018-047/2026 GEN energija d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Igorja Luzarja kot predsednika senata ter Zlate Jerman kot članice senata in Sama Červeka kot člana senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Vzpostavitev in izvajanje storitev varnostno operativnega centra«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja ACTUAL I.T., informacijske tehnologije, d.d., Ferrarska ulica 014, Koper – Capodistria (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnikov in pooblaščenega naročnika GEN energija d.o.o., Vrbina 017, Krško (v nadaljevanju: naročnik) dne 8. 5. 2026

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o priznanju sposobnosti, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o priznanju sposobnosti«, št. JN-S-016/2025 z dne 11. 3. 2026.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 1.000,00 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po postopku s pogajanji z objavo skladno s 45. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), je bilo 4. 12. 2025 objavljeno na Portalu javnih naročil pod št. objave JN009476/2025-EUe17/01, in istega dne v Uradnem listu Evropske unije pod št. objave 806166-2025. Naročnik izvaja postopek javnega naročanja v svojem imenu in za svoj račun ter v imenu in za račun naročnikov Hidroelektrarne na Spodnji Savi, d.o.o., Cesta bratov Cerjakov 33A, Brežice, Termoelektrarna Brestanica d.o.o., Cesta prvih borcev 18, Brestanica in Savske elektrarne Ljubljana d.o.o., Gorenjska cesta 46, Medvode.

Naročnik je na Portalu javnih naročil pod št. objave JN009476/2025-ODL/01 objavil dokument »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. JN-S-016/2025 z dne 16. 2. 2026, zoper katerega je bil vožen zahtevek za revizijo, ki mu je naročnik ugodil. Nadalje je dne 11. 3. 2026 pod št. objave JN009476/2025-ODL/02 objavil dokument »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. JN-S-016/2025 z dne 11. 3. 2026 (v nadaljevanju: odločitev o priznanju sposobnosti), iz katerega izhaja, da se izmed treh prijavljenih kandidatov sposobnost za izvedbo predmetnega javnega naročila prizna kandidatoma Telekom Slovenije d.d., Cigaletova 15, Ljubljana in NIL d.o.o., Baragova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: kandidata s priznano sposobnostjo), vlagatelju pa sposobnosti ne prizna, saj ne izpolnjuje zahtevanih pogojev za sodelovanje.

Vlagatelj je 23. 3. 2026 vložil zahtevek za revizijo v katerem predlaga razveljavitev odločitve o priznanju sposobnosti in povrnitev stroškov pravnega varstva. Zahteva tudi označitev prijave za dopustno. Zatrjuje, da je naročnik napačno in nepopolno ugotovil dejansko stanje ter preuranjeno in zmotno zaključil, da vlagatelj ne izpolnjuje referenčnega pogoja. Zatrjuje, da bi moral naročnik na podlagi obstoječe dokumentacije ter ob upoštevanju določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila opraviti celovito in vsebinsko presojo prijave in postopati kot je predvidel (pri tem se sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-179/2016). Zatrjuje, da se je naročnik arbitrarno odločil, da bo upošteval zgolj en vir podatkov, med tem ko drugih relevantnih dokazil ni upošteval, čeprav je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določil, da bo izpolnjevanje pogojev preverjal na podlagi referenčnih potrdil. Zatrjuje, da je naročnik kršil določila dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, določilo 67. člena ZJN-3 in načeli enakopravne obravnave ponudnikov ter transparentnosti. Poudarja, da presoja referenčnih poslov s pomočjo referenčnih potrdil glede na določila dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni le možnost, temveč naročnikova dolžnost. Opozarja, da je naročnik dolžan skladno z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3 preveriti obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo. Naročnik tako ni imel podlage, da bi prijavo vlagatelja obravnaval zgolj na podlagi lastnih izjav. Poudarja še, da je določbo, ki je jasna potrebno razlagati tako kot je zapisana, pri čemer se sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-065/2022.

Naročnik je sprejel »Sklep« št. GEN/2026/152 z dne 1. 4. 2026, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil, zavrnil pa je tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. Navaja, da je vlagatelj v prijavi kot dokazila predložil ESPD obrazce vlagatelja in kandidatov ter izpolnjen obrazec »Izjava o izpolnjevanju tehnične in strokovne sposobnosti«. Zatrjuje, da je pri pregledu dokazil ugotovil, da so kandidati navedli 9 referenc. Hkrati pa je ugotovil, da pogoj, da vsaj trije projekti, ki se nanašajo na izvajanje storitev VOC 24x7 z minimalnim obsegom vsaj 200 naprav v okviru katerega so morali izkazati, da zagotavljajo tudi storitev obveščanja o grožnjah v kibernetskem prostoru, ni izpolnjen, saj izpostavljen pogoj izpolnjujeta le dve referenci. Pojasnjuje, da je vlagatelj na obrazcu »Izjava o izpolnjevanju tehnične in strokovne usposobljenosti« za enega od priglašenih referenčnih projektov navedel »0 naprav«. Zatrjuje, da je dolžnost kandidata, da skrbno navede vsa dejstva in vse podatke, iz katerih lahko naročnik preveri ali njegova prijava izpolnjuje pogoje za priznanje usposobljenosti, kot so bili zahtevani. Zatrjuje, da iz navedene izjave in ESPD izhaja, da vlagatelj ne izpolnjuje pogoja, posledično zato ni bil dolžan preverjati izpolnjevanja pogojev s pomočjo referenčnih potrdil, saj je to predvidel za kasnejšo fazo, ko naročnik glede na ESPD in navedeno izjavo ugotovi izpolnjevanje pogojev za sodelovanje. Opozarja, da iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da mora biti referenčno potrdilo potrjeno s strani referenčnega naročnika. Referenčna potrdila, ki jih je vlagatelj predložil prijavi, niso bila potrjena. V kolikor bi naročnik ravnal na način, da bi iz predloženih dokumentov skupaj pobral podatke, katerih interpretacija bi bila za vlagatelja najugodnejša, bi ravnal v nasprotju z načelom enakopravne obravnave, ki so skrbno in natančno pripravili in izpolnili izjavo o izpolnjevanju tehnične in strokovne usposobljenosti. Zatrjuje, da ni spreminjal dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila; da ne sme nadomestiti manjkajočih navedb z lastnim sklepanjem; da vlagatelj ne more na naročnika prevaliti in od njega zahtevati, da ugotavlja ali vlagatelj razpolaga z ustreznimi referenčnimi potrdil (pri čemer se sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-141/2018). Naročnik še dodaja, da je napačno tudi sklicevanje vlagatelja na drugi odstavek 89. člena ZJN-3, ker v konkretnem postopku ne gre za izbiro ponudnika ampak postopek po 45. členu ZJN-3, kjer lahko prvo ponudbo oddajo le tisti, ki jih naročnik k temu povabi.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 3. 4. 2026 odstopil dokumentacijo iz postopka oddaje javnega naročila in predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 7. 4. 2026 opredelil do naročnikovih navedb. Vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo in dodaja, da bi naročnik moral podatek o izpolnjevanju zahtevanega pogoja ugotoviti iz referenčnega potrdila. Pri tem pojasnjuje, da referenčnega potrdila naročnik ne bi zahteval zaradi »dopolnitve ponudbe« ampak zaradi določil dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Zatrjuje, da je skrbno navedel dejstva in dokaze na obrazcu »Referenčno potrdilo«, naročnik pa je postopek pregleda in ocenjevanja ponudb napovedal vnaprej, kar je zanj zavezujoče. Opozarja, da iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne izhaja, da bi moralo biti referenčno potrdilo podpisano v tej fazi. Pojasnjuje še, da ni bistvene razlike med dokumentom, ki je podpisan in dokumentom ki ni, saj po pravilih sistema eJN šteje, da je dokument zavezujoč že s potrditvijo izjave ponudnika ob oddaji ponudbe. Dodaja še, da ni bil enakopravno obravnavan v primeru, da je naročnik ostale ponudnike pozval na predložitev dokazil.

V skladu s prvim odstavkom 27. člena ZPVPJN je Državna revizijska komisija kopijo zahtevka za revizijo 16. 4. 2026 posredovala kandidatoma s priznano sposobnostjo v morebitno izjasnitev o navedbah vlagatelja. Kandidata s priznano sposobnostjo se o zahtevku za revizijo nista izjasnila.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN sprejela v obravnavo.

Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor o tem, ali je naročnik pri presoji vlagateljeve prijave ravnal v skladu z ZJN-3 in določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in pravilno ugotovil, da vlagatelj ne izpolnjuje referenčnih pogojev, zaradi česar mu ni priznal sposobnosti za izvedbo predmetnega javnega naročila.

ZJN-3 določa, da lahko naročnik gospodarskim subjektom določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo tudi na tehnično in strokovno sposobnost. Glede tehnične in strokovne sposobnosti lahko naročnik skladno z desetim odstavkom 76. člena ZJN-3 določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil.

Državna revizijska komisija je vlagateljeve navedbe presojala z vidika določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Iz vpogleda v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer dokumenta »Vzpostavitev in izvajanje storitev varnostno operativnega centra Dokumentacija v zvezi z oddajo priložnostnega skupnega javnega naročila«, poglavje 11.2 »Pogoji za sodelovanje« izhaja, da je naročnik v podpoglavju 11.2.2 »Tehnična in strokovna sposobnost« določil:

»Kandidat mora izkazati ustrezne izkušnje – reference za izvedbo javnega naročila, da na rok za oddajo prijave aktivno izvaja vsaj pet (5) referenčnih projektov, katerih predmet je izvajanje storitev VOC 24x7 z minimalnim obsegom vsaj 200 naprav v okviru posameznega referenčnega projekta, pri čemer:
- vsaj en (1) referenčni projekt zagotavlja storitve VOC 24x7 (opredeljeno v poglavju 3.1.2) za skupaj več kot 2.000 naprav na vsaj treh (3) različnih lokacijah referenčnega naročnika,
- je vsaj en (1) referenčni projekt za naročnika, ki je zavezanec po ZInfV-1,
- vsaj trije (3) referenčni projekti zagotavljajo storitev obveščanje o grožnjah v kibernetskem prostoru (Cyber Threat Intelligence, opredeljeno v poglavju 3.1.3),
- vsaj trije (3) referenčni projekti upravljanje ranljivosti na nivoju informacijskih sistemov (opredeljeno v poglavju 3.1.4),
- vsaj trije (3) referenčni projekti storitev zaznavanja groženj in odziv na omrežju informacijskih sistemov (Network Detection and Response, opredeljeno v poglavju 3.1.5),
- vsaj en (1) referenčni projekt upravljanja storitev varnostne dobavne verige (opredeljeno v poglavju 3.1.6).

Naročnik dopušča, da kandidat izpolnjevanje več navedenih pogojev izkaže znotraj ene reference, mora pa ponudnik podati vse podrobne/ustrezne informacije. Priglašene reference morajo biti vsaka za drugega referenčnega naročnika.

Iz referenc mora izhajati, da kandidat izvaja primerljive storitve VOC kvalitetno in v zahtevanih rokih.

DOKAZILO:
1. Enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila – ESPD, v delu IV: Pogoji za sodelovanje, C. Tehnična in strokovna sposobnost, v točki »Za naročila storitev« na spletni strani https://ejn.gov.si/espd ter ga naloži v razdelek ESPD na portalu e-JN, in
2. Izjava o izpolnjevanju tehnične in strokovne sposobnosti.

POJASNILO: Naročnik bo izpolnjevanje pogoja preverjal s pomočjo referenčnih potrdil iz priloge te dokumentacije ali drugih enakovrednih dokazil, iz katerih bo razvidno izpolnjevanje referenčnega pogoja (izvedbena pogodba ali/in podobno).

Referenčno potrdilo ali druga enakovredna dokazila mora potrditi naročnik referenčnega projekta.

Referenčni naročnik je tisti naročnik, ki je ponudniku naročil in financiral izvedbo referenčnih del.
Naročnik kandidatom svetuje, da referenčna potrdila ali druga enakovredna dokazila zagotovijo že pred rokom za oddajo ponudb in jih predložijo k ponudbi.

Naročnik si pridržuje pravico, da zahteva dodatna dokazila o izvedbi predložene reference (kot npr. pogodbo z investitorjem, obračun….) oziroma da navedbe še preveri neposredno pri investitorju.«

Iz odločitve o priznanju sposobnosti izhaja, da je naročnik ugotovil, da vlagatelj ne izpolnjuje pogoja v delu, ki zahteva, da mora kandidat izkazati ustrezne izkušnje – reference za izvedbo javnega naročila, da na rok za oddajo prijave aktivno izvaja vsaj pet (5) referenčnih projektov, katerih predmet je izvajanje storitev VOC 24x7 z minimalnim obsegom vsaj 200 naprav v okviru posameznega referenčnega projekta, pri čemer vsaj trije (3) referenčni projekti zagotavljajo storitev obveščanje o grožnjah v kibernetskem prostoru (Cyber Threat Intelligence, opredeljeno v poglavju 3.1.3). Iz priložene prijave je namreč ugotovil, da zahtevo izpolnjujeta le dve referenci in ne tri kot je bilo zahtevano.

Vlagatelj pa zatrjuje, da je v okviru izkazovanja navedenega pogoja priglasil posle treh referenčnih naročnikov, naročnik pa bi presojo izpolnjevanja pogojev moral opraviti s pomočjo referenčnih potrdil kot je določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Iz vpogleda v dokumentacijo vlagatelja izhaja, da je prijavi predložil:
- ESPD obrazce zase in partnerje v skupni prijavi,
- obrazec »Izjava o izpolnjevanju tehnične in strokovne sposobnosti« ter
- izpolnjena referenčna potrdila, ki niso podpisana s strani referenčnih naročnikov,
v okviru le-teh pa je priglasil 9 referenčnih poslov.

Državna revizijska komisija je vpogledala v vlagateljev obrazec »Izjava o izpolnjevanju tehnične in strokovne sposobnosti«, iz katerega izhaja, da je ta pri referenčnih poslih vsaj treh naročnikov označil, da se v poslu zagotavlja storitev Cyber Threat Intelligence, pri čemer je pri dveh označil, da se izvaja na 4.000 napravah in na več kot 50.000 napravah, pri enem poslu pa je pod rubriko »število naprav v storitvi VOC 24/7« navedel »0«.

Dalje Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj prijavi predložil referenčna potrdila, iz katerih izhaja, da je pri poslih istih referenčnih naročnikov označil, da gre za referenčni projekt pri katerem ponudnik zagotavlja storitev Cyber Threat Intelligence, pri čemer je za dva (enako kot pri zgoraj navedenih izjavah) navedel, da se storitev aktivno izvaja na več kot 4.000 napravah ter na več kot 50.000 napravah, med tem ko je za tretji posel navedel, da se izvaja z obsegom na več kot 200 napravah.

Iz vpogleda v prijavo vlagatelja tako izhaja, da je priglasil vsaj 3 referenčne posle pri katerih je označil, da se zagotavlja zahtevana storitev obveščanja o grožnjah v kibernetskem prostoru Cyber Threat Intelligence, pri čemer je v okviru obrazca »Izjava o izpolnjevanju tehnične in strokovne sposobnosti« pri enem poslu označil, da se storitev zagotavlja na 0 napravah, za isti posel pa je v referenčnih potrdilih navedel, da gre za storitev na več kot 200 napravah.

Naročnik zatrjuje, da je edini relevanten vir za ugotavljanje izpolnjevanja referenčnih pogojev (poleg izpolnjenega obrazca ESPD) obrazec »Izjava o izpolnjevanju tehnične in strokovne sposobnosti«, iz katerega ni razvidno, da vlagatelj referenčni pogoj izpolnjuje, zaradi česar tudi ni dolžan preverjati izpolnjevanje pogoja s pomočjo referenčnih potrdil, vendar navedenemu ni mogoče slediti.

Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom, da je natančnost in skrbnost pri pripravi ponudbene dokumentacije (prijave) temeljni interes in dolžnost ponudnikov oziroma kandidatov, vendar je Državna revizijska komisija tudi že večkrat izpostavila, da mora naročnik v fazi pregledovanja in ocenjevanja ponudb presojati dopustnost prejetih ponudb le na podlagi vnaprej jasno in izrecno določenih in objavljenih zahtev. V nasprotnem primeru bi kršil določbo drugega odstavka 67. člena ZJN-3, ki prepoveduje spreminjanje in dopolnjevanje dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila po poteku roka za prejem ponudb, načelo transparentnosti (6. člen ZJN-3) ter načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da je naročnik v podpoglavju 11.2.2 pojasnil in izrecno določil, da bo izpolnjevanje referenčnih pogojev presojal tudi na podlagi referenčnih potrdil. Iz navedene določbe je razvidno, da je naročnik opredelil način preverjanja izpolnjevanja pogoja, pri čemer ni določil, da bi se referenčna potrdila upoštevala zgolj v primeru, če bi iz »Izjave o izpolnjevanju tehnične in strokovne sposobnosti« že izhajalo izpolnjevanje pogoja. Nasprotno, iz citiranega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da referenčna potrdila predstavljajo sestavni del presoje izpolnjevanja referenčnega pogoja. Naročnik si torej ni zgolj pridržal pravice do dodatnega preverjanja, temveč je dejansko predvidel presojo referenčnih potrdil pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev, kot to utemeljeno izpostavlja vlagatelj.

Res je sicer, da je naročnik določil, da morajo biti referenčna potrdila potrjena s strani referenčnega naročnika, vlagatelj pa je predložil nepodpisana referenčna potrdila. Vendar to ne vpliva na dolžnost naročnika, da predložena referenčna potrdila vsebinsko upošteva. Ne glede na to, da referenčno potrdilo ob predložitvi ni bilo potrjeno s strani referenčnega naročnika, to še vedno predstavlja del prijave in ima naravo lastne izjave vlagatelja, ki bi jo naročnik kot del prijave moral presojati, saj le-ta vsebujejo relevantne podatke glede izpolnjevanja pogoja. V obravnavanem primeru namreč eno od referenčnih potrdil vsebuje podatek, ki se nanaša na eno izmed zahtev iz dokumentacije (število naprav, na katerih se zagotavlja storitev), zato ga naročnik ne bi smel prezreti, temveč bi ga moral vključiti v presojo prijave oziroma izpolnjevanja pogoja. Kot je Državna revizijska komisija že ugotovila, je vlagatelj v prijavi predložil izjavo v kateri je navedel, da sporni referenčni posel izvaja na 0 napravah, medtem ko je iz druge (nepodpisanega referenčnega potrdila) izhajalo, da storitev izvaja na 200 napravah. Upoštevaje navedeno naročnik v konkretnem primeru ni imel zadostne podlage za zaključek, da referenčni pogoj ni izpolnjen. Pri tem Državna revizijska komisija dodaja, da ne gre za nedopustno nadomeščanje manjkajočih navedb ali za sklepanje, temveč za dosledno upoštevanje vseh podatkov, ki jih je vlagatelj predložil v okviru svoje prijave. Zato bi moral naročnik ob upoštevanju lastnih pravil iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) izpolnjevanje pogoja tudi pri vlagatelju preveriti celovito, torej tudi s pomočjo referenčnih potrdil kot je to storil pri ostalih kandidatih. V povzetku navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni ravnal skladno z določili dokumentacije v zvezi z oddaj javnega naročila in 89. členom ZJN-3, ko je brez presoje celotne prijave in brez pozivanja na predložitev referenčnih potrdil, ugotovil, da vlagatelj ne izpolnjuje pogojev za sodelovanje.

Državna revizijska komisija še dodaja, da sklicevanje naročnika na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-141/2018 ni relevantno, saj se nanaša na drugačne okoliščine. V navedeni zadevi namreč ponudnik referenčnih poslov za sklop št. 1 ni navedel, torej naročnik sploh ni imel podatka na katere referenčne posle se takratni vlagatelj sklicuje. V predmetni zadevi pa je ravno nasprotno vlagatelj jasno navedel referenčne posle, ki jih priglaša v prijavi in referenčne naročnike, naročnik pa bi skladno z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in ob upoštevanju načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) presojo izpolnjevanja referenčnih pogojev moral opraviti s pomočjo referenčnih potrdil, kakor je predvidel.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo uspel izkazati, da naročnik s tem, ko je zaključil, da vlagatelj ne izpolnjuje referenčnih pogojev ne da bi le-to preveril s pomočjo referenčnega potrdila, ni ravnal v skladu s pravilom, določenim v podpoglavju 11.2.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila oziroma je ravnal v nasprotju z drugim odstavkom 67. člena ZJN-3, načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) in načelom transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3). Državna revizijska komisija je zato, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o priznanju sposobnosti, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o priznanju sposobnosti«, št. JN-S-016/2025 z dne 11. 3. 2026.

V zvezi z delom vlagateljevega pravovarstvenega predloga, da Državna revizijska komisija označi prijavo vlagatelja za dopustno, Državna revizijska komisija pojasnjuje, da postopek oddaje javnega naročila izvaja in v njem odloča naročnik, Državna revizijska komisija pa ima v reviziji postopkov javnega naročanja pri odločanju o zahtevku za revizijo v skladu z 39. členom ZPVPJN zgolj kasatorična pooblastila (in ne reformatoričnih pooblastil). To pomeni, da lahko naročnikova ravnanja v primeru ugotovljenih kršitev (le) razveljavi, ne more pa namesto naročnika sprejemati odločitev v postopku oddaje javnega naročila (ta odločitev še vedno ostaja v pristojnosti naročnika).

Državna revizijska komisija naročnika (z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen), na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3. Če se bo naročnik odločil, da bo nadaljeval postopek javnega naročanja s sprejemom odločitve o priznanju sposobnosti, mora ocenjevanje vlagateljeve prijave opraviti skladno z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in določili ZJN-3 ter ob upoštevanju ugotovitev Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik v skladu s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso.

V zahtevku za revizijo je vlagatelj zahteval povrnitev stroškov takse v višini 1.000,00 EUR. Vlagatelj drugih stroškov ni priglasil niti v zahtevku za revizijo niti v opredelitvi do naročnikovih navedb. Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN kot potreben priznala priglašen strošek dolžne vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 1.000,00 EUR.

Naročnik je tako dolžan povrniti vlagatelju stroške v znesku 1.000,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk:
Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.




Predsednik senata:
Igor Luzar, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije




Vročiti:
- vlagatelj;
- kandidata s priznano sposobnostjo;
- naročnik,
- RS MJU.

Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran