018-035/2026 Splošna Bolnišnica Brežice

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Aleksandra Petrovčiča kot predsednika senata ter Marka Medveda in Igorja Luzarja kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nakup mamografa«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja ENTECH MS, trgovina in storitve d.o.o., Kapucinski trg 7, Škofja Loka, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Prebil in Majstorović o.p., d.o.o., Ajdovščina 4, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika in pooblaščenega naročnika Splošna Bolnišnica Brežice, Černelčeva cesta 15, Brežice (v nadaljevanju: naročnik) dne 24. 4. 2026

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku skladno s 40. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), je bilo 25. 11. 2025 objavljeno na Portalu javnih naročil pod št. objave JN009201/2025-EUe16/01 in istega dne v Uradnem listu Evropske unije pod št. objave 780142-2025 z enim popravkom. Naročnik izvaja postopek javnega naročanja v svojem imenu in za svoj račun ter v imenu in za račun naročnika, Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Urad Republike Slovenije za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, Ulica Ambrožiča Novljana 7, Ljubljana.

Naročnik je 6. 2. 2026 na Portalu javnih naročil pod št. objave JN009201/2025-ODL/01 objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-35/2025-2718-12 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji javnega naročila), iz katerega izhaja, da je naročnik za ponudbo vlagatelja, ki je bila ekonomsko najugodnejša ugotovil, da ni dopustna, predmetno javno naročilo pa oddal ponudniku SIEMENS Healthcare d.o.o., Letališka cesta 29C, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj z vlogo z dne 17. 2. 2026 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da se zahtevku ugodi in razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, vlagatelju pa povrne stroške postopka. Zatrjuje, da naročnik z izpodbijano odločitvijo krši načeli transparentnosti (6. člen ZJN-3) in enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3), saj je po prepričanju vlagatelja ponudba izbranega ponudnika neskladna s tehničnimi specifikacijami naročnika. Zatrjuje, da iz prospekta, dostopnega na spletni strani proizvajalca SIEMENS Healthineers za aparat MAMMOMAT B.brilliant, ki ga ponuja izbrani ponudnik, izhaja, da je avtomatska (motorizirana) kompresija do 20 kg (44 Ibs), kar objektivno pomeni približno 196 N – torej manj od zahtevanih 200 N. Naprava, ki jo ponuja izbrani ponudnik tako po zatrjevanju vlagatelja ne dosega minimalno zahtevane vrednosti motorizirane kompresijske sile. Opozarja, da je naročnik pri vlagatelju uporabil strogo presojo skladnosti s tehničnimi zahtevami in odstopanj ni dopustil, pri izbranem ponudniku pa je smiselno enaka odstopanja spregledal. Ravnanje naročnika, ki jasne zahteve po roku za prejem ponudb razlaga drugače oziroma izven okvirjev jasne dikcije pomeni kršitev načela transparentnosti in prepovedi spreminjanja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila po roku za prejem ponudb. Poudarja, da dopolnjevanje in pojasnjevanje ponudbe, ki bi dejansko pomenilo spremembo tehničnih lastnosti ponujenega predmeta ali naknadno izkazovanje zahtev, katerih izpolnjevanja iz ponudbe ni mogoče preveriti v delu, ki se veže na tehnične specifikacije, ni dovoljeno. Dalje zatrjuje, da naprava, ki jo ponuja izbrani ponudnik ne izpolnjuje niti zahteve glede hitrosti vrtenja anode, saj je ponudil mamograf, pri katerem je minimalna hitrost 7800 vrtljajev na minuto, maksimalna pa 9000 vrtljajev na minuto. Zahteve, ki je postavljena kot minimalni prag, ni dopustno razlagati na način, da bi zadostovalo, da naprava lahko doseže 8500 vrtljajev na minuto v določenem režimu. Ker je naročnik zahteval minimalno 8500 vrtljajev na minuto, ponujen aparat, ki dosega minimalno 7800 vrtljajev na minuto, zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne izpolnjuje.

Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo, skladno z drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN, dne 20. 2. 2026 posredoval izbranemu ponudniku v izjasnitev. Izbrani ponudnik se je do zahtevka za revizijo izjasnil z vlogo z dne 24. 2. 2026, v kateri zatrjuje, da je neutemeljen in da temelji na domnevah in ne na vpogledu v ponudbo. Navaja, da vlagatelj napačno razlaga tehnične podatke proizvajalca; da se skladnost ponudbe presoja na podlagi predložene ponudbene dokumentacije, in ne na podlagi splošnih marketinških gradiv, ki niso sestavni del konkretne ponudbe. Pojasnjuje, da je naročnik zahtevo opredelil v enoti sile – Newton (N), zahteve, ki bi bila izražena v enoti mase – kilogram (kg) pa dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila ni določala, prav tako ni določala niti pretvorb ali alternativnih meril presoje. Kompresija kot mehanska obremenitev v svoji naravi predstavlja silo, ki se skladno z osnovnimi fizikalnimi zakoni meri v Newtonih (N), medtem ko kilogram (kg) predstavlja enoto mase in ne more predstavljati samostojnega merila za presojo sile, zato po mnenju izbranega ponudnika v konkretnem primeru ni relevanten za presojo skladnosti ponudbe s tehnično zahtevo.

Naročnik je sprejel »Odločitev« št. 430-35/2025-2718-15, z dne 5. 3. 2026 s katero je zahtevek za revizijo zavrnil, zavrnil pa je tudi povrnitev stroškov postopka. Zatrjuje, da je tehnično zahtevo jasno in nedvoumno opredelil v enoti sile (N), zahteve izražene v enoti mase (kg) pa ni določil, prav tako ni določil pretvorb ali alternativnih meril presoje. Pojasnjuje, da kompresija kot mehanska obremenitev po svoji naravi predstavlja silo, ki se meri v Newtonih, medtem ko kilogram predstavlja enoto mase in ne more predstavljati samostojnega merila za presojo sile. Zatrjuje, da ponujeni aparat izbranega ponudnika izpolnjuje zahtevo glede sile, izražene v Newtonih, kar je označil v tehnični dokumentaciji proizvajalca, ki jo je priložil ponudbi. Dodaja še, da se izbrani ponudnik ni skliceval na dokumentacijo, ki jo zahtevku za revizijo prilaga vlagatelj, izpolnjevanje zahteve je izkazoval s sklicevanjem na dokument »Operation Manual«, iz katerega izhaja, da je maksimalna sila kompresije s pomočjo motorja nastavljiva med 50 N in 200 N. Naročnik zatrjuje, da navedeno pomeni, da aparat izbranega ponudnika izpolnjuje tehnično zahtevo. Dalje zatrjuje, da iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da je hitrost anode ponujenega aparata opredeljena v območju ≥ 7800 do ≤ 9000 vrtljajev na minuto, kar pomeni, da aparat pri nižjih obremenitvah deluje pri hitrosti 7800 vrtljajev na minuto, pri višjih obremenitvah ali zahtevnejših ekspozicijah pa doseže hitrost do 9000 vrtljajev na minuto. Pojasnjuje, da je v tehničnih zahtevah določil minimalni prag 8500 vrtljajev na minuto, pri čemer izrecno ni določil, da mora biti ta vrednost spodnja meja celotnega območja regulacije oz. edina nominalna hitrost v vseh režimih delovanja aparata, temveč, da mora aparat omogočati delovanje pri ali nad to vrednostjo. Zatrjuje, da aparat izbranega ponudnika to zahtevo izpolnjuje.

Naročnik je dne 9. 3. 2026 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v zvezi s predmetnim javnim naročilom in dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 10. 3. 2026 opredelil do naročnikovih navedb. Vztraja pri navedbah zahtevka za revizijo in zatrjuje, da mora biti iz ponudbene dokumentacije jasno razvidno, da ponujeni aparat izpolnjuje vse zahteve naročnika. Če obstajajo različni tehnični podatki proizvajalca, ki kažejo drugačne vrednosti tehničnega parametra, naročnik takšnega neskladja ne sme prezreti, temveč bi moral preveriti dejansko izpolnjevanje zahteve. Poleg tega zatrjuje, da naročnik ni pojasnil ali se podatek o kompresiji nanaša izključno na motorizirano kompresijo ali vključuje tudi ročno kompresijo, prav tako ne pojasni neskladja med različnimi podatki. Dalje zatrjuje, da razlaga naročnika glede hitrosti vrtenja anode ni skladna z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije. Naročnik mora namreč ponudbe presojati izključno glede na zahteve, kot so določene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, ki jih ni dopustno naknadno razlagati širše ali drugače, kot izhaja iz njihovega jasnega besedila. Zatrjuje, da naročnikova razlaga odstopa od jasnega besedila razpisne zahteve, ki določa minimalno vrednost tehničnega parametra in ne zgolj maksimalne zmogljivosti naprave. Vlagatelj še pojasnjuje, da se je pri zahtevku za revizijo oprl na javne tehnične podatke proizvajalca ponujenega aparata, ki predstavljajo relevantne informacije o tehničnih lastnostih ponujene opreme.

Državna revizijska komisija je dne 19. 3. 2026 vlagatelja in naročnika pozvala na predložitev izpisov relevantnih delov dokazil v tujem jeziku, na katere sta se v vlogah sklicevala v zvezi z dokazovanjem navedb, skupaj z overjenimi prevodi v slovenski jezik.

Vlagatelj je Državni revizijski komisiji dne 24. 3. 2026 posredoval overjen prevod listine, s katerim je Državna revizijska komisija dne 30. 3. 2026 seznanila naročnika in mu dala možnost, da se o predloženih listinah izjavi, vendar se naročnik do overjenih prevodov listin ni opredelil.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 26. 3. 2026 posredoval overjene prevode listin, s katerimi je Državna revizijska komisija dne 30. 3. 2026 seznanila vlagatelja in mu dala možnost, da se o predloženih listinah izjavi, vendar se vlagatelj do overjenih prevodov listin ni opredelil.

Po pregledu posredovane dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi razlogov, navedenih v nadaljevanju, odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN sprejela v obravnavo.

Med strankama je sporno, ali je naročnik ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in določbami ZJN-3, ko je ponudbo izbranega ponudnika štel kot dopustno. Vlagatelj namreč zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje vseh tehničnih zahtev.

Revizijske navedbe vlagatelja je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, skladno s katero je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: 1) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in 2) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena.

Ena od predpostavk dopustne ponudbe je torej tudi njena skladnost z zahtevami naročnika, opredeljenimi v tehničnih specifikacijah.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, Priloga 2 »Osnovne zahteve naročnika« določil tehnične zahteve, med drugim je v 8. podtočki 3. točke »Stativ in C-lok« določil zahtevo: »Motoriziran pomik kompresijske plošče mora dosegati silo vsaj 200 N«.

Obenem je naročnik na vprašanje zainteresiranega ponudnika, ki se glasi »V točki 3.8. tehničnih specifikacij zahtevate Motoriziran pomik kompresijske plošče mora dosegati silo vsaj 200 N. Predlagamo da dovolite odstopanje sile pri motoriziranem pomiku kompresijske plošče do 10%.« na Portalu javnih naročil 18. 12. 2025 ob 10.51 in 11.02 objavil odgovor »Naročnik ne bo spreminjal predmetne tehnične zahteve.« oziroma »Naročnik ne bo spremenil v razpisni dokumentaciji postavljene zahteve.«

Vlagatelj zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje citirane zahteve, saj naj bi bilo iz prospekta proizvajalca ponujenega aparata razvidno, da je avtomatska kompresija do 20 kg (44 Ibs), kar objektivno pomeni približno 196 N, torej manj od zahtevanih 200 N. Zatrjuje, da je naročnik pri vlagatelju uporabil strogo presojo skladnosti s tehničnimi specifikacijami, pri izbranem ponudniku pa smiselno enaka odstopanja spregledal, s čimer je kršil načelo enakopravne obravnave in načelo transparentnosti. Pri tem dodaja, da je zahteva jasna in je ni dopustno spreminjati, pomanjkljivosti, ki se nanašajo na tehnične specifikacije pa tudi ni dopustno odpravljati z dopolnjevanjem ali pojasnjevanjem, ki bi dejansko pomenilo spremembo tehničnih lastnosti ali naknadno izkazovanje zahtev, katerih izpolnjevanja iz ponudbe ni mogoče objektivno preveriti.

Naročnik na drugi strani zatrjuje, da kompresija kot mehanska obremenitev predstavlja silo, ki se meri v Newtonih, ponujeni aparat izbranega ponudnika pa izpolnjuje zahtevo glede sile izražene v Newtonih, kar izhaja iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika.

Vlagatelj v opredelitvi zatrjuje, da mora biti iz ponudbene dokumentacije jasno razvidno, da ponujeni aparat izpolnjuje vse zahteve naročnika, če obstajajo različni tehnični podatki proizvajalca, ki kažejo drugačne vrednosti tehničnega parametra, naročnik takšnega neskladja ne sme prezreti, temveč bi moral preveriti dejansko izpolnjevanje zahteve. Poleg tega zatrjuje, da naročnik ni pojasnil ali se podatek o kompresiji nanaša izključno na motorizirano kompresijo ali vključuje tudi ročno kompresijo.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je ponudbi priložil dokumentacijo proizvajalca, in sicer »OM«, ki predstavljajo proizvajalčeva navodila za uporabo ponujenega aparata. V točki 5.3.4 »Kompresija/dekompresija« so med drugim navedene informacije o kompresiji, in sicer: »Maksimalna sila kompresije, ki jo uporablja motor, je na delovni postaji prednastavljena v območju od 50 N do 200 N (približno 5 kg – 20 kg).«

Iz citiranega dela proizvajalčeve dokumentacije jasno in nedvoumno izhaja, da je maksimalna sila kompresije, ki jo uporablja motor, prednastavljena v območju od 50 N do 200 N, pri čemer je izrecno navedeno, da naprava dosega silo 200 N in da so vrednosti, zapisane v kilogramih, zgolj približek. Iz navedenega izhaja, da je kompresijska sila, ki je izražena v Newtonih, natančen tehnični podatek, ki hkrati predstavlja tudi dejansko prikazano in uporabljeno vrednost na sami napravi, saj je sila na aparatu izražena v Newtonih in ne v kilogramih, kar je bila tudi sicer zahteva naročnika (št. 3.5 »Osnovnih zahtev naročnika«) in izpolnjevanju katere vlagatelj niti ne oporeka. Upoštevaje proizvajalčevo dokumentacijo vrednosti v kilogramih tako ni mogoče razlagati kot natančne vrednosti. Državna revizijska komisija zato ne more slediti navedbam vlagatelja, ki zatrjuje nedopustnost ponudbe izbranega ponudnika na podlagi preračuna približne vrednosti 20 kg v Newtone. Vlagatelj namreč pri tem izhaja iz napačne predpostavke, da so vrednosti kilogramov podane kot natančne tehnične vrednosti, kar je v nasprotju z izrecno navedbo proizvajalca, da gre za približne vrednosti, zaradi česar takšna matematična pretvorba ne more predstavljati relevantne podlage za presojo tehnične skladnosti ponudbe. Ker je maksimalna kompresija, ki jo uporablja motor (torej zahtevana motorizirana kompresija) izrecno opredeljena do 200 N, naročnik ni kršil določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter načel javnega naročanja s tem, ko je štel, da izbrani ponudnik s ponujeno napravo izpolnjuje obravnavno tehnično zahtevo. Pri tem ni mogoče slediti vlagateljevim navedbam, da iz dokumentacije izhajata nasprotujoča si podatka, saj so, kot je pojasnjeno, kilogrami izrecno navedeni kot približek in ne točna vrednost. Prav tako pa ni mogoče slediti navedbam vlagatelja, da je naročnik kršil načelo transparentnosti in enakopravne obravnave ponudnikov, saj je bila presoja skladnosti ponudbe izbranega ponudnika opravljena ob upoštevanju zahtev, kot so določene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila brez odstopanja. Dejstvo, da aparat zahtevano vrednost dosega na spodnji meji zahtevanega praga, na ugotovitev o njegovi skladnosti ne vpliva, saj je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila določala minimalni prag, ni pa bilo zahtevano preseganje te vrednosti. Glede na navedeno naročniku ni mogoče očitati spreminjanja in kršenja določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in ZJN-3 ter kršenja načel transparenti (6. člen ZJN-3) in enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3), vlagateljeve navedbe pa so posledično v tem delu neutemeljene.

Vlagatelj dalje zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje niti tehnične zahteve, ki se nanaša na rentgensko cev in kolimator.

Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila Priloga 2 »Osnovne zahteve naročnika« v podtočki 2 2. točke »Rentgenska cev in kolimator« določil: »Hitrost vrtenja najmanj 8500 vrtljajev/min.«

Vlagatelj zatrjuje, da zahteve, ki je postavljena kot minimalni prag, ni dopustno razlagati na način, da bi zadostovalo, da naprava lahko doseže 8500 vrtljajev na minuto v določenem režimu. Ker je naročnik zahteval minimalno 8500 vrtljajev na minuto, ponujen aparat, ki dosega minimalno 7800 vrtljajev na minuto, izpostavljene zahteve ne izpolnjuje. Zatrjuje, da iz narave minimalne zahteve izhaja, da mora biti spodnja meja ponujenega parametra najmanj na ravni naročnikove zahteve, sicer bi naročnik sprejel ponudbo, ki dopušča delovanje pod zahtevano mejo, kar je v nasprotju z zahtevo in razumevanjem pojma dopustne ponudbe.

Naročnik vlagatelju nasprotuje in pojasnjuje, da je v tehničnih zahtevah določil minimalni prag hitrosti 8500 vrtljajev na minuto, pri čemer ni izrecno določil, da mora biti ta vrednost spodnja meja celotnega območja regulacije oz. edina nominalna hitrost v vseh režimih delovanja aparata, temveč, da mora aparat omogočati delovanje pri ali nad to vrednostjo. Navedeno pa aparat izbranega ponudnika izpolnjuje.

Vlagatelj v opredelitvi do naročnikovih navedb nasprotuje naročnikovi razlagi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in zatrjuje, da razlaga ni skladna z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije. Naročnik mora namreč ponudbe presojati izključno glede na zahteve, kot so določene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, ki jih ni dopustno naknadno razlagati širše ali drugače, kot izhaja iz njihovega jasnega besedila.

Iz vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika izhaja, da je hitrost anode v rentgentski cevi ≥ 7800 do ≤ 9000 vrtljajev na minuto.

Med strankama ni sporno, da je hitrost anode naprave, ki jo je ponudil izbrani ponudnik med 7800 in 9000 vrtljajev na minuto, je pa med njima sporno, ali taka naprava izpolnjuje zahtevo, ki jo je naročnik določil, in sicer, da mora biti hitrost vrtenja najmanj 8500 vrtljajev na minuto.

Iz navedb vlagatelja in naročnika je razvidno, da je med njima sporna razlaga izpostavljenega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki se nanaša na tehnično specifikacijo, ki zahteva hitrost vrtenja najmanj 8500 vrtljajev na minuto.

Pritrditi gre vlagatelju, da mora naročnik v fazi pregledovanja in ocenjevanja ponudb presojati dopustnost prejetih ponudb le na podlagi vnaprej jasno in izrecno določenih in objavljenih zahtev, v nasprotnem primeru bi kršil določbo drugega odstavka 67. člena ZJN-3, ki prepoveduje spreminjanje in dopolnjevanje dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila po poteku roka za prejem ponudb, načelo transparentnosti (6. člen ZJN-3) ter načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3). Za presojo dopustnosti ponudbe je torej bistveno kaj je naročnik določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, saj je le neizpolnjevanje naročnikovih zahtev lahko podlaga za ugotovitev nedopustnosti ponudbe.

