018-051/2026 Univerzitetni klinični center Ljubljana in Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 20., 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu dr. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter Aleksandra Petrovčiča in Marka Medveda, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nakup robotiziranega sistema za pripravo, shranjevanje in razdeljevanje zdravil za lekarno UKC Ljubljana, ponovitev«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja MTH, d.o.o., Cesta na Poljane 18, Ljubljana – Šentvid, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Osterman Perko, o.p., d.o.o., Slovenska cesta 47, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnikov Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana, in Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 22. 4. 2026

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Predlog naročnika za izdajo sklepa, s katerim se mu kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja, se zavrže.

3. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo dne 17. 12. 2025 objavljeno na portalu javnih naročil pod št. objave JN009790/2025-EUe16/01 in v Uradnem listu EU pod št. objave 836925-2025.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev o neoddaji naročila« z dne 20. 3. 2026 (v nadaljevanju: odločitev o (ne)oddaji naročila), sklicujoč se na peti odstavek 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), zavrnil vse prejete ponudbe iz razlogov na svoji strani in odločil, da predmetnega javnega naročila ne odda. V obrazložitvi je naročnik navedel, da bistveno spremenjene potrebe v zvezi z opredelitvijo predmeta naročila onemogočajo oddajo naročila v obsegu in na način, ki bi ustrezal potrebam naročnika, da predmeta naročila pod razpisanimi pogoji ne potrebuje, ker ne zadovoljuje vseh potreb naročnika, da ni definiral nekaterih bistveni potreb in da dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila vsebuje dvoumnosti in nejasnosti. V nadaljevanju je naročnik navedel, na kakšen način bo spremenil zahteve glede vrste zahtevanega sistema, zahtevanega števila rok, predstavitve dimenzij robota, dimenzij pakiranj, pregleda delovne opreme, hitrosti delovanja sistema, polic, servisa, predstavitve lokacije umestitve opreme in roka dobave.

Vlagatelj je z vlogo z dne 3. 4. 2026 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o (ne)oddaji naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj naročniku očita kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov in zatrjuje, da so razlogi, s katerimi naročnik utemeljuje zavrnitev vseh ponudb, neresnični in navidezni ter prikrivajo dejanski namen naročnik, ki je v tem, da favorizira drugega ponudnika, vlagatelja pa postavlja v neenakopraven (slabši) položaj. To potrjuje zgodovina izvajanja postopkov javnega naročanja za isti predmet naročila. V okviru predhodnega postopka javnega naročanja (objava na portalu javnih naročil dne 26. 2. 2025, pod št. objave JN001198/2025) je naročnik najprej oddal naročilo ponudniku Farmasist, d.o.o., Maribor. To odločitev je Državna revizijska komisija na podlagi vlagateljevega zahtevka za revizijo razveljavila. Naročnik je nato zavrnil vse ponudbe, ker naj bi bila dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila oblikovana nejasno, kar ne drži. V tem postopku javnega naročanja, v katerem je naročnik spremenil zahteve, ki jih ponudnik Farmasist, d.o.o., Maribor, v predhodnem postopku ni izpolnjeval, je naročnik naročilo oddal najprej ponudniku Medis, d.o.o., Ljubljana – Črnuče, po vlagateljevem pozivu k spremembi naročnikove odločitve je to odločitev razveljavil in oddal naročilu ponudniku Farmasist, d.o.o., Maribor, vlagateljevo ponudbo pa zavrnil kot nedopustno. To odločitev je naročnik, na podlagi vlagateljevega zahtevka za revizijo, razveljavil z odločitvijo, ki je sama s seboj v nasprotju. Naročnik je nato sprejel izpodbijano odločitev, v kateri navaja, da so se spremenile dejanske potrebe naročnika in da oddaja naročila pod obstoječimi pogoji ni mogoča, kar ne drži. Naročnik je že pred predhodnim postopkom javnega naročanja izvedel strokovni dialog in oblikoval predmet, poleg tega je za isti predmet naročila izvedel že dva postopka in dvakrat oddal naročilo, sedaj, ko naročila ne more oddati preferiranemu ponudniku, pa je ugotovil, da so zahteve neustrezne in nejasne. Zahteve iz razloga, ker jih preferirani ponudnik ne izpolnjuje, niso nejasne. Očitno je, da želi naročnik še nadalje prilagajati zahteve (preferiranemu) ponudniku Farmasist, d.o.o., Maribor, čeprav je vlagatelj edini, ki je oddal dopustno ponudbo. Naročnik želi v novem postopku spremeniti zahteve, ki jih ponudnik Farmasist, d.o.o., Maribor, v tem postopku ni izpolnjeval, to so zahteve glede prvega pregleda opreme, servisiranja, zahtevanega sistema in števila rok (medtem ko jih vlagateljeva ponudba izpolnjuje), in to zgolj iz razloga, da postavi ponudnika Farmasist, d.o.o., Maribor, v boljši položaj v primerjavi z vlagateljem. Predvidene spremembe so nepotrebne, ker je tudi brez njih mogoča oddaja naročila v obsegu in na način, ki bi ustrezal naročnikovim potrebam, saj vlagatelj izpolnjuje tako obstoječe in kot spremenjene zahteve. Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila predvidel, da je dolžnost izvedbe pregleda in preizkusa opreme na strani naročnika in ne na strani ponudnika. Vlagatelj je v ta namen v ponudbi imenoval podizvajalca, ponudnik Farmasist, d.o.o., Maribor, pa ne, čeprav ne razpolaga z dovoljenjem pristojnega ministrstva za opravljanje te regulirane dejavnosti. Iz predvidene spremembe je razvidno, da bo naročnik dolžnost izvedbe pregleda in preizkuse prevzel sam, iz česar jasno izhaja, da bo naročnik spremenil zahtevo zgolj za to, da ponudnika Farmasist, d.o.o., Maribor, postavi v boljši položaj v primerjavi z vlagateljem, saj bo ta po spremembi navedene zahteve izpolnjeval zahteve naročnika. Tudi brez te spremembe je mogoča oddaja naročila v obsegu in na način, ki bi ustrezal naročnikovim potrebam, saj ni jasno, zakaj naročniku ne bi ustrezalo, da obveznost izvedbe pregleda in preizkusa nosi ponudnik (oz. vlagatelj) in ne naročnik. Zahteve glede servisiranja UPS so jasne, njihovo nejasnost je naročnik ugotovil šele ob presoji utemeljenosti vlagateljevega predhodnega zahtevka za revizijo. Ponudnik Farmasist, d.o.o., Maribor, te zahteve ne izpolnjuje, naročnik pa jo želi spremeniti zgolj iz razloga, da ga postavi v boljši položaj v primerjavi z vlagateljem, ki to zahtevo izpolnjuje. Tudi brez te spremembe je mogoča oddaja naročila v obsegu in na način, ki bi ustrezal naročnikovim potrebam, saj vlagateljeva ponudba ustreza tako obstoječim kot spremenjenim zahtevam glede servisiranja UPS naprave. Naročnik je preko portalu javnih naročil prejel vprašanja glede zahtevanih polic ter glede zahtevanega sistema in števila rok, zato bi jih lahko, v kolikor bi menil, da ta niso oblikovana jasna ali da so oblikovana neustrezno, spremenil. Ni jasno, kaj želi naročnik spremeniti v zvezi z zahtevami glede polic. Spremembe zahtev glede polic, predstavitve dimenzij robota in umestitve v prostor, glede hitrosti delovanja in roka dobave niso potrebne, saj je tudi brez njih mogoča oddaja naročila v obsegu in na način, ki bi ustrezal naročnikovim potrebam, ker vlagatelj izpolnjuje tako obstoječe in spremenjene zahteve. Spremembo zahtev glede dimenzij pakiranja želi naročnik izkoristiti za izločitev vlagateljev ponudbe, čeprav vlagateljeva ponudba v tem delu izpolnjuje tako obstoječe in spremenjene zahteve, zato je tudi ta sprememba nepotrebna. Vlagateljeva možnost sodelovanja v novem postopku bo zgolj formalna, ker naročnik po seznanitvi z njegovim sistemom želi spremeniti zahteve na način, da bo lahko njegovo ponudbo označil za nedopustno, ponudbo ponudnika Farmasist, d.o.o., Maribor, pa za dopustno. S takšnim pristopom lahko naročnik ponavlja javno naročilo neštetokrat in v vsakem ponovljenem postopku spremeni zahtevo, ki je preferiran ponudnik ne izpolnjuje, vse dokler ga ne bo izbral. Vlagatelj še navaja, da je naročnik v obdobju mirovanja (torej v postopku javnega naročanja) objavil predhodno informativno obvestilo in izvedel strokovni dialog za isti predmet naročila, kar je v nasprotju z 64. členom ZJN-3, in je namenjeno zgolj legalizaciji neposrednih dogovorov v aktualnem postopku javnega naročanja s preferiranim ponudnikom. V strokovnem dialogu je naročnik ugotavljal, kaj naj spremeni v novem postopku, kar dodatno potrjuje, da ne obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi moral naročnik zavrniti vse ponudbe.

Naročnik je dne 9. 4. 2026 Državni revizijski komisiji posredoval predlog za izdajo sklepa, s katerim bi mu ta dovolila začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja. Vlagatelj ni podal mnenja o predlogu naročnika.

Naročnik je s sklepom z dne 10. 4. 2026 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva. Naročnik navaja, da še ni bil soočen z nakupom tovrstne opreme in tudi ni najel zunanjega tehničnega strokovnjaka. Ker naročnik ni bil v zadostni meri seznanjen s tehnološkimi rešitvami na trgu, ni pripravil ustreznih tehničnih zahtev, kar je privedlo do zavrnitve vseh ponudb. Naročnik je posamezne tehnološke rešitve za ustreznost predmetne opreme z vidika skladnosti s potrebami spoznal v izvedenih postopkih javnega naročanja in realiziranih strokovnih dialogih. Naročnik ima pravico zavrniti vse ponudbe, ne glede na to, kdaj je ugotovil neustreznost zahtev, in ne glede na to ali je v predhodnem postopku oz. v tem postopku sprejel drugačne odločitve. Naročnik je z drugo odločitvijo o oddaji naročil naročilo oddal ponudniku Medis, d.o.o., Ljubljana – Črnuče, zato ni mogoče zatrjevati, da favorizira ponudnika Farmasist, d.o.o., Maribor. Z izpodbijano odločitvijo naročnik ni presojal dopustnosti niti vlagateljeve ponudbe niti ponudbe ponudnika Farmasist, d.o.o., Maribor, zato dopustnost teh ponudb ne more biti predmet presoje tega postopka. Četudi je vlagatelj pripravil ponudbo, ki jo sam šteje za dopustno, to ne pomeni, da so bile zahteve oblikovane jasno. Že obstoj objektivnih dvoumnosti, ki lahko vplivajo na različno razumevanje zahtev ali primerljivost ponudb, predstavlja utemeljen razlog za zaključek postopka brez oddaje javnega naročila. Vlagatelj naročniku ne očita ravnanja v nasprotju s temeljnimi načeli. Ne drži, da je sprememba zahteve glede pregleda in preizkusa opreme v korist samo ponudniku Farmasist, d.o.o., Maribor, saj bodo s to spremembo vsi ponudniki enako obravnavani. Zahteva, da mora pregled in preizkus opreme opraviti ponudnik, je v nasprotju s pogodbo, spremembe te zahteve, tj. da bo sam izvedel pregled in preizkus opreme v skladu s pravili s področja varstva in zdravja pri delu, pa ni v nasprotju s predpisi iz tega področja in ne diskriminira nobenega ponudnika. Člani komisije so bili z vprašanjem potencialnega ponudnika zavedeni in so potrdili, da pregled in preizkus opreme opravi ponudnik, kar pa ni bilo predhodno usklajeno s stroko iz tega področja. Skladno z internim protokolom namreč naročnik zagotovi prvi pregled opreme ob upoštevanju relevantnih predpisov. Spremembe v tem delu zato niso potrebne zaradi favoriziranja posameznega ponudnika, ampak zaradi uskladitve z veljavno zakonodajo in internimi postopki naročnika, in bo imela za posledico sodelovanje več ponudnikov, potencialno tudi tistih iz tujih trgov. Naročnik ne naroča izvajanja storitev pregleda delovne opreme v smislu predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu, te obveznosti naročnik izpolnjuje sam oz. preko pooblaščenega zunanjega izvajalca. Zaradi spremembe zahteve, vezana na menjavo baterije UPS, ki ni v korist zgolj ponudniku Farmasist, d.o.o., Maribor, bo naročnik prejel večje število ponudb. Zahtevi glede redundance in glede števila neodvisnih rok sta zasledovali isti cilj, tj. zagotavljanje neprekinjenega delovanja sistema, vendar na različen način, kar je povzročalo nejasnost zahtev, zahteva glede polic pa je opisne narave. Četudi je naročnik prek portala javnih naročil prejel vprašanja v zvezi s spornimi zahtevami, to ne izključuje njegove pravice, da ob prejemu in pregledu ponudb ugotovi neustreznost oz. neprimernost zahtev in sprejme odločitev o zavrnitvi vseh ponudb. Vlagatelj z obširnim pojasnjevanjem lastne ponudbe in navedbami, da je njegova ponudba dopustna, ostale prejete ponudbe pa nedopustne, ne more uspeti, saj naročnik do vsebine ponudb z izpodbijano odločitvijo ni opredeljeval. Naročnik mora zagotoviti, da so tehnične zahteve kot celota ustrezno oblikovane ter omogočajo pridobitev optimalne rešitve na trgu. Namen spremenjenih zahtev ni v izločitvi vlagateljeve ponudbe, temveč v tem, da jasneje, natančneje in funkcionalno ustrezneje opredeli svoje dejanske potrebe, ki bodo za vse ponudnike enake. Naročnik pri tem ne izhaja iz posamezne ponudbe, temveč iz širše presoje trga in lastnih potreb. Namen sprememb je v določitvi takšnih zahtev, ki bodo v ponovljenem postopku omogočali učinkovito konkurenco ter izbiro rešitve, ki bo v celoti zadostila zahtevam naročnika.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 21. 1. 2026 odstopil vlagateljevo ponudbo, ponudbo ponudnika Farmasist, d.o.o., Maribor, in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj v vlogi z dne 13. 4. 2026, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri revizijskih navedbah in v zvezi s spremembo zahteve glede pregleda oprema navaja, da ni relevantno, kaj naročnik naroča v drugih postopkih glede pregleda opreme. Veljavni predpisi naročniku nalagajo, da zagotovi pregled delovne opreme pred njeno uporabo, ne določajo pa na kakšen način – ali naročnik naroči pregled pri pristojni osebi ali pa to obveznost prenese na dobavitelja opreme. Potreba po spremembi sporne zahteve zaradi usklajenosti s prakso naročnika ne predstavlja objektivno utemeljenega razloga. V nadaljevanju se je vlagatelj opredelil še do ostalih navedb naročnika.

Državna revizijska komisija je pri odločanju o zahtevku za revizijo pregledala dokumentacijo o postopku oddaje predmetnega javnega naročila, pri čemer je vpogledala v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, odločitev o oddaji z dne 30. 1. 2026, odločitev o razveljavitvi z dne 9. 2. 2026, odločitev o oddaji z dne 20. 2. 2026 in izpodbijano odločitev o (ne)oddaji naročila. Državna revizijska komisija je vpogledala v na portalu javnih naročil objavljen dosje javnega naročila JN001198/2025 in dosje JN002433/2026, ter v (vso ostalo) listinsko dokumentacijo, ki jo je vlagatelj priložil zahtevku za revizijo. Državna revizijska komisija je kot nepotreben zavrnila dokazni predlog vlagatelja z vpogledom v njegovo ponudbo vlagatelja in ponudbo ponudnika Farmasist, d.o.o., Maribor, saj želi vlagatelj s tem dokaznim predlogom dokazovati dejstva, ki, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, niso pravno odločilna za odločitev v konkretnem sporu.

Po pregledu navedene dokumentacije in dokumentacije predrevizijskega postopka ter po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma pojasnjuje, da so v skladu z določbami ZJN-3 možni različni zaključki postopka oddaje javnega naročila. Praviloma naročnik odda javno naročilo v izvedbo najugodnejšemu ponudniku, ki je predložil dopustno ponudbo (prim. prvi odstavek 89. člena ZJN-3). ZJN-3 naročniku ne nalaga dolžnosti, da javno naročilo v vsakem primeru odda, temveč dopušča tudi primere, ko se postopek oddaje javnega naročila ne konča z izbiro najugodnejšega ponudnika, ampak se zaključi brez oddaje javnega naročila (z zavrnitvijo vseh ponudb). Razlogi za neuspešen zaključek postopka oddaje javnega naročila so lahko bodisi na strani ponudnikov, ker so (vsi) oddali nedopustne ponudbe, zaradi česar naročnik vse ponudbe zavrne (prva alineja tretjega odstavka 90. člena ZJN-3), bodisi na strani naročnika, ko javnega naročila ne odda iz razlogov na njegovi strani (peti odstavek 90. člena ZJN-3).

V obravnavanem primeru je naročnik, kot je to razvidno iz izpodbijane odločitve o (ne)oddaji javnega naročila, vse prejete ponudbe zavrnil iz razlogov na svoji strani. Naročnikovo ravnanje v predmetnem postopku oddaje javnega naročila je zato treba presojati z vidika petega odstavka 90. člena ZJN-3, ki določa, da lahko naročnik na vseh stopnjah postopka po izteku roka za odpiranje ponudb zavrne vse ponudbe. Če je naročnik zavrnil vse ponudbe, mora o razlogih za takšno odločitev in o tem, ali bo začel nov postopek, obvestiti ponudnike ali kandidate. Kadar izvaja naročnik postopek javnega naročanja, v katerem objavi povabilo k sodelovanju, mora navedeno odločitev objaviti na portalu javnih naročil in, če je to glede na vrednost ali predhodne objave primerno, v Uradnem listu Evropske unije. Kadar naročnik zavrne vse ponudbe, lahko izvede za isti predmet nov postopek javnega naročanja le, če so se bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe.

Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah, v katerih je obravnavala zakonitost naročnikove odločitve o zavrnitvi vseh ponudb (npr. v zadevah, št. 018-88/2018, 018-203/2018, 018-57/2019, 018-11/2019, 018-53/2020, št. 018-70/2020) opozorila na prakso Sodišča Evropske unije, ki je pri razlagi skupnostnega prava navedlo, da naročniki ob sprejemu odločitve o zaključku postopka oddaje javnega naročila brez izbire najugodnejše ponudbe ali začetku novega postopka uživajo širok preudarek, pri čemer evropsko pravo javnih naročil ne zahteva, da bi naročniki takšno odločitev smeli sprejeti le v izjemnih primerih ali na podlagi posebej upravičenih razlogov (na primer v zadevah C-27/98 in C-244/02). Sodišče Evropske unije je ob tem opozorilo, da morajo naročniki pri preklicu javnega razpisa (kljub temu, da direktive s področja javnega naročanja, razen dolžnosti obveščanja, ne določajo nobenih posebnih pravil, ki bi se nanašala na vsebinske ali formalne pogoje za sprejem take odločitve) spoštovati temeljna pravila prava Evropske Unije, še posebej načela, vsebovana v Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, ki zadevajo svobodo ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev (zadeva C-92/00). Naročnik sme vedno prekiniti postopek oddaje javnega naročila in ga zaključiti brez izbire najugodnejše ponudbe, celo v primeru, če je do nemožnosti izbire prišlo zaradi napake naročnika, pod pogojem, da je takšna odločitev sprejeta ob spoštovanju temeljnih pravil skupnostnega prava o javnem naročanju, zlasti načela enake obravnave (zadeva C-244/02).

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat pojasnila, veljavni predpisi ne določajo posebnih kriterijev, po katerih bi bilo mogoče presojati utemeljenost/dopustnost razlogov za zaključek postopka oddaje javnega naročila brez oddaje tega, teh pa ni izoblikovala niti sodna praksa. Navedeno posledično pomeni, da ni mogoče kot neskladne s predpisi o javnem naročanju opredeliti pravzaprav nobene odločitve o zavrnitvi ponudb, pri sprejemu katere so bila spoštovana temeljna pravila skupnostnega prava o javnem naročanju. Zato presoja zakonitosti naročnikove odločitve o zavrnitvi ponudb v revizijskem postopku obsega (v obsegu revizijskih navedb) zlasti preverjanje, ali je naročnik pri sprejemu te ravnal v skladu s temeljnimi pravili skupnostnega prava o javnem naročanju, predvsem ali je naročnik morebiti ravnal netransparentno in diskriminatorno oz. ali je ponudnike obravnaval neenakopravno.

Načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) naročnika obvezuje, da mora med ponudniki na vseh stopnjah postopka javnega naročanja glede vseh elementov zagotoviti, da med njimi ni razlikovanja. Vlagatelj pravilno navaja, da je, kadar naročnik na podlagi petega odstavka 90. člena ZJN-3 postopek oddaje javnega naročila zaključi z zavrnitvijo vseh ponudb, mogoče o kršitvi načela enake obravnave ponudnikov govoriti zlasti v primeru, kadar je razlog za zaključek postopka naveden le formalno oz. navidezno, dejansko pa je uporabljen z namenom, da se enega ali več ponudnikov postavi v neupravičeno boljši oziroma slabši položaj v primerjavi z drugimi ponudniki. V tem kontekstu je treba razumeti tudi določbo petega odstavka 90. člena ZJN-3, v skladu s katero lahko naročnik v primeru, če zavrne vse ponudbe, izvede za isti predmet nov postopek javnega naročanja le, če so se bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe. V primeru, če je razlog za zavrnitev vseh ponudb zgolj formalen oz. navidezen in očitno uporabljen zgolj z namenom favoriziranja ali diskriminacije točno določenega ponudnika, ni mogoče šteti, da bi se v ponovljenem postopku okoliščine bistveno spremenile. V primeru, ko naročnik izkaže, da je razlog za zavrnitev vseh ponudb dejansko podan in objektivno utemeljen, pa je mogoče zaključiti, da bo odprava tega razloga v ponovljenem postopku pomenila tisto bistveno spremenjeno okoliščino, ki bo naročniku omogočila izvedbo novega postopka.

Glede na zgornja izhodišča je torej treba v predmetnem postopku pravnega varstva, ob upoštevanju vlagateljevih revizijskih navedb, ugotoviti, ali razlog, ki ga naročnik navaja za odločitev za (ne)oddajo javnega naročila, dejansko obstaja. Vlagatelj v zahtevku za revizijo namreč zatrjuje, da je razlog, s katerim naročnik utemeljuje odločitev o (ne)oddaji naročila navidezen, in da izpodbijano odločitev sprejel z namenom izogniti se oddaji predmetnega naročila vlagatelju zaradi favoriziranja ponudnika Farmasist, d.o.o., Maribor, oz. z namenom, da tega ponudnika postavi v boljši položaj v primerjavi z vlagateljem (neenakopravna obravnava ponudnikov).

Naročnik je v utemeljitvi izpodbijane odločitve navedel, da bistveno spremenjene potrebe v zvezi z opredelitvijo predmeta naročila onemogočajo oddajo naročila v obsegu in na način, ki bi ustrezal potrebam naročnika, da predmeta naročila pod razpisanimi pogoji ne potrebuje, ker ne zadovoljuje vseh potreb naročnika, da ni definiral nekaterih bistveni potreb in da dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila vsebuje dvoumnosti in nejasnosti. V nadaljevanju je naročnik navedel, na kakšen način bo spremenil zahteve glede vrste zahtevanega sistema, zahtevanega števila rok, predstavitve dimenzij robota, dimenzij pakiranj, pregleda delovne opreme, hitrosti delovanja sistema, polic, servisa, predstavitve lokacije umestitve opreme in roka dobave.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je predmet zadevnega javnega naročila nakup robotiziranega sistema za pripravo, shranjevanje in razdeljevanje zdravil za lekarno UKC Ljubljana. Vlagatelj pravilno navaja, da predmetni postopek javnega naročanja predstavlja ponovljen postopek, saj je naročnik v zvezi z istim predmetom že izvajal odprti postopek (objava na portalu javnih naročil dne 26. 2. 2025, pod št. objave JN001198/2025-EUe16/01). V predhodnem postopku javnega naročanja za isti predmet je naročnik naročilo najprej oddal ponudniku Farmasist, d.o.o., Maribor, to odločitev je Državna revizijska komisija na podlagi vlagateljevega zahtevka za revizijo s sklepom št. 018-117/2025-4 z dne 28. 10. 2025 razveljavila, naročnik pa je sprejel novo določitev o zaključku postopka javnega naročila, s katero je vse prejete ponudbe zavrnil iz razlogov na svoji strani. V novem, predmetnem postopku javnega naročanja je naročnik prejel štiri ponudbe in sicer vlagateljevo ponudbo v višini 1.217.287,94 EUR z DDV, ponudbo ponudnika Farmasist, d.o.o., Maribor, v višini 656.308,44 EUR z DDV, ponudbo ponudnika Medis, d.o.o., Ljubljana – Črnuče, v višini 582.940,40 EUR z DDV, in ponudbo ponudnika Pharmaco, d.o.o. Markovci, v višini 523.381,22 EUR z DDV. Naročnik je sprejel več odločitev o zaključku postopka javnega naročanja; s prvo odločitvijo o oddaji naročila z dne 30. 1. 2026 je javno naročilo oddal ponudniku Medis, d.o.o., Ljubljana – Črnuče (ponudbo ponudnika Pharmaco, d.o.o. Markovci, pa je zavrnil iz razloga nepodaje soglasja k odpravi računske napake), to odločitev je naročnik na podlagi vlagateljevega predloga za razveljavitev odločitve razveljavil, z drugo odločitvijo o oddaji javnega naročila z dne 20. 2. 2026 je naročnik javno naročilo oddal ponudniku Farmasist, d.o.o., Maribor (ostale ponudbe, vključno z vlagateljevo, pa je zavrnil kot nedopustne), to odločitev je naročnik razveljavil na podlagi vlagateljevega zahtevka za revizijo z dne 4. 3. 2026. Nato pa je naročnik sprejel tretjo, izpodbijano odločitev o zaključku postopka oddaje javnega naročila, s katero je odločil, da naročila ne odda in da vse prejete ponudbe zavrne.

Državna revizijska komisija ni vsebinsko presojala revizijskih navedb, vezanih na odločitev o zavrnitvi vseh ponudb z dne 17. 11. 2025, ki jo je naročnik sprejel v predhodnem postopku javnega naročanja za isti predmet (in sicer, da ni obstajal razlog, zaradi katerega je naročnik v predhodnem postopku zavrnil vse ponudbe), saj je ta odločitev postala pravnomočna (prim. deveti odstavek 90. člena ZJN-3). Prav tako Državna revizijska komisija ni presojala revizijskih navedb, da je odločitev naročnika, s katero je ugodil vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 4. 3. 2026 in razveljavil (drugo) odločitev o oddaji javnega naročila z dne 20. 2. 2026, »nesmiselna in nasprotujoča«, saj je ta pravnomočna (prim. šesti odstavek 29. člena ZPVPJN).

V nasprotju z mnenjem vlagatelja izpostavljeni potek oddaje zadevnega predmeta naročila ne omogoča že zaključka, da je naročnikov razlog za zavrnitev vseh ponudb navidezen in da si ga je naročnik izmislil, ker naročila ne želi oddati vlagatelju. Predhodni postopek javnega naročanja in predhodne odločitve naročnika o oddaji naročila ne morejo biti pravno relevantne okoliščine za presojo zakonitosti naročnikove odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, saj ZJN-3 naročnika ne omejuje, da bi lahko odločitev o zavrnitvi vseh ponudb sprejel le, če ni predhodno že izvajal postopka javnega naročanja za isti predmet, v okviru katerega je zavrnil vse ponudbe, in če še ni sprejel odločitve o oddaji naročila. Četudi je naročnik že izvajal postopek za isti predmet in četudi je naročnik v predhodnem postopku in v tem postopku javnega naročanja že sprejel odločitev o oddaji naročila, to ne pomeni, da naročniku v tem postopku javnega naročanja ne more (več) sprejeti odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, kot tudi ne, da naročnik izpodbijano odločitev sprejel zgolj iz razloga, da bi favoriziral ponudnika Farmasist, d.o.o., Maribor.

Za presojo zakonitosti izpodbijane odločitve o (ne)oddaji naročila tudi ne more biti pravno relevantno vprašanje o (ne)dopustnosti prejetih ponudb. Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo zoper naročnikovo odločitev o (ne)oddaji javnega naročila, zato je lahko predmet zadevnega postopka pravnega varstva le naročnikovo ravnanje pri sprejemu te izpodbijane odločitve. V izpodbijani odločitvi se naročnik ni opredeljeval do dopustnosti prejetih ponudb, predhodna odločitev o oddaji naročila z dne 30. 1. 2026 in predhodna odločitev o oddaji naročila z dne 20. 2. 2026 pa pravno ne obstajata več, saj ju je naročnik razveljavil, s tem pa so postale pravno neupoštevne tudi v njih izražene ugotovitve naročnika o (ne)dopustnosti ponudb posameznih ponudnikov. Zato so vlagateljeve obsežne navedbe, da je njegova ponudba (edina) dopustna in da je ponudba ponudnika Farmasist, d.o.o., Maribor, nedopustna, pravno nerelevantne za obravnavani spor, posledično se Državna revizijska komisija do njih ni vsebinsko opredeljevala, z njimi povezane dokazne predloge (tj. vpogled v ponudbo vlagatelja in ponudbo Farmasist, d.o.o., Maribor) pa je zavrnila kot nepotrebne.

Ob tem gre pojasniti, da je zmotno vlagateljevo prepričanje, ki ga v postopku pravnega varstva večkrat ponovi, da je naročnik dolžan izbrati njegovo dopustno ponudbo. Upoštevaje zakonsko ureditev različnih možnih zaključkov postopka oddaje javnega naročila ter razlogov zanje naročnik ni dolžan postopka javnega naročanja zaključiti z oddajo javnega naročila, kot tudi ni dolžan javnega naročila oddati posameznemu ponudniku, četudi je le-ta v postopku javnega naročanja edini (preostali) ponudnik z dopustno ponudbo. Stališče, da naročnik ni dolžan oddati naročila edinemu (preostalemu) ponudniku z dopustno ponudbo, je zavzelo tudi Sodišče Evropske unije v zadevi št. C-27/98 in zadevi št. C-440/13. V interesu naročnika namreč je, da v postopku sodeluje čim več gospodarskih subjektov oz. da prejme čim več ponudb, saj ima tako večjo izbiro glede najugodnejše ponudbe, s čimer tudi zagotovi, da je poraba sredstev zanj kar najbolj gospodarna in učinkovita, zato naročniku ni mogoče odreči pravice, da prejeto(e) ponudbo(e) zavrne iz razloga nezadostne konkurence. Ker naročnik ni dolžan izbrati vlagateljeve (domnevno dopustne) ponudbe, ki je cenovno najdražja ponudba in 100% dražja od preostalih prejetih ponudb, dejstvo, da naročnik naročila ni oddal vlagatelju (kot edinemu preostalemu ponudniku v tem postopku javnega naročanja), ne izkazuje diskriminatorne obravnave vlagatelja.

Vlagatelj nezakonitosti izpodbijane odločitve tudi ne more utemeljiti z navedbami, da želi naročnik v novem postopku javnega naročanja spremeniti zahteve, ki jih ponudnik Farmasist, d.o.o., Maribor, v tem ne izpolnjuje. Tudi če bi bile te navedbe utemeljene in bi torej naročnik želel v novem postopku javnega naročanja spremeniti točno tiste zahteve, ki jih ponudnik Farmasist, d.o.o., Maribor, v tem postopku ni izpolnil, to še ne bi omogočalo zaključka, da razlog, ki ga je naročnik navedel v utemeljitev zavrnitve vseh ponudb, navidezen. Ni mogoče namreč izključiti, da je naročnik ob pregledu ponudb ugotovil, da lahko tudi brez (nekaterih) vnaprej določenih zahtev ali s spremenjenimi zahtevami doseže cilj, ki ga zasleduje z izvedbo javnega naročila, ter zagotovi gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev. Ponoviti gre, da je v interesu naročnika, da v postopku sodeluje čim več gospodarskih subjektov oz. da prejme čim več ponudb (s čimer tudi zagotovi, da je poraba sredstev zanj kar najbolj gospodarna in učinkovita), omilitev zahtev pa lahko vpliva na krog ponudnikov, ki lahko zagotovijo (spremenjen) predmet javnega naročila in posledično sodelujejo v postopku oddaje javnega naročila.

Vlagatelj zatrjevane nezakonitosti izpodbijane odločitve in zatrjevanega preferiranja ponudnika Farmasist, d.o.o., Maribor, tudi ne more utemeljiti z navedbami, da je naročnik (kljub temu, da je izvedel strokovni dialog, predhodni postopek javnega naročanja in da je v tem postopku v zvezi z nekaterimi zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila prek portala javnih naročil prejel vprašanja zainteresiranih gospodarskih subjektov) zatrjevano neustreznost zahtev ugotovil šele ob pregledu utemeljenosti vlagateljevega zahtevka za revizijo z dne 4. 3. 2026 oz. šele po tem, ko je ugotovil, da javnega naročila ne more oddati ponudniku Farmasist, d.o.o., Maribor. Za uporabo instituta zavrnitve vseh ponudb namreč ni ključno, kdaj (po poteku roka za predložitev ponudb) naročnik ugotovi svojo napako pri oblikovanju in pripravi zahtev, kot tudi ne, ali bi naročnik svojo napako, ki je z zavrnitvijo vseh ponudb in ponovitvijo postopka želi odpraviti, lahko oz. moral ugotoviti že pred potekom roka za predložitev ponudb. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Sodišča EU, št. C-244/02 (točka 36), v kateri je Sodišče EU pojasnilo, da sme naročnik vedno prekiniti postopek oddaje javnega naročila in ga zaključiti brez izbire najugodnejše ponudbe, celo v primeru, če je do nemožnosti izbire prišlo zaradi napake naročnika. V obravnavanem primeru zato naročniku zgolj iz razloga, ker naj bi zatrjevano lastno napako (tj. neustrezno oblikovane zahteve) ugotovil šele ob pregledu ponudb oz. utemeljenosti vlagateljevega zahtevka za revizijo z dne 4. 3. 2026 ni mogoče očitati nezakonitosti pri sprejemu izpodbijane odločitve o (ne)oddaji naročila, kot tudi ne preferiranja ponudnika Farmasist, d.o.o., Maribor.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da je naročnik v času izvajanja konkretnega postopka javnega naročanja objavil predhodno informativno obvestilo (objava na portalu javnih naročil dne 1. 4. 2026, pod št. JN002433/2026-EUe4/01), s katerim je pozval zainteresirane gospodarske subjekte k strokovnemu dialogu, ki ga je dne 2. 4. 2026 tudi izvedel, gre pojasniti, da lahko naročnik, skladno s 66. členom ZJN-3, pred začetkom postopka javnega naročanja izvede preverjanje trga, da bi pripravil oddajo javnega naročila in obvestil gospodarske subjekte o svojih načrtih in zahtevah v zvezi z javnim naročanjem. Naročnik lahko v ta namen izvede strokovni dialog in v okviru tega zaprosi ali upošteva nasvete, ki jih bo lahko uporabil pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, pod pogojem, da taki nasveti oziroma priporočila ne preprečujejo ali omejujejo konkurence ter ne pomenijo kršenja načela enakopravne obravnave ponudnikov in načela transparentnosti javnega naročanja. Državna revizijska komisija ni presojala, ali je imel naročnik, kljub temu, da se predmetni postopek javnega naročanja še ni zaključil, podlago za izvedbo strokovnega dialoga za isti predmet naročanja, saj morebitna ugotovitev o umanjkanju podlage za izvedbo strokovnega dialoga ne bi pomenila že tudi, da je naročnik neutemeljeno zavrnil vse ponudbe. Izvedba strokovnega dialoga, v nasprotju z mnenjem vlagatelja, ne potrjuje, da razlogi, ki jih naročnik navaja v izpodbijani odločitvi o (ne)oddaji javnega naročila ne obstajajo. Nasprotno, po mnenju Državne revizijske komisije izvedba strokovnega dialoga dodatno potrjuje, da naročnik (še vedno) ne ve, na kakšen način bi oblikoval zahteve, vezane na predmet naročila, da bi ob upoštevanju dejanskega stanja na relevantnem trgu pridobil predmet javnega naročila, s katerim bo dosegel cilj, ki ga zasleduje z izvedbo javnega naročila. Upoštevaje, da je naročnik poziv k strokovnemu dialogu objavil, posledično pa so lahko vsi zainteresirani gospodarski subjekti priglasili svojo udeležbo na strokovnem dialogu, tudi ni mogoče slediti navedbam vlagatelja, da je bila izvedba strokovnega dialoga namenjena zgolj »legalizaciji« neposrednih pogovorov s preferiranim ponudnikom Farmasist, d.o.o., Maribor.

Državna revizijska komisija sicer lahko razume vlagatelja, da mu okoliščine konkretne zahteve, ko je naročnik že izvajal javno naročanje za isti predmet in ko je naročnik tako v predhodnem kot v zadevnem postopku javnega naročanja sprejel odločitev o oddaji javnega naročila ter nato, po razveljavitvi odločitve o oddaji naročila, ugotovil, da zahteve niso neustrezno oblikovane in vse prejete ponudbe zavrnil iz razlogov na svoji strani, ob hkratnem vlagateljevem prepričanju, da je njegova ponudba edina dopustna ponudba in da naročnik želi v novem postopku spremeniti tiste zahteve, ki jih ponudnik Farmasist, d.o.o., Maribor, v tem postopku javnega naročanja ni izpolnil, vzbujajo vtis, da naročnik njegove ponudbe ne želi izbrati. Vendar pa navedene okoliščine ne morejo predstavljati odločilnih okoliščin, pač pa lahko predstavljajo zgolj indice, ki sami po sebi ne zadostujejo za zaključek o tem, da so razlogi, s katerimi naročnik utemeljuje zavrnitev vseh ponudb, navidezni in namenjeni neenakopravni obravnavi ponudnikov. Pri presoji zakonitosti naročnikovega ravnanja pri zavrnitvi vseh ponudb je namreč ključno, ali razlog, s katerim naročnik utemeljuje odločitev o zavrnitvi vseh ponudb, dejansko obstaja.

Iz izpodbijane odločitve o (ne)oddaji naročila kot razlog za zavrnitev vseh ponudb izhaja, da obstoječe zahteve, vezane na predmet naročila, onemogočajo oddajo naročila v obsegu in na način, ki bi ustrezal potrebam naročnika. Ob tem je naročnik konkretiziral zahteve, ki naj bi bile po njegovem mnenju neustrezno oblikovane, med drugim naj bi neustrezno oblikoval zahtevo glede pregleda opreme. Iz izpodbijane odločitve sicer izhaja, da obstoječe zahteve, vezane na predmet naročila, onemogočajo oddajo naročila v obsegu in na način, ki bi ustrezal potrebam naročnika, iz razloga, ker so se bistveno spremenile potrebe naročnika, vendar pa naročnik niti v izpodbijani odločitvi niti v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo ni pojasnil, katere »potrebe naročnika« so spremenile oz. katere okoliščine na strani naročnika v zvezi s pregledom in preizkusom opreme v smislu pravil varstva in zdravja pri delu, so se spremenile, da predmet, kot je opredeljen v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, ne ustreza več njegovim potrebam. Iz naročnikovih navedb v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo (ko navaja, da so bili z vprašanjem potencialnega ponudnika člani komisije zavedeni in so potrdili nekaj, kar ni bilo predhodno usklajeno s stroko iz tega področja) izhaja, da glede zahteve v zvezi s pregledom in preizkusom opreme ne gre za situacijo, ko bi se potrebe naročnika spremenile (ko bi torej naročnik najprej potreboval storitve, vezane na pregled in preizkus opreme v smislu pravil varstva in zdravja pri delu, naknadno pa ne več), pač pa gre za situacijo, ko je naročnik po lastni pomoti neustrezno oblikoval zahtevo glede pregleda opreme oz. ko je naročnik po lastni pomoti v predmet javnega naročila vključil tudi storitve pregleda in preizkusa opreme v smislu pravil varstva in zdravja pri delu. Vendar četudi je naročnik v izpodbijani odločitvi napačno opredelil razlog, zaradi katerega obstoječe zahteve onemogočajo oddajo naročila v obsegu in na način, ki bi ustrezal potrebam naročnika, je v obravnavani zadevi ključno, da je naročnik z izpodbijano odločitvijo ponudnike seznanil, da obstoječa zahteva glede pregleda opreme onemogoča oddajo naročila v obsegu in na način, ki bi ustrezal potrebam naročnika, in jim ob tem hkrati predstavil, na kakšen način bo to zahtevo spremenil v novem postopku javnega naročanja.

Iz prvotno objavljene dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je razvidno, da je predmet naročila tudi zagon opreme in preizkus njenega funkcionalnega delovanja (glej točki 4 in 17.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter 2. člen osnutka Pogodbe za nakup robotiziranega sistema za pripravo, shranjevanje in razdeljevanje zdravil za lekarno UKC Ljubljana; v nadaljevanju: Pogodba). Naročnik je na portalu javnih naročil na vprašanje zainteresiranega gospodarskega subjekta »Ali moramo pregled in preizkus delovne opreme skladno z 19. in 25. členom zakona o ZVZD-1 po zaključku montaže avtomatiziranega sistema opravit ponudniki sami oz. ali bo to izvedeno na strani naročnika?« odgovoril »Pregled in preizkus bo izveden s strani ponudnika« (vprašanje in odgovor, objavljena na portalu javnih naročil dne 23. 12. 2025 ob 14.30). Iz tega odgovora, v povezavi z vprašanjem, izhaja, da so predmet naročila tudi storitve, vezana na pregled in preizkus opreme v smislu pravil varstva in zdravja pri delu.

Državna revizijska komisija upoštevaje navedeno ugotavlja, da glede na obstoječo dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila predmet naročila ni le nakup opreme, kamor spada tudi obveznost zagona opreme in preizkus njenega funkcionalnega delovanja, temveč so predmet javnega naročila tudi storitve, vezane na pregled in preizkus opreme v smislu pravil varstva in zdravja pri delu. Ob tem gre ugotoviti, da osnutek Pogodbe vsebuje zgolj določbe o zagonu opreme in preizkusu njenega funkcionalnega delovanja, medtem ko ne vsebuje določb glede pregleda in preizkusa opreme v smislu pravil varstva in zdravja pri delu. V tem smislu gre tudi razumeti naročnikove navedbe, da zahteva glede prvega pregleda delovne opreme ni jasno definirana in da je odgovor na portalu javnih naročil z dne 23. 12. 2025 v nasprotju s pogodbo.

Upoštevaje obstoječo dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ko so predmet javnega naročila tudi storitve, vezane na pregled in preizkus opreme v smislu pravil varstva in zdravja, in upoštevaje predvideno spremembo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ko bo naročnik sam zagotovil prvi pregled delovne opreme pred njeno uporabo, posledično pa storitve, vezane na pregled in preizkus opreme v smislu pravil varstva in zdravja pri delu, ne bodo del javnega naročila, gre ugotoviti, da naročnik ob nakupu robotiziranega sistema ne želi (več) pridobiti tudi storitev, vezanih na pregled in preizkus opreme v smislu pravil varstva in zdravja, in da želi naročnik v novem postopku spremeniti obseg predmeta, ker obseg predmeta naročila ne ustreza potrebam naročnika.

Državna revizijska komisija navedbam vlagatelja, da je tudi brez spremembe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v delu, ki se nanaša na pregled in preizkus opreme v smislu pravil varstva in zdravja pri delu, mogoča oddaja javnega naročila v obsegu in načinu, ki bi ustrezal naročnikovim potrebam, ne more slediti. Iz predvidene spremembe namreč izhaja, da naročnik ne želi pridobiti storitev, vezanih na pregled in preizkus opreme v smislu pravil varstva in zdravja pri delu. V kolikor bi naročnik nadaljeval s tem postopkom javnega naročanja in javno naročilo oddal, bi naročnik pridobil tudi storitve, vezane na pregled in preizkus opreme v smislu pravil varstva in zdravja pri delu, ki bi jih tudi moral plačati, saj so ponudniki v ponudbeno ceno vključili tudi stroške povezane z izvedbo teh storitev, čeprav naročnik, kot izhaja iz njegovih navedb, ne potrebuje storitev, vezanih na pregled in preizkus opreme v smislu pravil varstva in zdravja pri delu, in jih (posledično) ne želi pridobiti.

Vlagatelj z navedbami, da ni jasno, zakaj naročniku ne bi ustrezalo, da obveznost izvedbe pregleda in preizkus opreme v smislu pravil varstva in zdravja pri delu, nosi ponudnik, odpira vprašanje v zvezi s potrebami naročnika pri izvajanju njegove dejavnosti in posledično vprašanjem oblikovanja predmeta javnega naročila. Državna revizijska komisija je že večkrat zapisala (prim. npr. odločitve v zadevi št. 018-120/2018, 018-155/2018, 018-203/2019), da pravila javnega naročanja praviloma ne posegajo v določanje naročnikovih potreb, na podlagi katerih le-ta oblikuje predmet javnega naročila. Potrebe javnih naročnikov so vezane na izvajanje njihovih funkcij, katere so jim bile poverjene s predpisi, ki urejajo njihovo ustanovitev, organizacijo in obseg izvrševanja poverjenih jim dejavnosti oziroma njihovo poslovanje. Oblikovanje naročnikovih potreb je zato po naravi stvari v prvi vrsti vezano na odgovornost za pravilno in zakonito izvajanje nalog naročnika ter je kot tako stvar naročnikovih strateških poslovnih odločitev, v katere pa pravila o javnem naročanju ne morejo neposredno poseči. Pravila javnega naročanja določajo, kako naj naročnik nabavi blago oz. naroči storitve, ne pa tudi, katero blago sme nabaviti oz. katere storitve sme oz. mora naročiti. Oblikovanje predmeta javnega naročila je v domeni naročnika (in ne v domeni potencialnih ponudnikov), saj se le to veže na naročnikove potrebe.

To v obravnavanem primeru pomeni, da je odločitev naročnika, da storitev, vezanih na pregled in preizkus opreme v smislu pravil varstva in zdravja pri delu, ne naroči in da sam (na drugačen način) zagotovi izpolnitev obveznosti, vezanih na pregled in preizkus opreme v smislu pravil varstva in zdravja pri delu, predstavlja avtonomno poslovno odločitev naročnika, v katero niti Državna revizijska komisija niti vlagatelj ne moreta in ne smeta posegati. Če naročnik ocenjuje, da bo zaradi zakasnitve postopka oddaje javnega naročila zanj bolj smotrno, ekonomično in časovno sprejemljivo, da iz predmeta javnega naročila izloči storitve, vezane na pregled in preizkus opreme v smislu pravil varstva in zdravja pri delu, mu te pravice ni mogoče odvzeti, saj naročniku ni mogoče naložiti, da naroči storitve, ki jih ne želi pridobiti v okviru tega javnega naročila (oz. ko jih želi pridobiti na drugačen način).

V zvezi z navedbami vlagatelja, da naročnik potrebuje storitve, vezane na pregled in preizkus opreme v smislu pravil varstva in zdravja pri delu, ker mora skladno z veljavnimi predpisi zagotoviti pregled opreme v smislu pravil varstva in zdravja pri delu, in da naročnik teh storitev ne more izvesti sam, ker ni eden izmed subjektov, ki imajo dovoljenje za opravljanje strokovnih nalog na področju varnosti pri delu, gre pojasniti, da tudi v primeru njihove utemeljenosti, Državna revizijska komisija ne more ugotoviti naročnikovih kršitev, ker teh storitev ne želi pridobiti v okviru tega javnega naročila. Državna revizijska komisija lahko v revizijskem postopku ugotavlja zgolj skladnost ravnanja naročnika s pravili javnega naročanja (2. člen ZPVPJN), pravila javnega naročanja pa naročniku ne nalagajo, da te storitve pridobi, še manj pa, da jih pridobi ob nakupu opreme in da mu jih zagotovi dobavitelj opreme. Na naročniku je poslovna odločitev, če in na kakšen način bo zagotovil storitve, vezane na pregled in preizkus opreme v smislu pravil varstva in zdravja pri delu. Naročnik sicer navaja, da želi sam prevzeti te storitve, ker se v skladu z njegovimi internimi pravili pregled delovne opreme zagotavlja ločeno od postopka javnega naročila za dobavo opreme, pri čemer obveznosti, ki izhajajo iz 9. člena Pravilna o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme, izpolnjuje sam oz. preko pooblaščenega zunanjega izvajalca, kar po mnenju vlagatelja ni objektivno utemeljen razlog, vendar če Državna revizijska komisija ne more presojati naročnikove odločitve, da storitev, vezanih na pregled preizkus opreme v smislu pravil varstva in zdravja pri delu, ne naroči, lahko še toliko manj presoja razloge, zaradi katerih naročnik ne želi oddati teh storitev oz. razloge, zaradi katerih želi sam prevzeti storitve, vezane na pregled in preizkus opreme v smislu pravil varstva in zdravja pri delu.

Vlagatelj z obsežnimi navedbami, da je ponudba ponudnika Farmasist, d.o.o., Maribor, v tem delu nedopustna, ker ta ponudnik ni eden izmed subjektov, ki imajo dovoljenje za opravljanje strokovnih nalog na področju varnosti pri delu, v ponudbi pa tudi ni za izvedbo tega dela javnega naročila (za razliko od vlagatelja) nominiral podizvajalca, ki ima dovoljenje za opravljanje strokovnih nalog na področju varnosti pri delu, ne more uspeti, saj se naročnik, kot že pojasnjeno, ni opredeljeval do dopustnosti prejetih ponudb, predhodne ugotovitve naročnika o (ne)dopustnosti prejetih ponudb pa so pravno neupoštevne. Četudi bo naročnik v ponovljenem postopku spremenil tisto zahtevo, ki je ponudnik Farmasist, d.o.o., Maribor, v tem postopku ni izpolnjeval, kot to zatrjuje vlagatelj, gre poudariti, da predvidena sprememba dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne bo zgolj v korist ponudnika Farmasist, d.o.o., Maribor. Dobavitelji robotiziranih sistemov za pripravo, shranjevanje in razdeljevanje zdravil praviloma niso eni izmed subjektov, ki imajo dovoljenje za opravljanje strokovnih nalog na področju varnosti pri delu, zato se v novem postopku javnega naročanja nobenemu izmed ponudnikov ne bo treba povezati oz. sodelovati s subjekti, ki imajo to dovoljenje. Že samo dejstvo spremembe strožjih zahtev v milejše zahteve v zdravem konkurenčnem okolju nesporno omogoča poveč(ev)anje kroga možnih ponudnikov in s tem pridobitev večjega števila ponudb, kar je (tudi) v interesu naročnika, saj s tem naročnik doseže, da bo pridobil ponudbe več ponudnikov in bo imel večjo izbiro glede najugodnejše ponudbe. Pri tem ni bistveno, kako velik je krog ponudnikov, ki lahko po spremembi zahteve sodelujejo v postopku, saj lahko že okoliščina, da je sodelovanje omogočeno novemu potencialnemu ponudniku, zlasti v razmerah omejenega števila ponudnikov, pomeni bistveno spremenjeno konkurenčnost v postopku.

Na podlagi navedenega gre ugotoviti, da vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni uspel izkazati, da je naročnikov razlog, da zavrne vse ponudbe iz razloga neustrezno oblikovanega predmeta javnega naročila v delu, ki se nanaša na storitve, vezane na pregled in preizkus opreme v smislu pravil varstva in zdravja pri delu, navidezen. Ker je že na podlagi navedenega potrebno ugotoviti neutemeljenost vlagateljeve zahteve za razveljavitev izpodbijane odločitve o (ne)oddaji naročila, Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni presojala revizijskih navedb, da so navidezni tudi drugi naročnikovi razlogi za zavrnitev vseh ponudb. Vsebinska presoja teh navedb namreč, ob upoštevanju, da za zavrnitev vseh ponudb zadostuje že en razlog, namreč ne bi mogla več vplivati na vsebinsko drugačno odločitev Državne revizijske komisije v tem postopku.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, ko je vse prejete ponudbe zavrnil zaradi razlogov na njegovi strani. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo vlagatelja kot neutemeljen zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Naročnik je na Državno revizijsko komisijo z vlogo z dne 8. 4. 2026 naslovil predlog za izdajo sklepa, s katerim se naročniku kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja

ZPVPJN v 4. alineji prvega odstavka 20. člena določa, da lahko naročnik ob prejemu zahtevka za revizijo ali kadar koli med predrevizijskim ali revizijskim postopkom na Državno revizijsko komisijo naslovi predlog za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja.

Iz navedene določbe izhaja, da se predlog naročnika za začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja veže na vloženi zahtevek za revizijo, namenjen pa je izvedbi novega postopka javnega naročanja še pred pravnomočno odločitvijo o zahtevku za revizijo.

Ker je v obravnavanem primeru Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila, gre ugotoviti, da je s tem odpadel pravni interes naročnika za izdajo sklepa za začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja. Na temelju navedenega je Državna revizijska komisija predlog naročnika, s katerim se mu kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja, zaradi odpadle pravne podlage oziroma pravnega interesa za odločanje zavrgla. Ker je odločitev o (ne)oddaji javnega naročila, za namen izvajanja ZJN-3, postala pravnomočna (prim. deveti odstavek 39a. člena ZPVPJN), lahko naročnik že na tej podlagi začne nov postopek javnega naročila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

Pravni pouk:
Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


Predsednica senata:
dr. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
– naročnik,
– vlagatelj – po pooblaščencu,
– RS MJU.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.

Natisni stran