršitve pravil javnega naročanja, zlorabe ali samovolja naročnika.

    V povzetku zapisanega Državna revizijska komisija zaključuje, da naročniku ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ko je ponudbo vlagatelja ocenil za nedopustno in jo zavrnil.

    V nadaljevanju Državna revizijska komisija ni vsebinsko obravnavala vlagateljevih navedb v zvezi z ustreznostjo izjave zavarovalnice o zavarovanju odgovornosti, saj morebitna ugotovitev utemeljenosti teh navedb ne bi mogla več vplivati na vlagateljev položaj, prav tako pa tudi ne na drugačno odločitev Državne revizijske komisije v konkretnem primeru.

    Državna revizijska komisija na podlagi vsega navedenega zaključuje, da vlagatelj ni uspel utemeljiti kršitev, zaradi katerih bi bilo treba ugoditi zahtevku za revizijo in razveljaviti odločitev o oddaji naročila, zato je zahtevek za revizijo na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

    Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik v skladu s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso.

    Ker vlagatelj v obravnavanem primeru z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Pravni pouk:
    Zoper odločitev o zahtevku za revizijo je dovoljen upravni spor po 39.a členu ZPVPJN. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


    Predsednik senata:
    Marko Medved, univ. dipl. prav.
    član Državne revizijske komisije
    ____________________________________________________________

    1. Uradni list, št. 91/15 s sprem. (ZJN-3)
    2. »Opredelitev vlagatelja do Sklepa naročnika o zavrnitvi zahtevka za revizijo, št. 175 mh/sso-2026 z dne 20. 3. 2026«
    3. Primerjaj odločitve v zadevah št. 018-274/2015, 018-072/2021, 018-019/2024
    4. Smiselno primerjaj odločitve v zadevah št. 018-108/2021, 018-050/2022, 018-051/2023, 018-104/2023.
    5. Smiselno glej npr. odločitve v zadevah št. 018-253/2015, 018-061/2017, 018-259/2017
    6. Naročnikov dokument »Poziv na predložitev dodatnih dokazil« št. 99 mh/sso-2026 z dne 23. 2. 2026
    7. Primerjaj npr. odločitve v zadevah št. 018-065/2017, 018-031/2018, 018-131/2022, 018-043/2024.







    Vročiti:
    - vlagatelj – po pooblaščencu;
    - izbrani ponudnik;
    - naročnik,
    - RS MJU.

    Vložiti:
    - v spis zadeve.

    Natisni stran