Iz citiranega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da je naročnik določil, da mora ponujena naprava zagotavljati hitrost vrtenja najmanj 8500 vrtljajev na minuto. Naročnik je torej določil najmanjšo tehnično zmogljivost, ki jo mora ponujena naprava dosegati, ni pa določil, da mora biti tudi spodnja meja delovanja aparata nujno 8500 vrtljajev na minuto oziroma da ponujena naprava ne sme delovati tudi pod zahtevanim pragom. Razlaga za katero se zavzema vlagatelj in po kateri bi morala biti spodnja meja delovanja ponujene naprave 8500 vrtljajev na minuto bi pomenila zaostritev tehnične zahteve, ki v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni bila jasno, natančno in nedvoumno določena. Ker je naročnik v konkretnem primeru določil minimalno hitrost, ki jo mora naprava dosegati in ne spodnje meje delovanja celotnega območja, je tako za presojo izpolnjevanja obravnavane zahteve ključno, ali naprava izbranega ponudnika omogoča delovanje pri najmanj 8500 vrtljajih na minuto. Ker iz dokumentacije proizvajalca, ki jo je izbrani ponudnik priložil ponudbi, izhaja, da naprava deluje v območju med 7800 in 9000 vrtljajev na minuto (čemur vlagatelj niti ne nasprotuje), Državna revizijska komisija ugotavlja, da naprava omogoča tudi delovanje 8500 vrtljajev na minuto, zato gre posledično ugotoviti, da naprava izbranega ponudnika izpolnjuje zahtevo iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Okoliščina, da naprava omogoča tudi delovanje pri nižjih hitrostih, na izpolnjevanje zahteve ne vpliva, saj to dejstvo ne pomeni, da naprava ne bi mogla delovati v zahtevanem režimu (česar vlagatelj niti ne zatrjuje), temveč predstavlja zgolj dodatno funkcionalnost. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni mogoče slediti vlagateljevim navedbam iz katerih izhaja, da obravnavana zahteva ni izpolnjena, niti navedbam, da je naročnik z razlago spreminjal dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in kršil drugi odstavek 67. člena ZJN-3 ter načeli transparentnosti (6. člen ZJN-3) in enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3), zato je vlagateljeve navedbe zavrnila kot neutemeljene.

Kot je Državna revizijska komisija ugotovila v obravnavanem primeru, naročnik ni določil območja delovanja ali spodnje meje delovanja naprave, temveč le minimalno tehnično zmogljivost. Ker ponujeni aparat to zmogljivost dejansko dosega (in ne le približno), sklicevanje vlagatelja na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-063/2025 ni relevantno, saj dejanski stanji v zadevah nista primerljivi. V zadevi, na katero se sklicuje vlagatelj, je namreč naročnik jasno in izrecno določil zahtevano območje delovanja z izrecno navedenim najnižjim in najvišjim zahtevanim parametrom in ne kot v konkretnem primeru zgolj spodnjo mejo zmogljivosti, ki jo mora aparat dosegati.

Državna revizijska komisija upoštevaje predhodno navedeno ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati, da naročnik pri ocenjevanju ponudb ni ravnal skladno z lastno dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in temeljnimi načeli javnega naročanja ter določbami ZJN-3, posledično je zahtevek za revizijo vlagatelja, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik v skladu s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso.

Ker vlagatelj v obravnavanem primeru z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk:
Zoper odločitev o zahtevku za revizijo je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.




Predsednik senata:
Aleksander Petrovčič, univ. dipl. ekon.
član Državne revizijske komisije




Vročiti:
- vlagatelj – po pooblaščencu;
- izbrani ponudnik;
- naročnik,
- RS MJU.

Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran