018-039/2026 Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije Soča

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Zlate Jerman kot predsednice senata ter Sama Červeka in Andraža Žvana kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nakup, implementacija in vzdrževanje informacijskega sistema« na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj RAZVOJNI CENTER IRC CELJE, d.o.o., Ulica XIV. divizije 14, Celje, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnik Aleksander Petrovič, Ulica XIV. divizije 8, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije Soča, Linhartova cesta 51, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 15. 4. 2026

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila »Nakup, implementacija in vzdrževanje informacijskega sistema«, objavljen dne 23. 2. 2026 na Portalu javnih naročil pod št. objave JN001240/2026-EUe16/01 in v Uradnem listu EU pod št. objave 126006-2026.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 6.077,42 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je 12. 2. 2026 sprejel sklep o začetku postopka. Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku po 40. členu Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), je bilo 23. 2. 2026 objavljeno na Portalu javnih naročil pod št. objave JN001240/2026-EUe16/01 in v Uradnem listu EU pod št. objave 126006-2026.

Zoper določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju tudi: razpisna dokumentacija) je vlagatelj 9. 3. 2026 vložil zahtevek za revizijo, s katerim naročniku oziroma Državni revizijski komisiji predlaga, naj se razveljavi celotna točka 8.2.3.1 (Tehnična in strokovna sposobnost, prva točka) razpisne dokumentacije ter se mu povrne priglašene stroške pravnega varstva. Predmetni pogoj za sodelovanje označuje za nezakonitega (nesorazmernega, v nasprotju z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki in načelom enakopravne obravnave ponudnikov). Zatrjuje, da naročnik neutemeljeno združuje več različnih področij, kot so vodenje kadrovskih evidenc, obračun plač in planiranje delovnega časa – to naj bi priznaval že sam naročnik, ko navaja, da naroča module, kar v prevodu pomeni »del naprave«. Naročnik bi lahko izvedel postopke za vsak modul posebej in zahteval ustrezno povezljivost z ostalimi moduli, pa bi pridobil enako storitev, kot jo zdaj naroča. Naročnik vztraja pri tem, da razdelitev referenc po posameznih modulih in njihovo kumulativno izkazovanje pri različnih naročnikih ne izkazuje sposobnosti izvedbe primerljivega projekta kot celote, s čimer vztraja pri zahtevi, da mora referenca izkazovati izvedbo primerljive rešitve kot celovitega sistema. To pa pomeni, da se na razpis ne more prijaviti nobena skupina gospodarskih subjektov, razen tistih, ki so slučajno že skupaj izvedle identičen projekt pri istem naročniku v Sloveniji, v praksi pa to pomeni, da nihče ne more sodelovati s skupno ponudbo, pač pa samo posamezniki, ki imajo vse module. Ker gre za posamezne module, ki morajo zgolj omogočati standardno medsebojno povezljivost, pomeni takšen pogoj pretirano omejitev. Vlagatelj pojasnjuje, da so predmet javnega naročila štirje moduli, pri čemer vsak izvajalec v skupni ponudbi jamči za izvedbo in povezljivost celote; izpodbijani pogoj označuje za samega s seboj v nasprotju, saj po eni strani predvideva zamenjavo partnerja z ustrezno referenco, nato pa glede na zahtevo po izkazovanju reference kot celovitega sistema onemogoča zamenjavo partnerja – praktično naj ne bi bilo možno, da bi dva partnerja, ki sta sodelovala pri istem naročniku in s tem izkazala referenco, lahko zamenjala enega partnerja, saj potem preostali partner več ne izkazuje reference. Kot nesorazmernega z javnim naročilom vlagatelj prereka tudi del pogoja, ki določa, da mora imeti referenčni naročnik vsaj 350 zaposlenih; meni, da je število zaposlenih nepomembno, saj lahko isti sistem s 100 ali pa s 1.000 zaposlenimi enako opravi svoje delo. Še toliko bolj je problematično, ker naročnik obenem zahteva, da se referenca nanaša zgolj na referenčne naročnike iz Slovenije in da je bila pri referenčnem naročniku ponujena funkcionalnost v slovenskem jeziku. Vsi moduli, ki jih zahteva naročnik, so podobni tudi v drugih državah EU, potrebujejo le določeno prilagoditev na slovenski jezik in določene posebnosti. Nedvomno so ponudniki tehnično usposobljeni in sposobni, če npr. na Dunaju v glavni bolnišnici ponujajo predmetne module in rešitve. Vlagatelj še dodaja, da so v javnem razpisu zahtevani standardni moduli, ki se v ničemer ne ločijo od drugih modulov za javne ustanove ali zaposlene v javnem sektorju, zato omejitev referenc zgolj na javne zavode, ki izvajajo zdravstveno dejavnost na sekundarni in/ali terciarni dejavnosti nima podlage v sorazmernosti ali nujnosti. Prav tako za nesorazmernega vlagatelj označuje pogoj v delu, ki se nanaša na zahtevo, da referenčna rešitev ne sme biti starejša od petih let od datuma objave tega naročila in da mora biti sistem vzdrževan zadnjih 12 mesecev pred oddajo tega javnega naročila – pojasnjuje, da če ima ponudnik ustrezno rešitev, jo mora vzdrževati in redno usklajevati s spremembami zakonodaje, sicer že v osnovi ponudba sploh ni ustrezna.

Naročnik je 19. 3. 2026 s sklepom z dne 18. 3. 2026 zavrnil zahtevek za revizijo in posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva. Sklicuje se na objavljene odgovore na vprašanja potencialnih ponudnikov na Portalu javnih naročil. Pojasnjuje, da glede na predmet javnega naročila, ki vključuje implementacijo in integracijo več medsebojno povezanih funkcionalnih sklopov v enoten informacijski sistem za upravljanje s človeškimi viri, pri čemer morajo funkcionalnosti delovati kot enoten integriran informacijski sistem, utemeljeno zahteva referenco za izvedbo primerljivega celovitega projekta, saj zgolj izkušnje z implementacijo posameznih nepovezanih modulov ne izkazujejo nujno sposobnosti izvedbe integrirane rešitve. Zanika, da bi zahteva onemogočala oddajo skupnih ponudb ali sodelovanje podizvajalcev, saj zgolj določa minimalno raven izkušenj, ki jih mora izkazovati gospodarski subjekt oziroma subjekt, na katerega zmogljivosti se ponudnik sklicuje. Iz razloga, ker predmet javnega naročila vključuje implementacijo informacijskega sistema za upravljanje s človeškimi viri v javnem zdravstvenem zavodu v Sloveniji, kjer so procesi urejeni s specifičnimi predpisi, ki se bistveno razlikujejo od ureditev v drugih državah, zahteva naročnik referenco iz okolja, ki izkazuje poznavanje slovenskega pravnega okvira, posebnosti obračuna plač v javnem sektorju ter organizacije dela v slovenskih javnih zdravstvenih zavodih; meni, da zahteva po referenci iz primerljivega pravnega in organizacijskega okolja zato ne predstavlja neupravičene omejitve konkurence gospodarskih subjektov iz tretjih držav članic EU. Razpisna dokumentacija ne preprečuje sodelovanja gospodarskih subjektov iz drugih držav članic EU. Vezano na očitek o zahtevi po predložitvi reference iz javnega zdravstvenega zavoda na sekundarni oziroma terciarni ravni naročnik pojasnjuje specifike dela v takšnih ustanovah (npr. izmensko delo, delo preko polnega delovnega časa v okviru zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva, pripravljenost) in posledično kompleksnost kadrovskih procesov, evidence delovnega časa ter obračuna plač v takem okolju, v posledici česar ocenjuje, da lahko ustrezno izvedbo predmetnega projekta zagotovi le ponudnik, ki je že uspešno izvedel primerljiv projekt v organizacijskem okolju s podobno stopnjo kompleksnosti. Poudarja, da je pri presoji primerljivosti referenčnega okolja bistveno tudi število zaposlenih pri referenčnem naročniku, saj to neposredno vpliva na obseg kadrovskih evidenc, kompleksnost obračuna plač, organizacijo delovnega časa ter obseg obdelave podatkov; naročnik zato preverja, ali je ponujena rešitev že delovala v organizacijskem okolju primerljivega obsega. Navaja še, da zahteva po referenci iz zadnjih petih let zagotavlja, da je ponujena rešitev tehnološko aktualna ter da je bila implementirana v razmeroma nedavnem časovnem obdobju, ki še odraža sodobne tehnološke in organizacijske zahteve informacijskih sistemov. Zahteva, da mora biti referenčni sistem vzdrževan najmanj zadnjih 12 mesecev pred oddajo ponudbe, pa zagotavlja, da je sistem še vedno v aktivni produkcijski uporabi in da ni šlo zgolj za enkratno implementacijo sistema, ki se po uvedbi ne uporablja več ali ni več ustrezno vzdrževan. Navedena zahteva tako omogoča preverjanje, ali ponujena rešitev dejansko deluje v praksi in ali je ponudnik sposoben zagotavljati tudi vzdrževanje in prilagajanje sistema spremembam zakonodaje ter potrebam uporabnika.

Naročnik je Državni revizijski komisiji 19. 3. 2026 in 13. 4. 2026 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je do navedb naročnika opredelil z vlogo z dne 24. 3. 2026. Vztraja pri dosedanjih navedbah in dodaja, da:
- naročnik eksplicitno dopušča tehnično rešitev, ki jo lahko sestavijo, ponudijo in implementirajo različni partnerji v skupni ponudbi z različnimi specializiranimi moduli, vendar hkrati le tisti posamezni partnerji v ponudbi, kjer vsak partner izkazuje izvedbo takšne rešitve »kot celote« pri enem naročniku z istimi partnerji ponudbe, kar ni sorazmerno;
- je integriranost (ki jo zasleduje naročnik) funkcija posameznih modulov, ki se lahko povezujejo, in ne specifičnost ali posebnost sistema kot celote;
- je sporni pogoj namenjen le oženju kroga potencialnih ponudnikov (kar potrjuje tudi dejstvo, da se je na razpis prijavil samo en ponudnik, ki ponuja monolitno rešitev ter niti en ponudnik z modularnimi rešitvami), nikakor pa ne zagotavlja integriranosti;
- naročnik preferira ponudnike s podizvajalci in praktično izključuje skupne ponudbe;
- partnerji skupne ponudbe jamčijo naročniku za izvedbo celote, zato je neutemeljena zahteva, da bi moral vsaj[A1.1] partner izkazovati referenco za celoten sistem – to dejansko izvotli smisel in namen skupne ponudbe;
- kjerkoli je posamezen modul že bil nameščen in integriran z drugim modulom, je izkazana referenca, da sta posamezna modula povezljiva ali integrirana, pri čemer je nepomembno, kdo je bil naročnik;
- vse kar je naročnik navedel glede notranje organizacije in določenega načina izvajanja dela, ni nobena posebnost in obstaja tudi pri drugih večjih zdravstvenih zavodih ali izven zdravstvene dejavnosti (npr. v drugih delih javnega sektorja, kot je npr. policija ali vojska);
- naročnik v ničemer ni pojasnil, zakaj referenca za 100 ali 200 delavcev v javnem sektorju ne izkazuje ustrezne sposobnosti.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V postopku javnega naročanja lahko naročnik postavi pogoje za sodelovanje z namenom ugotavljanja sposobnosti ponudnikov za izvedbo javnega naročila. Pogoj za sodelovanje je element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji, in je izključne narave.

Pogoje za sodelovanje naročnik določi v skladu s 76. členom ZJN-3. Ta v prvem odstavku določa, da lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na a) ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, b) ekonomski in finančni položaj in c) tehnično in strokovno sposobnost.

V skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik gospodarskim subjektom kot zahtevo za sodelovanje naloži pogoje, ki so določeni v 76. členu. Naročnik v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila. Glede tehnične in strokovne sposobnosti deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Naročnik lahko domneva, da gospodarski subjekt nima zahtevanih strokovnih sposobnosti, če pri gospodarskem subjektu zasledi nasprotje interesov, ki bi lahko negativno vplivalo na izvedbo javnega naročila.

Dokazila za ugotavljanje sposobnosti gospodarskih subjektov za sodelovanje v javnem naročanju ZJN-3 ureja v 77. členu. Skladno z drugim odstavkom tega člena lahko naročnik zahteva le dokazila, določena v tem in v 78. členu ZJN-3. Tehnične sposobnosti lahko gospodarski subjekt glede na vrsto, količino ali pomen ter uporabo gradenj, blaga ali storitev izkaže na enega ali več načinov iz osmega odstavka 77. člena ZJN-3 – npr.:
- s seznamom najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov. Zaradi zagotovitve ustrezne ravni konkurence lahko naročnik po potrebi navede, da bo upošteval dokazila o ustreznih dobavah blaga ali opravljenih storitvah izpred več kot treh let (točka b);
- z navedbo tehničnega osebja ali tehničnih organov, ki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročila, zlasti tistih, ki so odgovorni za nadzor kakovosti, v primeru javnih naročil gradenj pa tistih, od katerih lahko izvajalec zahteva, da izvedejo gradnjo, in sicer ne glede na to, ali so zaposleni pri gospodarskem subjektu ali ne (točka c);
- z dokazilom o izobrazbi in strokovni usposobljenosti izvajalca storitev ali gradenj ali vodstvenih delavcev podjetja pod pogojem, da ne štejejo kot merilo za oddajo javnega naročila (točka f) itd.

ZJN-3 opredeljuje le osnovna izhodišča za določanje pogojev za priznanje tehnične in strokovne sposobnosti ter posamezna dokazila, ne določa pa vsebinskih zahtev. Naročnik je tisti, ki mora v vsakem konkretnem postopku oddaje javnega naročila določiti posamezne vsebinske zahteve oziroma referenčne kriterije (vsebinske, vrednostne, časovne, ipd.), ki jih mora izpolnjevati referenčni posel, da lahko ponudnik z izkazovanjem njegove uspešne izvedbe dokaže sposobnost za izvedbo naročila. Pri oblikovanju referenčnih kriterijev mora naročnik upoštevati, da morajo biti posamezni referenčni kriteriji sorazmerni in povezani s predmetom naročila. Z drugimi besedami to pomeni tudi, da mora naročnik zahteve za referenčni posel opisati na način, da bo ta obsegal storitev oziroma gradnjo, primerljivo predmetu javnega naročila. Referenca je namreč po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik sposoben izvesti določeno javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, saj z njo dokazuje, da je istovrstno storitev oziroma gradnjo (ki jo je po obsegu, zahtevnosti in kvaliteti mogoče primerjati s predmetom naročila) v preteklosti že uspešno izvedel. Naročnik lahko le na podlagi dokazila, da je ponudnik (vsaj) enkrat že uspešno izvedel primerljivo naročilo, utemeljeno sklepa, da ima tak ponudnik ustrezno znanje, izkušnje in kapacitete, potrebne za izvedbo javnega naročila, ki ga razpisuje. Naročnik seveda ne more zahtevati popolne identičnosti referenčnega posla in predmeta javnega naročila, saj je popolna identičnost dveh predmetov praviloma nemogoča. Poleg tega bi bila taka zahteva načeloma tudi v nasprotju z načelom sorazmernosti in bi lahko predstavljala tudi nemogoč pogoj. Vsekakor pa je glede na načelo sorazmernosti treba zavzeti stališče, da morata biti predmet referenčnega posla in predmet javnega naročila enaka oziroma podobna do te mere, da je na podlagi potrdila o uspešni izvedbi referenčnega posla mogoče utemeljeno sklepati, da ima ponudnik ustrezno znanje in izkušnje za izvedbo predmeta naročila.

Naročnik torej glede na namen reference referenčne kriterije določi na način, da z njimi omeji izkazovanje reference na primerljive dobave blaga oziroma opravljene storitve. S tem seveda nujno omeji konkurenco, zlasti pri zahtevnejših naročilih, vprašanje pa je, ali to stori na sorazmeren in objektivno utemeljen način.

Naročnik je v prvotno objavljeni razpisni dokumentaciji v poglavju »8.2.3. Tehnična in strokovna sposobnost« pod razdelkom 8.2.3.1. navedel:

»Ponudnik mora izkazati, da ponuja izdelano rešitev informacijskega sistema, ki je v produkcijski uporabi pri najmanj enemu javnemu zavodu, ki izvaja zdravstveno dejavnost na sekundarni in/ali terciarni ravni. Rešitev, s katero izkazuje referenčni pogoj ne sme biti starejša od pet let od datuma objave tega javnega naročila na portalu javnih naročil. V prej navedeno 5 letno obdobje štejejo tudi nadgradnje informacijskega sistema. Sistem mora biti vzdrževan zadnjih 12 mesecev pred oddajo tega javnega naročila.

Naročnik bo kot ustrezen štel vsak informacijski sistem, ki izpolnjuje najmanj naslednje karakteristike:
- Gre za informacijski sistem, ki je namenjen informatizaciji procesov dela in obdelavi podatkov na področjih registracije delovnega časa, obračuna plač in honorarjev ter kadrovske evidence.
- Ponujena rešitev mora temeljiti na enotni arhitekturni platformi, ki zagotavlja skupno podatkovno bazo za vse funkcionalne sklope (kadrovski sistem, plačni sistem, sistem za registracijo delovnega časa).
- referenčni naročnik ima več kot 350 zaposlenih
- sistem je skladen z veljano zakonodajo
- ponujena funkcionalna rešitev je v slovenskem jeziku.

Izpolnjevanje pogoja morajo izkazati naslednji gospodarski subjekti:
Pogoj mora izpolniti ponudnik. Ponudnik lahko izpolnjevanje pogoja izkaže tudi s partnerji ali podizvajalci. V primeru, da se ponudnik za izpolnjevanje pogoja sklicuje na partnerje ali podizvajalce, morajo ti subjekti prevzeti v izvedbo dela, za katera izkazujejo reference. V primeru izpolnjevanja pogoja s podizvajalcem in kasnejšo zamenjavo le-tega, mora novi nominirani podizvajalec oziroma gospodarski subjekt, ki bo dela dejansko izvajal, izkazati izpolnjevanje tega pogoja.

Dokazilo:
- Izpolnjen in podpisan obrazec »Seznam referenčnih poslov«.
- Izpolnjen in podpisan obrazec »Potrdilo o referenčnem poslu«.
- Izpolnjen obrazec ESPD (v »Del IV: Pogoji za sodelovanje, Oddelek C: tehnična in strokovna sposobnost«).«

Skladno z drugim odstavkom 67. člena ZJN-3 se informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom na portalu javnih naročil ali prek njega, štejejo za spremembo, dopolnitev ali pojasnilo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, če iz vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje ta dokumentacija ali če se s pojasnilom odpravlja dvoumnost navedbe v tej dokumentaciji.

Iz pregleda objav na Portalu javnih naročil je razvidno, da se na citiran pogoj za sodelovanje v razpisni dokumentaciji nanašajo številna vprašanja oziroma pobude potencialnih ponudnikov in ustrezajoči odgovori naročnika (nekateri odgovori so bili objavljeni šele po prejemu zahtevka za revizijo):

- »Objava 05.03.2026 13:36 (Vprašanja in odgovori)
VPRAŠANJE

Spoštovani naročnik,

Celotna rezpisna dokumentacija je pisana točno na določenega ponudnika ČETRTO POT d.o.o., oz. vse točke 8.2 Pogoji za sodelovanje, posebaj točka 8.2.3 tehnična in strokovna sposobnost. Prav tako je merilo iz točke 10 po kateri izločujete vse svetovno priznane ponudnike tovrstnih rešitev saj ponudniki ,ki jih ponujajo nimajo avtorskih pravic nad rešitvijo. To pomeni, da bodo 10 točk dobili samo tisti , ki ponujajo svojo doma razvito rešitev.

Naj naročnik pojasni zakaj so za njega te rešitve boljše oziorma bolj sprejemljive od svetovno priznanih rešitev, ki imajo nadzor nad razvojem in lokalizacijo rešitve.

Zelo je čudno , da pa naročnik pri kadrovskih sposobnosti v točki 8.2.4.2. nima velikih zahtev kot npr. da so kadri usposobljeni oz. certificirani za implemntacijo, da ima ustrezno izobrazbo, reference , ustrezno število zaposlenih posameznih modulih itd.... Sama kopija pogodbe o zaposlitvi ne izkazuje dejanske zaposlitve.

Nedopustno je da naročnik v vseh ampak prav v vseh točkah JN - tehnične in strokovne sposobnosti postavi pogoje na zgorja navedenega ponudnika in s tem krši vse točke 5. člena ZNJ-3 po katerih je strogo prepovedano neupravičeno omejevanje konkurence med ponudniki. Naročniki ne smejo z izbiro postopka, tehničnimi specifikacijami ali zahtevami po podizvajalcih neupravičeno izključevati potencialnih kandidatov in morajo ravnati v skladu s predpisi o varstvu konkurence.

To je nedopustno in s tem razpisom bi se moral ukvarjati NPU in KPK poleg DRK .
Naročnika pozivamo , da v celoti spremeni točko 8.2.3 in Merila iz točke 10 tako, da se lahko na JN prijavijo vsi ostali ponudniki.

ODGOVOR
Naročnik zavrača navedbe, da je razpisna dokumentacija pripravljena na način, ki bi neupravičeno omejeval konkurenco ali favoriziral posameznega ponudnika.
Razpisna dokumentacija je bila oblikovana ob upoštevanju načel iz 5., 7. in 8. člena Zakon o javnem naročanju (ZJN-3), pri čemer je naročnik izhajal iz svojih objektivnih potreb ter specifičnosti predmeta javnega naročila, ki vključuje vzpostavitev celovitega informacijskega sistema ter njegovo večletno vzdrževanje.
Naročnik je v postopku pojasnjevanja razpisne dokumentacije že:
• spremenil merilo M3, ki se ne nanaša več na avtorstvo programske rešitve,
• prilagodil zahteve glede ISO certifikatov v skladu z načelom sorazmernosti,
• znižal zahtevo glede referenčnih projektov vodje projekta,
• dodatno pojasnil zahteve glede referenc ponudnika in tehničnih standardov.
S tem je naročnik dodatno zagotovil širšo konkurenčnost postopka.
Zahteve iz točke 8.2.3 (tehnična in strokovna sposobnost) so oblikovane z namenom zagotovitve, da bo izbrani izvajalec sposoben izvesti projekt v zahtevanem obsegu, kakovosti in rokih. Naročnik poudarja, da zahteve ne omejujejo sodelovanja na določen poslovni model ali izvor programske opreme, temveč določajo minimalne strokovne standarde, ki jih lahko izpolni vsak gospodarski subjekt, ki razpolaga z ustreznimi izkušnjami in zmogljivostmi.
Glede kadrovskih zahtev naročnik pojasnjuje, da je pogoje oblikoval sorazmerno predmetu naročila, pri čemer je upošteval tudi načelo zagotavljanja konkurence.
Naročnik ne more slediti pozivu k celoviti spremembi točke 8.2.3, saj ocenjuje, da so pogoji strokovno utemeljeni, sorazmerni in neposredno povezani s predmetom naročila. Razpisna dokumentacija v tem delu ostaja nespremenjena, razen že objavljenih sprememb.

Naročnik spreminja M3 in sicer je novo merilo 3: […]«

- »Objava 05.03.2026 13:39 (Vprašanja in odgovori)
VPRAŠANJE
Spoštovani ,

Opozarjamo, da je naročnik v Navodilu ponudnikom za pripravo ponudbe v celoti nezakonito določil točko 8.2.3 »Tehnična in strokovna sposobnost«, saj po pregledu te točke ugotavljamo, da je njen edini namen nezakonito omejevati konkurenco med ponudniki (kršitev 5. člena ZJN-3) ter diskriminirati vse ponudnike razen očitno preferiranega ponudnika, kateremu je javni razpis prirejen.

V podtočki 8.2.3.1 je tako določeno, da mora ponudnik izkazati najmanj eno referenco v javnem zavodu, ki izvaja zdravstveno dejavnost na sekundarni in /ali terciarni dejavnosti. Takšno določilo predstavlja povsem neutemeljeno omejevanje konkurence med ponudniki, saj predmetno naročilo v ničemer nima take vsebine, da bi ponudnik potreboval izkušnje pri naročniku s področja zdravstvene dejavnost na sekundarni in /ali terciarni dejavnosti (kršitev načela sorazmernosti – 8. člen ZJN-3). Bistveno je edino, da ima ponudnik reference pri javnih zavodih, ki imajo kadrovski sistem in obračunavajo plače po metodologiji plač v javnem sektorju. Javni zavodi – tako tisti, ki izvajajo zdravstveno dejavnost na kateri koli ravni, kot tudi tisti, ki ne izvajajo zdravstvene dejavnosti – so tako z vidika predmeta javnega naročila povsem identični (javnim zavodom v zdravstvu so na primer enakovredni javni zavodi v šolstvu), saj pri javnih zavodih v zdravstvu (in še toliko bolj specifično na sekundarni ali terciarni ravni) ne obstajajo nikakršne posebnosti, ki bi z vidika predmeta javnega naročila zahtevale drugačne sposobnosti, veščine, znanje, izkušnje ali kar koli drugega.

Poudarjamo torej, da se plače v javnem sektorju obračunavajo po Uredbi o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 109/24, s spremembami in dopolnitvami), skladno s čimer se obračun plač v vseh subjektih v javnem sektorju izvaja, in se mora izvajati, povsem enako, kar pomeni, da je tudi informacijski sistem, v katerem se obračunavajo plače v enem subjektu javnega sektorja (vključno z javnimi zdravstvenimi zavodi na sekundarni in terciarni ravni) povsem primerljiv in enakovreden poslovnem informacijskem sistemu v drugem subjektu javnega sektorja (na primer na Univerzi ali v Javnem holdingu Ljubljana).

Ob tem poudarjamo, da naročnik razpisne zahteve določi ob upoštevanju objektivno utemeljenih potreb in pričakovanj glede na predmet javnega naročila. Pravila javnega naročanja pa naročnika pri tem zavezujejo, da razpisne zahteve določi na način, ki zagotavlja konkurenco med ponudniki in njihovo enakopravno obravnavo (5. in 7. člen ZJN-3), hkrati pa mora zahteve določiti v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom predmeta naročila (8. člen ZJN-3). Enako je poudarila tudi Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-082/2019-5.

Poleg tega je v isti točki Navodila ponudnikom zahtevano tudi, da rešitev temelji na enotni arhitekturni platformi, ki zagotavlja skupno podatkovno bazo za vse funkcionalne sklope (kadrovski sistem, plačni sistem, sistem za registracijo delavnega časa), kar zopet predstavlja neutemeljeno omejevanje konkurence. Ne obstaja namreč nobena razumljiva strokovna razlaga, zakaj bi morala biti registracija delavnega časa na isti platformi, kot kadrovski sistem in plačni sistem, saj so v mnogih javnih zavodih (še toliko večjih in kompleksnejših) navedeni sistemi ločeni in ni s takšno rešitvijo naročnik v ničemer na slabšem (npr. Univerza v Ljubljani ima sistem za registracijo delovnega časa od podjetja Špica, kadrovski sistem in obračun plač pa od podjetja SAP).

Ne nazadnje tudi predmetni naročnik trenutno uporablja registracijo delovnega časa podjetja Špica, ki, kolikor nam je znano, nima nikakršnih težav in bi že z manjšimi posodobitvami tega sistema naročnik brez težav dosegel namen, kot je razviden iz specifikacij predmetnega javnega naročila. Če bi torej naročnik poleg zamenjave celotnega sistema dopustil tudi ponudbo, ki temelji (v delu sistema za registracijo delovnega časa) na nadgradnji obstoječega sistema, ali s celotno zamenjavo sistemov, vendar ne nujno na enotni arhitekturni platformi, kar bi naročnik preprosto izvedel s črtanjem zahteve, da rešitev temelji na enotni arhitekturni platformi, ki zagotavlja skupno podatkovno bazo za vse funkcionalne sklope, bi odprl konkurenco širšemu krogu ponudnikov ter ne bi nezakonito zapiral javnega naročila zgolj ponudniku, ki nudi vse funkcionalne sklope v okviru enotne arhitekturne platforme (tj. Četrta pot).

V zvezi z navedenim posebej izpostavljamo, da je rešitev informacijskega sistema, ki ne temelji na enotni arhitekturni platformi, ki bi zagotavljala skupno podatkovno bazo za vse funkcionalne sklope, povsem enakovredna rešitvi, ki jo zahteva naročnik. Rešitve, ki ne temeljijo na enotni arhitekturni platformi, oziroma podatkovne baze, je mogoče namreč brez težav tako integrirati, povezati oziroma nastaviti tako, da je za naročnika končni izdelek povsem enakovreden. Poudariti je namreč treba, da je z naročnikovega vidika ključna funkcionalnost, zahtevano funkcionalnost pa je mogoče zagotavljati na različne načine (česar naročnik skladno s prakso Državne revizijske komisije ne sme omejevati), pri čemer informacijski sistem, ki temelji na enotni arhitekturni platformi, ki zagotavlja skupno podatkovno bazo za vse funkcionalne sklope, ne predstavlja za naročnika z vidika funkcionalnosti – in tudi sicer – nikakršne dodatne prednosti ali koristi.

Če naročnik ne b sledil našemu pozivu, bomo primorani uveljavljati pravno varstvo z zahtevkom za revizijo.

lp, Hvala

ODGOVOR

1. Glede referenčnega pogoja (točka 8.2.3.1)
Naročnik zahteva referenco pri javnem zavodu, ki izvaja zdravstveno dejavnost na sekundarni in/ali terciarni ravni, ker predmet naročila vključuje implementacijo in vzdrževanje informacijskega sistema v okolju, za katerega so značilne:
• kompleksne organizacijske strukture,
• izvajanje zdravstvene dejavnosti v neprekinjenem režimu dela,
• specifične oblike razporejanja delovnega časa (npr. turnusno delo, pripravljenost, dežurstva),
• obračun številnih dodatkov in posebnosti, ki so značilne za zdravstveno dejavnost,
• povečana kadrovska dinamika in organizacijska zahtevnost.
Naročnik ocenjuje, da izkušnje v tovrstnem okolju predstavljajo objektivno relevantno zagotovilo, da ponudnik razpolaga z ustreznim znanjem in praktičnimi izkušnjami za uspešno izvedbo naročila. Zahteva ni določena z namenom omejevanja konkurence, temveč z namenom zagotavljanja ustrezne strokovne usposobljenosti ponudnika glede na specifično organizacijsko in delovnopravno kompleksnost naročnikovega okolja.
Naročnik poudarja, da pogoj ne zahteva identične rešitve ali referenčnega projekta pri istem tipu zavoda, temveč zgolj izkaz izkušenj v primerljivo kompleksnem zdravstvenem okolju. Naročnik zato ocenjuje, da je referenčni pogoj sorazmeren in vsebinsko povezan s predmetom naročila.

2. Glede zahteve po enotni arhitekturni platformi
Ob upoštevanju prejetih vprašanj in z namenom dodatnega zagotavljanja konkurenčnosti postopka ter tehnološke nevtralnosti naročnik spreminja zahtevo na način, da dopušča tudi rešitve, ki temeljijo na več medsebojno integriranih aplikacijah oziroma podatkovnih bazah, pod pogojem, da je zagotovljena popolna avtomatska sinhronizacija podatkov brez ročnih posegov, je zagotovljen enkraten vnos podatkov brez podvajanja, je zagotovljena enotna prijava uporabnikov (SSO) oziroma enotna uporabniška izkušnja, integracija deluje v realnem času ali z dokazljivo tehnično ustrezno zakasnitvijo in da ponudnik prevzema celovito odgovornost za delovanje celotnega sistema kot funkcionalne celote. Naročnik tako umika zahtevo po nujni enotni podatkovni bazi in enotni arhitekturni platformi, vendar ohranja zahtevo po funkcionalni integriranosti sistema, ki mora zagotavljati nemoteno in avtomatizirano izmenjavo podatkov med vsemi funkcionalnimi sklopi. S tem naročnik zagotavlja širši dostop do postopka javnega naročanja, ob hkratnem varovanju svojih poslovnih in organizacijskih potreb.«

- »Objava 05.03.2026 14:06 (Vprašanja in odgovori)
VPRAŠANJE
Ali velja referenca, v kolikor pri dveh različnih naročnikih z podizvajalcem pokrijemo zahtevano referenco in sicer vsak s svojim delom? Pomeni, da so zahtevane karakteristike pokrite, pri dveh različnih naročnikih? Pri enem naročniku plače, hrm, potni nalogi, pri drugem naročniku vse ostalo.

ODGOVOR

Naročnik pojasnjuje, da mora referenca izkazovati, da je bila pri enem naročniku vzpostavljena in uporabljena celovita programska rešitev, ki po vsebini in funkcionalnosti ustreza predmetu javnega naročila. Namen referenčnega pogoja je dokazati sposobnost ponudnika (oziroma skupine ponudnikov oziroma subjektov, na katere se ponudnik sklicuje), da je že uspešno izvedel primerljiv projekt kot funkcionalno celoto. Zato se zahtevane referenčne karakteristike ne morejo seštevati iz dveh vsebinsko ločenih referenčnih projektov pri različnih naročnikih na način, da bi se posamezni moduli (npr. plače pri enem naročniku, ostali moduli pri drugem) medsebojno kombinirali za izpolnitev ene zahtevane reference. Dopustno pa je, da referenco izkazuje ponudnik sam, partner v skupni ponudbi, podizvajalec ali subjekt, na katerega zmogljivosti se ponudnik sklicuje, vendar mora v takem primeru posamezna referenca kot celota izkazovati izvedbo primerljivega sistema pri enem naročniku.«

- »Objava 05.03.2026 14:08 (Vprašanja in odgovori)
VPRAŠANJE
Spoštovani,

Naročnik v obrazcu tehnične dokumentacije navaja, da z javnim naročilom išče storitev za celovito izvajanje nalog s področja plač, kadrovske evidence ter registracije delovnega časa , v sklopu uvedbe pa je potrebno vzpostaviti enovit sistem, ki bo deloval na enotni podatkovni bazi, omogočal enkratno vpisovanje podatkov ter omogočal enotno vstopno točko z uporabo enega uporabniškega vmesnika. Prav tako navaja, da mora biti sistem enotna aplikativna rešitev z enotno podatkovno bazo, rešitve, ki temeljijo na ločenih aplikacijah, povezanih zgolj preko vmesnikov ali ročnih sinhronizacij, pa niso dopustne. Dodatno v obrazcu navodila ponudnik v pogoju 8.2.3.1. navaja, da mora ponujena rešitev v referenčnem potrdilu temeljiti na enotni arhitekturni platformi, ki zagotavlja skupno podatkovno bazo za vse funkcionalne sklope (kadrovski sistem, plačni sistem, sistem za registracijo delovnega časa).

Naročnika pozivamo, da utemelji svojo zahtevo po enotni aplikativni rešitvi z enotno podatkovno bazo in zahtevo po enotni aplikaciji za vse module informacijskega sistema, ki temelji na enotni arhitekturni bazi.

Prosimo, da naročnik umakne zahtevo po enotni aplikativni rešitvi z enotno podatkovno bazo in zahtevo po enotni aplikaciji ter vse zahteve v tehnični dokumentaciji, ki so povezane s predmetno omejitvijo (enotna arhitekturna baza), saj naročnik na ta način neupravičeno omejuje konkurenco. Naročnik mora v skladu s četrtim odstavkom 68. člena oblikovati tehnično dokumentacijo na način, da vsem gospodarskim subjektom zagotavlja enak dostop do postopka javnega naročanja in neupravičeno ne sme ovirati odpiranja javnih naročil konkurenci. Takšno ravnanje naročnika, pa tudi če je nenamerno, predstavlja neposredno kršitev 5. člena ZJN-3, ki naročniku prepoveduje neupravičeno omejevanje konkurence. Prav tako 68. člen ZJN-3 v prvem odstavku zahteva od naročnik, da so opredeljene značilnosti povezane s predmetom javnega naročila ter sorazmerne z vrednostjo in cilji naročila.

Zahteva po enotni aplikativni rešitvi z enotno podatkovno bazo ni sorazmerna s predmetom javnega naročila, saj naročnik naroča tudi vzdrževanje in ne prevzema rešitve v lastništvo. To pomeni, da naročnik v svoji običajni uporabi informacijskega sistema, ki ga naroča, do baze ne bo dostopal, tako pa zahteva po enotni bazi ni sorazmerna ali sploh pomembna za naročnika. Če so baze integrirane in se avtomatsko posodabljajo na naročnika nima nikakršnega vpliva ali je baza enotna ali povezana prek API klicev ali drugih tehnologij. Prepoved ročnih sinhronizacij je cilj, ki ga lahko naročnik izpolni tudi z rešitvijo ponudnika, ki ločene baze poveže s celostno integracijo in zagotovi avtomatsko sinhronizacijo in izmenjavo podatkov, s tem pa bi dostop do javnega naročila močno razširil in odpravil trenutno neupravičeno omejevanje konkurence.

Prav tako ni s predmetom javnega naročila sorazmerna zahteva z enotno aplikacijo, saj različne module uporabljajo različni posamezniki v procesu delovanja naročnika oziroma so posamezni procesi ločeni (in tudi v rešitvi razdeljeni na module), zato je avtomatska sinhronizacija in celostna integracija dovoljšen ukrep za zagotovitev doseganja naročnikov ciljev.

Ponudnik poziva naročnika, da spremeni tehnične specifikacije na način, da odpravi zahteve, ki neupravičeno omejuje konkurenco, torej zahtev po enoviti bazi in enotni aplikaciji in morebitne druge zahteve v tehnični dokumentaciji, ki omejujejo konkurenco (npr. enotna arhitekturna baza). V nasprotnem primeru se bo ponudnik primoran poslužiti vložitve zahtevka za revizijo.

Opozarjamo, da je naročnik že v merilu predvidel možnost, da ponudnik ni lastnik celotnega sistema (ali kode) in tako že v merilu nakazal, da je za naročnika popolnoma sprejemljiva integrirana rešitev različnih ponudnikov.

Na podlagi zgoraj predlaganih in pričakovanih sprememb tehnične dokumentacijo pozivamo naročnika, da spremeni tudi pogoj 8.2.3.1., ki zahteva, da ponujena rešitev temelji na enotni arhitekturni platformi, ki zagotavlja skupno podatkovno bazo za vse funkcionalne sklope (kadrovski sistem, plačni sistem, sistem za registracijo delovnega časa).

ODGOVOR
Ob upoštevanju prejetih vprašanj in z namenom dodatnega zagotavljanja konkurenčnosti postopka ter tehnološke nevtralnosti naročnik spreminja zahtevo na način, da dopušča tudi rešitve, ki temeljijo na več medsebojno integriranih aplikacijah oziroma podatkovnih bazah, pod pogojem, da je zagotovljena popolna avtomatska sinhronizacija podatkov brez ročnih posegov, je zagotovljen enkraten vnos podatkov brez podvajanja, je zagotovljena enotna prijava uporabnikov (SSO) oziroma enotna uporabniška izkušnja, integracija deluje v realnem času ali z dokazljivo tehnično ustrezno zakasnitvijo in da ponudnik prevzema celovito odgovornost za delovanje celotnega sistema kot funkcionalne celote. Naročnik tako umika zahtevo po nujni enotni podatkovni bazi in enotni arhitekturni platformi, vendar ohranja zahtevo po funkcionalni integriranosti sistema, ki mora zagotavljati nemoteno in avtomatizirano izmenjavo podatkov med vsemi funkcionalnimi sklopi. S tem naročnik zagotavlja širši dostop do postopka javnega naročanja, ob hkratnem varovanju svojih poslovnih in organizacijskih potreb.«

- »Objava 05.03.2026 14:13 (Vprašanja in odgovori)
VPRAŠANJE
Pozdravljeni,
V točki 8.2.3.1 razpisne dokumentacije je navedeno, da mora ponudnik izkazati referenco informacijskega sistema v produkcijski uporabi pri javnem zavodu, ki izvaja zdravstveno dejavnost na sekundarni in/ali terciarni ravni, z več kot 350 zaposlenimi. Hkrati je navedeno, da lahko ponudnik izpolnjevanje pogoja izkaže tudi s partnerji ali podizvajalci.
Prosimo naročnika za pojasnilo naslednjih vprašanj:
a) Ali lahko partner ali podizvajalec izkaže referenco iz tujine (npr. iz druge države EU), če ponujena rešitev za naročnika izpolnjuje vse funkcionalne zahteve iz tehničnih specifikacij?
b) Ali se pogoj «sistem je skladen z veljavno zakonodajo« nanaša na zakonodajo države, v kateri je referenčni sistem v uporabi, ali na zakonodajo Republike Slovenije?
c) Ali se pogoj «ponujena funkcionalna rešitev je v slovenskem jeziku« nanaša na rešitev, ki bo ponujena naročniku (URI Soča), ali na rešitev, ki je v uporabi pri referenčnem naročniku?
V primeru, da naročnik zahteva, da mora referenčna rešitev že biti v slovenskem jeziku, pozivamo naročnika, da ta pogoj spremeni tako, da se zahteva po slovenskem jeziku nanaša izključno na rešitev, ki bo ponujena in implementirana pri naročniku. Zahteva po slovenskem jeziku v referenci bi namreč izključila vse ponudnike s partnerji iz drugih držav EU, kar je v nasprotju z načelom enakopravne obravnave iz 7. člena ZJN-3 in z načeli prostega pretoka storitev v EU.

ODGOVOR
a) Ali lahko partner ali podizvajalec izkaže referenco iz tujine (npr. iz druge države EU), če ponujena rešitev za naročnika izpolnjuje vse funkcionalne zahteve iz tehničnih specifikacij?

Odgovor: Naročnik pojasnjuje, da mora referenca iz točke 8.2.3.1 razpisne dokumentacije izkazovati implementacijo informacijskega sistema v produkcijski uporabi pri javnem zavodu, ki deluje v primerljivem pravnem in organizacijskem okolju, kot velja za naročnika. Glede na to, da predmet javnega naročila vključuje tudi funkcionalnosti, povezane z vodenjem kadrovskih evidenc, registracijo delovnega časa ter obračunom plač v javnem sektorju, pri čemer je obračun plač v Republiki Sloveniji urejen s specifičnimi predpisi in pravili, naročnik zahteva referenco iz okolja, ki upošteva navedene posebnosti.
Iz tega razloga naročnik kot ustrezne reference upošteva reference iz Republike Slovenije.
Razpisna dokumentacija v tem delu ostaja nespremenjena.

b) Ali se pogoj «sistem je skladen z veljavno zakonodajo« nanaša na zakonodajo države, v kateri je referenčni sistem v uporabi, ali na zakonodajo Republike Slovenije?

Odgovor: Pogoj, da je referenčni sistem skladen z veljavno zakonodajo, se nanaša na zakonodajo Republike Slovenije. Glede na to, da predmet javnega naročila vključuje funkcionalnosti, povezane z vodenjem kadrovskih evidenc, registracijo delovnega časa ter obračunom plač v javnem sektorju, mora ponujena rešitev omogočati skladnost z veljavnimi predpisi Republike Slovenije.

c) Ali se pogoj «ponujena funkcionalna rešitev je v slovenskem jeziku« nanaša na rešitev, ki bo ponujena naročniku (URI Soča), ali na rešitev, ki je v uporabi pri referenčnem naročniku? V primeru, da naročnik zahteva, da mora referenčna rešitev že biti v slovenskem jeziku, pozivamo naročnika, da ta pogoj spremeni tako, da se zahteva po slovenskem jeziku nanaša izključno na rešitev, ki bo ponujena in implementirana pri naročniku. Zahteva po slovenskem jeziku v referenci bi namreč izključila vse ponudnike s partnerji iz drugih držav EU, kar je v nasprotju z načelom enakopravne obravnave iz 7. člena ZJN-3 in z načeli prostega pretoka storitev v EU.

Odgovor: Pogoj, da je ponujena funkcionalna rešitev v slovenskem jeziku, se nanaša na rešitev, ki bo ponujena in implementirana pri naročniku. To pomeni, da mora biti rešitev, ki bo uvedena pri naročniku Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča, na voljo v slovenskem jeziku. Navedeni pogoj se ne nanaša na rešitev, ki je v uporabi pri referenčnem naročniku. Glede na navedeno naročnik ugotavlja, da razpisna dokumentacija že omogoča izpolnjevanje pogoja na način, kot ga predlaga ponudnik, zato sprememba razpisne dokumentacije v tem delu ni potrebna.«

- »Objava 05.03.2026 14:19 (Vprašanja in odgovori)
VPRAŠANJE
Pozdravljeni,
Razpisna dokumentacija vsebuje pogoje, ki jih mora ponudnik kumulativno izpolnjevati: enotna platforma, referenca v zdravstvenem zavodu z 350+ zaposlenimi, kadri + plače + RDČ na enotni platformi, slovenščina, ISO certifikati, vodja projekta zaposlen od 1.1.2020 itd. Kumulativni učinek teh pogojev zelo omejuje število ponudnikov ki se lahko prijavijo na to naročilo. 5. člen ZJN-3 zahteva da naročnik omogoči konkurenco med ponudniki, 8. člen pa da so pogoji sorazmerni predmetu naročila.
Naročnika prosimo da presodi ali je kumulacija teh pogojev sorazmerna in ali omogoča zadostno konkurenco. Če te pogoje izpolnjuje samo en ali dva ponudnika potem naročnik ne more pričakovati konkurenčnih cen kar ni v interesu gospodarne porabe javnih sredstev.

- ODGOVOR
Naročnik je ob preučitvi vprašanj ponudnikov dodatno presodil določene tehnične zahteve in v razpisni dokumentaciji že naredil spremembe in jih objavil pri posameznih odgovorih na vprašanja potencialnih ponudnikov.«

- »Objava 05.03.2026 14:25 (Vprašanja in odgovori)
VPRAŠANJE
Naročnika pozivamo, da pri izpolnjevanju pogoja 8.2.3.1. dopusti tudi možnost kumulativnega izpolnjevanja pogoja, na način da lahko partnerji (ali ponudniki s podizvajalci) v ponudbi izkažejo izpolnjevanje pogoja v delu (modulu), ki ga bodo prevzeli v izvajanje (registracija delovnega časa; kadrovska evidenca; varnost in zdravje pri delu obračun plač in honorarjev; izobraževanje; potni nalogi, Naročanje in koriščenje malic) z ločenimi referencami, ki izpolnujejo vse druge zahteve navedene v referenčnem pogoju. Prav tako prosimo naročnika, da umakne zahtevo po rešitvi, ki temelji na arhitekturni platformi, ki zagotavlja skupno podatkovno bazo za vse funkcionalne sklope (kadrovski sistem, plačni sistem, sistem za registracijo delovnega časa). Na ta način bo naročnik omogočil nastop skupinam ponudnikov, ki naročniku lahko ponudijo rešitve enake kvalitete in enakih funkcionalnosti, ki so med seboj popolnoma integrirane in se med seboj avtomatsko posodabljajo, čeprav ne delujejo na skupni bazi, enotni arhitekturni rešitvi ali enotni aplikaciji.

ODGOVOR
Naročnik predloga glede spremembe referenčnega pogoja iz točke 8.2.3.1 ne bo spreminjal, razen v delu, ki se nanaša na zahtevo, da mora ponujena rešitev temeljiti na enotni arhitekturni platformi, ki zagotavlja skupno podatkovno bazo za vse funkcionalne sklope (kadrovski sistem, plačni sistem, sistem za registracijo delovnega časa), ki se črta. Referenčni pogoj je namreč določen z namenom izkazovanja sposobnosti za izvedbo primerljivega projekta uvedbe celovitega informacijskega sistema za upravljanje kadrovskih evidenc, obračuna plač, registracije delovnega časa ter drugih funkcionalnih sklopov, ki so predmet javnega naročila. Naročnik ocenjuje, da razdelitev referenc po posameznih modulih in njihovo kumulativno izkazovanje pri različnih naročnikih ne izkazuje sposobnosti izvedbe primerljivega projekta kot celote, zlasti z vidika integracije funkcionalnih sklopov in delovanja sistema v enotnem informacijskem okolju. Zato naročnik vztraja pri zahtevi, da mora referenca izkazovati izvedbo primerljive rešitve kot celovitega sistema.

V zvezi z zahtevo po enotni aplikativni rešitvi z enotno podatkovno bazo naročnik pojasnjuje, da: Naročnik je preučil navedbe ponudnika ter ponovno ocenil zahteve, da mora rešitev temeljiti na enotni arhitekturni platformi. Naročnik pojasnjuje, da je bila prvotna zahteva po enotni aplikativni rešitvi z enotno podatkovno bazo oblikovana z namenom zagotavljanja celovitosti podatkov, enkratnega vnosa, preprečevanja podvajanja evidenc ter zmanjšanja tveganj napak pri obdelavi podatkov. Ob upoštevanju prejetih vprašanj in z namenom dodatnega zagotavljanja konkurenčnosti postopka ter tehnološke nevtralnosti pa naročnik spreminja zahtevo na način, da dopušča tudi rešitve, ki temeljijo na več medsebojno integriranih aplikacijah oziroma podatkovnih bazah, pod pogojem, da je zagotovljena popolna avtomatska sinhronizacija podatkov brez ročnih posegov, je zagotovljen enkraten vnos podatkov brez podvajanja, je zagotovljena enotna prijava uporabnikov (SSO) oziroma enotna uporabniška izkušnja, integracija deluje v realnem času ali z dokazljivo tehnično ustrezno zakasnitvijo in da ponudnik prevzema celovito odgovornost za delovanje celotnega sistema kot funkcionalne celote. Naročnik tako umika zahtevo po nujni enotni podatkovni bazi in enotni arhitekturni platformi, vendar ohranja zahtevo po funkcionalni integriranosti sistema, ki mora zagotavljati nemoteno in avtomatizirano izmenjavo podatkov med vsemi funkcionalnimi sklopi. S tem naročnik zagotavlja širši dostop do postopka javnega naročanja, ob hkratnem varovanju svojih poslovnih in organizacijskih potreb«

- »Objava 13.03.2026 15:36 (Vprašanja in odgovori)
VPRAŠANJE
Spoštovani,

Naročnika pozivamo, da spremeni zahtevo referenčnega pogoja 8.2.3.1 v delu, ki zahteva, da ima referenčni naročnik več kot 350 zaposlenih.

Ker imajo naročniki (tudi naročnik pri tem javnem naročilu) različno strukturo uporabnikov predlagamo, da naročnik upošteva tudi informacijski sistem, ki ima več kot 350 uporabnikov, saj niso vsi uporabniki naročnika nujno tudi zaposleni pri naročniku.

Bistvena okoliščina za presojo usposobljenosti ponudnika in ustreznosti informacijskega sistema je dejansko število uporabnikov informacijskega sistema, ne pa formalno število zaposlenih pri naročniku. Število zaposlenih samo po sebi ne izkazuje ne obsega in ne zahtevnosti implementacije in vzdrževanja informacijskega sistema pri naročniku.

ODGOVOR
Naročnik referenčnega pogoja v tem delu ne spreminja. Predmet javnega naročila vključuje kadrovsko evidenco in obračun plač, zato je za naročnika pri presoji primerljivosti referenčnega okolja bistveno predvsem število zaposlenih pri referenčnem naročniku, ne zgolj skupno število uporabnikov informacijskega sistema. Naročnik ocenjuje, da zahteva po več kot 350 zaposlenih omogoča preverjanje izkušenj s primerljivo zahtevnim okoljem z vidika kadrovskih evidenc, obračuna plač in organizacije delovnega časa. Razpisna dokumentacija se v tem delu ne spreminja.«

- »Objava 13.03.2026 15:55 (Vprašanja in odgovori)
VPRAŠANJE
Spoštovani

Naročnik je z odgovorom z dne 10.03.2026 ob 11:00 dovolil, da ponudnik, ki izpolnjuje zahtevani referenčni pogoj iz točke 8.2.3.1 v celoti, nominira podizvajalce, ki ne izpolnjuje referenčnega pogoja. Običajna praksa naročnikov je sicer, da morajo podizvajalci izpolnjevati referenčni pogoj v delu, za katere jih je glavni ponudnik nominiral.
Prav tako je naročnik dne 05.03.2026 ob 14:25 že zavrnil predlog, ki bi skupini ponudnikov ali ponudniku s podizvajalci omogočil izpolnjevanje referenčnega pogoja z ločenimi referencami, ki izpolnjujejo vse druge zahteve navedene v referenčnem pogoju.

Naročnik je s kombinacijo zgornjih odgovorov omogočil, da ponudbo odda ponudnik s podizvajalci, ki sploh ne izpolnjujejo referenčnega pogoja in ne izkazujejo izkušenj s predmetom javnega naročila, hkrati pa je onemogočil oddajo ponudbe skupini ponudnikov ali ponudniku s podizvajalci, ki referenco izpolnjujejo vsak v svojem delu pri različnih naročnikih, prav tako pa lahko potrdijo, da so njihove rešitve med seboj integrirane pri vsaj enem naročniku v javni upravi.
Naročnika tako ponovno pozivamo, da dovoli izpolnjevanje referenčnega pogoja iz točke 8.2.3.1. na način, da lahko ponudniki v skupni ponudbi (ali ponudnik s podizvajalci) predložijo največ tri (3) reference različnih naročnikov, ki sicer izpolnjujejo druge zahteve referenčnega pogoja, pri čemer mora skupina ponudnikov (ali ponudnik s podizvajalci) v referencah prikazati vse funkcionalne sklope navedene v tehnični dokumentaciji kumulativno (registracija delovnega časa; kadrovska evidenca; varnost in zdravje pri delu; obračun plač in honorarjev; izobraževanje; potni nalogi, naročanje in koriščenje malic). V primeru ločenih referenc naj naročnik od ponudnikov zahteva še lastno izjavo, da so vse rešitve v referencah med seboj integrirane (avtomatske sinhronizacije) pri vsaj enem javnem naročniku.

ODGOVOR
Naročnik pojasnjuje, da pri referenčnem pogoju iz točke 8.2.3.1 ni dopustno kumulativno izkazovanje izpolnjevanja pogoja z ločenimi referencami za posamezne module pri različnih naročnikih, kot je naročnik že pojasnil v odgovoru z dne 4. 3. 2026 ob 16:17. Referenčni pogoj mora izkazovati izvedbo primerljivega projekta kot celovite funkcionalne rešitve. Če ponudnik referenčni pogoj izpolnjuje samostojno, lahko pri izvedbi naročila sodeluje tudi s partnerji oziroma podizvajalci, ki tega referenčnega pogoja sami ne izkazujejo. Če pa se ponudnik za izpolnjevanje referenčnega pogoja sklicuje na partnerja, podizvajalca ali drug gospodarski subjekt, mora biti izkazano, da bo ta subjekt dejansko sodeloval pri izvedbi tistega dela naročila, za katerega se ponudnik sklicuje na njegove zmogljivosti oziroma reference. Razpisna dokumentacija se v tem delu ne spreminja.«

- »Objava 13.03.2026 16:04 (Vprašanja in odgovori)
VPRAŠANJE
Spoštovani,

Naročnik je dne 5. 3. 2026 ob 14:25 odgovoril, da bo pri izpolnjevanju referenčnega pogoja 8.2.3.1. upošteval tudi rešitve, ki temeljijo na več medsebojno integriranih aplikacijah oziroma podatkovnih bazah, pod pogojem, da je zagotovljena popolna avtomatska sinhronizacija podatkov brez ročnih posegov, je zagotovljen enkraten vnos podatkov brez podvajanja, je zagotovljena enotna prijava uporabnikov (SSO) oziroma enotna uporabniška izkušnja, integracija deluje v realnem času ali z dokazljivo tehnično ustrezno zakasnitvijo in da ponudnik prevzema celovito odgovornost za delovanje celotnega sistema kot funkcionalne celote.

Naročnika pozivamo, da potrdi, da bo upošteval tudi rešitev, do katere se dostopa prek različnih vmesnikov za različne funkcionalne sklope, vendar je zagotovljena popolna avtomatska sinhronizacija podatkov brez ročnih posegov, je zagotovljen enkraten vnos podatkov brez podvajanja, je zagotovljena enotna prijava uporabnikov (SSO) oziroma se bodo uporabniki naročnika lahko prijavili z uporabo centralne imeniške storitve »Microsoft Active Directory«, integracija deluje v realnem času ali z dokazljivo tehnično ustrezno zakasnitvijo in bo ponudnik prevzel celovito odgovornost za delovanje celotnega sistema kot funkcionalne celote.

Lep pozdrav,

ODGOVOR
Naročnik pojasnjuje, da ostaja v veljavi odgovor z dne 5. 3. 2026 ob 14:25. Naročnik dopušča tudi rešitve, ki temeljijo na več medsebojno integriranih aplikacijah oziroma podatkovnih bazah, če so izpolnjeni vsi že navedeni pogoji, zlasti: popolna avtomatska sinhronizacija podatkov brez ročnih posegov, enkraten vnos podatkov brez podvajanja, enotna prijava uporabnikov (SSO) oziroma poenotena uporabniška izkušnja, delovanje integracije v realnem času oziroma z dokazljivo tehnično ustrezno zakasnitvijo ter celovita odgovornost ponudnika za delovanje sistema kot funkcionalne celote. Integracija s centralno imeniško storitvijo Microsoft Active Directory je v tem okviru dopustna skladno s tehničnimi specifikacijami.«

- »Objava 13.03.2026 16:19 (Vprašanja in odgovori)
VPRAŠANJE
Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala (prim. npr. zadeve št. 018-231/2013, 018-402/2013, 018-179/2016, 018-233/2016, 018-70/2017, 018-83/2017, 018-250/2017, 018-050/2018), je referenca po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, saj z njo dokazuje, da je v preteklosti primerljiva dela že uspešno opravil. Na kakšen način in v kolikšnem obsegu mora ponudnik izkazovati istovrstnost del, zlasti pa kateri od sodelujočih gospodarskih subjektov v skupni ponudbi ali ponudbi s podizvajalci mora razpolagati z referencami in na kakšen način oz. v kakšnem obsegu, pa je v vsakem konkretnem postopku odvisno od naročnika in posamezne opredelitve zahteve v razpisni dokumentaciji, pri kateri mora naročnik upoštevati zlasti specifičnost predmeta javnega naročila in morebitne posebne zahteve ali okoliščine v zvezi z njegovo izvedbo.
Naročnik je torej tisti, ki mora v razpisni dokumentaciji določiti objektivne in subjektivne kriterije referenčnega pogoja – določiti mora torej, kakšna mora biti vsebina referenčnega posla ter kdo izmed subjektov je v primeru ponudbe skupine gospodarskih subjektov dolžan predložiti referenco in v kakšnem obsegu, to pa mora storiti na način, da so posamezne zahteve povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila (kar izhaja tako iz drugega odstavka 76. člena ZJN-3 kot tudi iz 8. člena ZJN-3).

Glede na to je vaša referenčna zahteva neopravičeno diskriminatorna in vas v izogib reviziji pozivamo, da jo spremenite. Glede na predmet javnega nanročila, je zahteva povsem diskriminatorna

ODGOVOR«

- »Objava 13.03.2026 16:26 (Vprašanja in odgovori)
VPRAŠANJE
Predlog za spremembo referenčne zahteve:
Naročnik je zahteval: »REFERENCA:
»Ponudnik mora izkazati, da ponuja izdelano rešitev informacijskega sistema, ki je v produkcijski uporabi pri najmanj enemu javnemu zavodu, ki izvaja zdravstveno dejavnost na sekundarni in/ali terciarni ravni. Rešitev, s katero izkazuje referenčni pogoj ne sme biti starejša od pet let od datuma objave tega javnega naročila na portalu javnih naročil. V prej navedeno 5 letno obdobje štejejo tudi nadgradnje informacijskega sistema. Sistem mora biti vzdrževan zadnjih 12 mesecev pred oddajo tega javnega naročila.«,…
Zahtevana referenca ni v sorazmerju in povezavi s predmetnim razsipom, saj mora imeti referenco ponudnik v bolnici ali v katerem od kliničnih centrov, medtem ko reference v zdravstvenih domovih ne štejejo. Gre za zahtevo, ki neopravičeno diskriminira ostale ponudnike na trgu, četudi imajo referenco v zdravstvenih domovih, neopravičeno omejuje.
Več kot očitno je, da je zahteva pisana na kožo točno določnemu priviligiranemu ponudniku, ki to izpolnjuje in da gre za prilagojen razsipa. Ker gre za izločitveni element, to vpliva na konkurenco.
Poleg tega gre za plačilo storitev iz javnih sredstev (zavod), kar pomeni, da je naročnik zavesno s postavljeno referenco kršil temeljno načelo enakopravnosti in gospodarnosti samo za to, da bi točno določen ponudnik izpolnil zahtevo in tako pridobil posel.
Zahtevamo, da se preverijo korupcijska tveganja pri vseh, ki sodelujejo pri tem razpisu, tudi morebitnih zunanjih svetovalcih, predvsem pa pri vodstvu.
Predlagamo, da se referenčna zahteva spremeni in se konkurenca dopusti, sicer pa pozivamo varuhe javnega interesa, da zaščitijo javni interes, ki se kaže v varovanju premoženja večje vernosti. Iz izkušenj lahko sklepamo, da so cene, kadar je razpis prilagojen, tako kot ta, veliko višje.
Predmet javnega naročila je Nakup, implementacija in vzdrževanje informacijskega sistema, s kadrovskim, plačnim modulom ter registracijo in planiranjem delovnega časa z vključeno kontrolo dostopa, ki se bo uporabljal na sedežu naročnika (Linhartova cesta 51 v Ljubljani) ter enotah Maribor in Murska Sobota. Vzdrževanje navedenih sistemov naročnik naroča za obdobje osemiinštirideset (48) mesecev.

Moduli IS, ki so predmet javnega naročila:
Naročnik s tem razpisom izbira izvajalca IS za področje upravljanja s človeškimi viri. Sem sodijo naslednji moduli:
• registracija delovnega časa;
• kadrovska evidenca;
• varnost in zdravje pri delu
• obračun plač in honorarjev;
• izobraževanje;
• potni nalogi,
• Naročanje in koriščenje malic
• ,…
• Torej, zahteva je glede na predmet neopravičeno diskriminatorna.

ODGOVOR
Naročnik vztraja pri referenčnem pogoju, kot je določen v razpisni dokumentaciji. Referenčni pogoj je bil določen ob upoštevanju posebnosti organizacije dela, kadrovskih procesov in obračuna plač v javnih zdravstvenih zavodih na sekundarni oziroma terciarni ravni, kjer se izvajajo specializirane zdravstvene storitve, organizirane po oddelkih, z večjim številom zaposlenih različnih profilov ter z organizacijo izmenskega dela, dežurstev in drugih kompleksnih procesov. Naročnik zato ocenjuje, da lahko ustrezno izvedbo predmetnega projekta zagotovi le ponudnik, ki ima izkušnje z implementacijo informacijskega sistema v organizacijskem okolju s primerljivo stopnjo kompleksnosti. Zahteva po referenci iz javnega zdravstvenega zavoda na sekundarni ali terciarni ravni je tako neposredno povezana s predmetom javnega naročila in sorazmerna cilju naročnika, ki je zagotoviti kakovostno in zanesljivo izvedbo projekta. Naročnik dodatno pojasnjuje, da razpisna dokumentacija omogoča skupno nastopanje gospodarskih subjektov ter sodelovanje podizvajalcev, vendar to ne pomeni, da je dopustno kumulativno izkazovanje referenčnega pogoja z ločenimi referencami za posamezne module pri različnih naročnikih.«

- »Objava 13.03.2026 16:28 (Vprašanja in odgovori)
VPRAŠANJE
Zapisali ste: Naročnik pojasnjuje, da se zahteva iz razpisne dokumentacije nanaša na referenco informacijskega sistema, ki je v produkcijski uporabi pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti na sekundarni in/ali terciarni ravni. V skladu z organizacijo zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji zdravstveni domovi praviloma izvajajo zdravstveno dejavnost na primarni ravni, zato takšne ustanove praviloma ne izpolnjujejo pogoja glede izvajanja zdravstvene dejavnosti na sekundarni ali terciarni ravni. Pri presoji izpolnjevanja referenčnega pogoja bo naročnik upošteval dejansko raven zdravstvene dejavnosti, ki jo izvaja referenčni naročnik.

kaj pa to pomeni, saj veste, da je prilagojen razpis.

ODGOVOR
Zdravstvene ustanove na sekundarni in terciarni ravni izvajajo specializirane zdravstvene storitve, organizirane po oddelkih in vključujejo večje število zaposlenih različnih profilov, izmensko delo, dežurstva ter kompleksnejše organizacijske in informacijske procese. Zaradi navedenega naročnik ocenjuje, da lahko ustrezno izvedbo predmetnega projekta zagotovi le ponudnik, ki je že uspešno izvedel primerljiv projekt v organizacijskem okolju s podobno stopnjo kompleksnosti. Zahteva po referenci iz javnega zdravstvenega zavoda na sekundarni ali terciarni ravni je zato neposredno povezana s predmetom naročila in je sorazmerna cilju naročnika, ki je zagotoviti kakovostno in zanesljivo izvedbo projekta.«

- »Objava 13.03.2026 16:30 (Vprašanja in odgovori)
VPRAŠANJE
Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala (prim. npr. zadeve št. 018-231/2013, 018-402/2013, 018-179/2016, 018-233/2016, 018-70/2017, 018-83/2017, 018-250/2017, 018-050/2018), je referenca po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, saj z njo dokazuje, da je v preteklosti primerljiva dela že uspešno opravil. Na kakšen način in v kolikšnem obsegu mora ponudnik izkazovati istovrstnost del, zlasti pa kateri od sodelujočih gospodarskih subjektov v skupni ponudbi ali ponudbi s podizvajalci mora razpolagati z referencami in na kakšen način oz. v kakšnem obsegu, pa je v vsakem konkretnem postopku odvisno od naročnika in posamezne opredelitve zahteve v razpisni dokumentaciji, pri kateri mora naročnik upoštevati zlasti specifičnost predmeta javnega naročila in morebitne posebne zahteve ali okoliščine v zvezi z njegovo izvedbo.
Naročnik je torej tisti, ki mora v razpisni dokumentaciji določiti objektivne in subjektivne kriterije referenčnega pogoja – določiti mora torej, kakšna mora biti vsebina referenčnega posla ter kdo izmed subjektov je v primeru ponudbe skupine gospodarskih subjektov dolžan predložiti referenco in v kakšnem obsegu, to pa mora storiti na način, da so posamezne zahteve povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila (kar izhaja tako iz drugega odstavka 76. člena ZJN-3 kot tudi iz 8. člena ZJN-3).

Glede na to je vaša referenčna zahteva neopravičeno diskriminatorna in vas v izogib reviziji pozivamo, da jo spremenite. Glede na predmet javnega nanročila, je zahteva povsem diskriminatorna

ODGOVOR
Zdravstvene ustanove na sekundarni in terciarni ravni izvajajo specializirane zdravstvene storitve, organizirane po oddelkih in vključujejo večje število zaposlenih različnih profilov, izmensko delo, dežurstva ter kompleksnejše organizacijske in informacijske procese. Zaradi navedenega naročnik ocenjuje, da lahko ustrezno izvedbo predmetnega projekta zagotovi le ponudnik, ki je že uspešno izvedel primerljiv projekt v organizacijskem okolju s podobno stopnjo kompleksnosti. Zahteva po referenci iz javnega zdravstvenega zavoda na sekundarni ali terciarni ravni je zato neposredno povezana s predmetom naročila in je sorazmerna cilju naročnika, ki je zagotoviti kakovostno in zanesljivo izvedbo projekta.«

- »Objava 13.03.2026 16:31 (Vprašanja in odgovori)
VPRAŠANJE
Zakaj ne dopustite reference v zdrastvstevnih domovih ? Vaša zahteva je neopravičeno diskriminatorna

ODGOVOR

Zdravstvene ustanove na sekundarni in terciarni ravni izvajajo specializirane zdravstvene storitve, organizirane po oddelkih in vključujejo večje število zaposlenih različnih profilov, izmensko delo, dežurstva ter kompleksnejše organizacijske in informacijske procese. Zaradi navedenega naročnik ocenjuje, da lahko ustrezno izvedbo predmetnega projekta zagotovi le ponudnik, ki je že uspešno izvedel primerljiv projekt v organizacijskem okolju s podobno stopnjo kompleksnosti. Zahteva po referenci iz javnega zdravstvenega zavoda na sekundarni ali terciarni ravni je zato neposredno povezana s predmetom naročila in je sorazmerna cilju naročnika, ki je zagotoviti kakovostno in zanesljivo izvedbo projekta. Naročnik poudarja, da referenčni pogoj ne omejuje konkurence neupravičeno, saj je na trgu več gospodarskih subjektov, ki razpolagajo z ustreznimi referencami. Glede na navedeno naročnik meni, da je referenčni pogoj zakonit, sorazmeren in v celoti skladen z načeli javnega naročanja«

- »Objava 13.03.2026 16:32 (Vprašanja in odgovori)
VPRAŠANJE
Spoštovani,

Naročnika pozivamo, da pri izpolnjevanju pogoja 8.2.3.1. dopusti tudi možnost, da je bil referenčni posel izvajan tudi pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti na primarni ravni. Tako kot pri sekundarni in/ali terciarni ravni, gre pri zagotavljanju storitve, ki je predmet tega javnega naročila, izvajalcu primerne ravni za kompleksno storitev, saj tudi primarna raven obsega preventivo, kurativo, nujno medicinsko pomoč, patronažo in zobozdravstvo, s poudarkom na spremljanju zdravja, zdravljenju in rehabilitaciji. Tako npr. zdravstveni zavod, ki izvaja zdravstveno dejavnost na primarni ravni in zagotavlja nujno medicinsko pomoč, ki zahteva delovanje sistema v režimu 24/7 obsega vse kompleksnejše vidike izvajanja storitve in sicer spremljanje različnih vrst kadrov (zdravniki, reševalci, medicinski tehniki, …), različne oblike izmenskega dela (dopoldne, popoldne, nočne izmene, celodnevne izmene, pripravljenost, prisotnost), različni delavni časi (36 ur/teden, 40 ur/teden), izvajanje neprekinjenega zdravstvenega varstva (24/7), druge oblike izhodov zaradi obveznosti medicinskega osebja (strokovno, izobraževalno in raziskovalno delo), vodenje evidenc šifer zdravstvenih delavcev vodenje evidenc dodatnega pokojninskega zavarovanja, spremljanje dela zaposlenih na podlagi Baze podatkov o izvajalcih, vsekakor pa taka rešitev pokriva tudi morebitno nadurno delo.

Lep pozdrav,

ODGOVOR
Naročnik referenčnega pogoja v tem delu ne spreminja. Kot je naročnik že pojasnil zdravstvene ustanove na sekundarni in terciarni ravni izvajajo specializirane zdravstvene storitve, organizirane po oddelkih in vključujejo večje število zaposlenih različnih profilov, izmensko delo, dežurstva ter kompleksnejše organizacijske in informacijske procese. Zaradi navedenega naročnik ocenjuje, da lahko ustrezno izvedbo predmetnega projekta zagotovi le ponudnik, ki je že uspešno izvedel primerljiv projekt v organizacijskem okolju s podobno stopnjo kompleksnosti. Zahteva po referenci iz javnega zdravstvenega zavoda na sekundarni ali terciarni ravni je zato neposredno povezana s predmetom naročila in je sorazmerna cilju naročnika, ki je zagotoviti kakovostno in zanesljivo izvedbo projekta. Naročnik poudarja, da referenčni pogoj ne omejuje konkurence neupravičeno, saj je na trgu več gospodarskih subjektov, ki razpolagajo z ustreznimi referencami. Glede na navedeno naročnik meni, da je referenčni pogoj zakonit, sorazmeren in v celoti skladen z načeli javnega naročanja«.

Naročnik je (po prejemu zahtevka za revizijo) na Portalu javnih naročil 13. 3. 2026 pod št. objave JN001240/2026-EUe16/01-P02 objavil popravek oziroma čistopis razpisne dokumentacije, v katerem je v zvezi s spornim pogojem za sodelovanje navedeno:

»8.2.3.1. Ponudnik mora izkazati, da ponuja izdelano rešitev informacijskega sistema, ki je v produkcijski uporabi pri najmanj enemu javnemu zavodu, ki izvaja zdravstveno dejavnost na sekundarni in/ali terciarni ravni. Rešitev, s katero izkazuje referenčni pogoj ne sme biti starejša od pet let od datuma objave tega javnega naročila na portalu javnih naročil. V prej navedeno 5 letno obdobje štejejo tudi nadgradnje informacijskega sistema. Sistem mora biti vzdrževan zadnjih 12 mesecev pred oddajo tega javnega naročila.

Naročnik bo kot ustrezen štel vsak informacijski sistem, ki izpolnjuje najmanj naslednje karakteristike:
- Gre za informacijski sistem, ki je namenjen informatizaciji procesov dela in obdelavi podatkov na področjih registracije delovnega časa, obračuna plač in honorarjev ter kadrovske evidence.
- referenčni naročnik ima več kot 350 zaposlenih
- sistem je skladen z veljano zakonodajo
- ponujena funkcionalna rešitev je v slovenskem jeziku.

Referenčni informacijski sistem mora biti implementiran pri javnem zavodu, ki deluje v primerljivem pravnem in organizacijskem okolju, kot velja za naročnika. Glede na to, da predmet javnega naročila vključuje funkcionalnosti vodenja kadrovskih evidenc, registracije delovnega časa ter obračuna plač v javnem sektorju, pri čemer je obračun plač v Republiki Sloveniji urejen s specifičnimi predpisi in pravili, bo naročnik kot ustrezne upošteval reference informacijskih sistemov, ki so implementirani in v produkcijski uporabi pri javnih zdravstvenih zavodih v Republiki Sloveniji.

Izpolnjevanje pogoja morajo izkazati naslednji gospodarski subjekti:
Pogoj mora izpolniti ponudnik. Ponudnik lahko izpolnjevanje pogoja izkaže tudi s partnerji ali podizvajalci. V primeru, da se ponudnik za izpolnjevanje pogoja sklicuje na partnerje ali podizvajalce, morajo ti subjekti prevzeti v izvedbo dela, za katera izkazujejo reference. V primeru izpolnjevanja pogoja s podizvajalcem in kasnejšo zamenjavo le-tega, mora novi nominirani podizvajalec oziroma gospodarski subjekt, ki bo dela dejansko izvajal, izkazati izpolnjevanje tega pogoja.

Pri referenčnem pogoju iz točke 8.2.3.1 ni dopustno kumulativno izkazovanje izpolnjevanja pogoja z ločenimi referencami za posamezne module pri različnih naročnikih. Referenčni pogoj mora izkazovati izvedbo primerljivega projekta kot celovite funkcionalne rešitve. Če ponudnik referenčni pogoj izpolnjuje samostojno, lahko pri izvedbi naročila sodeluje tudi s partnerji oziroma podizvajalci, ki tega referenčnega pogoja sami ne izkazujejo. Če pa se ponudnik za izpolnjevanje referenčnega pogoja sklicuje na partnerja, podizvajalca ali drug gospodarski subjekt, mora biti izkazano, da bo ta subjekt dejansko sodeloval pri izvedbi tistega dela naročila, za katerega se ponudnik sklicuje na njegove zmogljivosti oziroma reference.

Dokazilo:
- Izpolnjen in podpisan obrazec »Seznam referenčnih poslov«.
- Izpolnjen in podpisan obrazec »Potrdilo o referenčnem poslu«.
- Izpolnjen obrazec ESPD (v »Del IV: Pogoji za sodelovanje, Oddelek C: tehnična in strokovna sposobnost«).«

V zahtevku za revizijo vlagatelj torej zatrjuje, da je sporni pogoj za sodelovanje iz več vidikov nesorazmeren predmetu javnega naročila, ter da krši načeli enakopravne obravnave ponudnikov in zagotavljanja konkurence med ponudniki.

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat pojasnila, načela zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-3) ni mogoče interpretirati v smislu zahteve po vzpostavljanju konkurenčnosti tudi na tistih področjih oziroma v tistih primerih, ko te iz upravičenih razlogov ni mogoče doseči. Prav tako tudi načela enakopravnosti v pravu javnih naročil ni mogoče razumeti kot absolutne kategorije. Enakopravnost namreč ne pomeni, da mora naročnik vsem potencialnim ponudnikom omogočiti enak položaj v postopku oddaje javnega naročila. Nasprotno, pravo praviloma ne sme neposredno vplivati na razmerja na trgu z ukrepi, ki bi povzročali ekonomsko ali dejansko enakost. Zaradi različnih ekonomskih, tehničnih, kadrovskih in tudi naravnih danosti je dejanski položaj ponudnikov in njihovih ponudb različen, prednosti, ki jih te dajejo, pa je dovoljeno in pogosto celo gospodarno upoštevati. Zato zgolj dejstvo, da naročnik z določeno zahtevo razlikuje ponudnike, še ne pomeni, da je takšna zahteva že sama po sebi diskriminatorna. V naravi same zahteve je, da ponudnike razvršča na tiste, ki določeno zahtevo izpolnjujejo in je zato njihovo ponudbo mogoče obravnavati kot dopustno (takšno, ki ustreza potrebam in zahtevam naročnika), ter na tiste, ki te zahteve ne izpolnjujejo in posledično ne morejo sodelovati v postopku oddaje javnega naročila. Naročniki so zato v postopkih oddaje javnih naročil upravičeni postavljati zahteve, ki imajo za posledico razlikovanje ponudnikov, vendar le iz razlogov, ki so neposredno povezani s predmetom javnega naročila in so objektivno opravičljivi. Ni pa dopustno razlikovanje ponudnikov glede na kriterije, ki niso objektivno opravičljivi in pomenijo zlasti krajevno, predmetno ali osebno diskriminacijo, s čimer je določen gospodarski subjekt bodisi postavljen v bistveno slabši položaj bodisi je privilegiran, ne da bi za to obstajali utemeljeni razlogi (v tej zvezi smiselno prim. tudi sodbo Sodišča EU v zadevi C-513/99, Concordia Bus Finland Oy Ab).

Iz načela sorazmernosti (8. člen ZJN-3), kršitev katerega vlagatelj (med drugim) očita naročniku, ne izhaja zgolj zahteva, da morajo biti pogoji za sodelovanje povezani s predmetom javnega naročila in objektivno primerni za dosego cilja, pač pa tudi zahteva, da navedeni pogoji ne smejo presegati tega, kar je razumno nujno za dosego cilja – tj. zagotovitev, da bo javno naročilo izvedel usposobljen in izkušen subjekt. Upoštevaje vlagateljevo trditveno podlago je zato potrebno presoditi, ali naročnik z zahtevo v zvezi z zahtevami za upoštevnost referenčnega posla v presega to, kar je potrebno za dosego cilja, ki ga zasleduje z določitvijo spornega pogoja za sodelovanje. Da bi naročnik v obravnavanem primeru sporne zahteve za upoštevnost reference v okviru pogoja za sodelovanje uspel utemeljiti, bi moral v postopku pravnega varstva (konkretizirano) pojasniti in dokazati, zakaj je za izvedbo javnega naročila usposobljen le ponudnik, ki izkazuje izvedbo posla z zahtevanimi lastnostmi.

Z vlagateljem ni mogoče soglašati, ko vsebino spornega pogoja za sodelovanje v zahtevku za revizijo predstavi, kot »da je bila pri referenčnem ponudniku ponujena funkcionalnost v slovenskem jeziku«: čeprav iz prvotne vsebine zahteve v razpisni dokumentaciji ni bilo povsem jasno, ali se pogoj »ponujena funkcionalna rešitev je v slovenskem jeziku« nanaša na rešitev, ki bo ponujena naročniku v tem postopku oddaje javnega naročila ali na rešitev, ki je v uporabi pri referenčnem naročniku, pa je iz vsebine naročnikovega odgovora na Portalu javnih naročil, objavljenega 5. 3. 2026 ob 14.13 (in ki skladno z drugim odstavkom 67. člena ZJN-3 predstavlja pojasnilo, ki odpravlja dvoumnost navedbe v razpisni dokumentaciji) jasno, da naročnik ne zahteva, da je bila referenčna rešitev v slovenskem jeziku.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo kot nesorazmernega označuje sporni pogoj za sodelovanje v delu, kjer se nanaša na časovni kriterij (kar v zahtevku za revizijo povzema kot »[…] za zadnjih 5 let ali vzdrževanje za zadnjih 12 mesecev«). Skladno s prvim odstavkom 16. člena ZPVPJN se v predrevizijskem in revizijskem postopku ne presojajo očitane kršitve, ki se nanašajo na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo, če bi lahko vlagatelj ali drug morebitni ponudnik prek portala javnih naročil naročnika opozoril na očitano kršitev, pa te možnosti ni uporabil. Šteje se, da bi vlagatelj ali drug morebitni ponudnik prek portala javnih naročil lahko opozoril na očitano kršitev, če je bilo v postopku javnega naročanja na portalu javnih naročil objavljeno obvestilo o naročilu, na podlagi katerega ponudniki oddajo prijave ali ponudbe. V obravnavanem primeru gre ugotoviti, da je naročnik na Portalu javnih naročil objavil tako obvestilo o predmetnem javnem naročilu kot tudi dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, prav tako je bilo zainteresiranim gospodarskim subjektom v zvezi z razpisno dokumentacijo omogočeno postavljanje vprašanj. Državna revizijska komisija ugotavlja, da na očitano spornost razpisne dokumentacije glede časovne komponente pogoja za priznanje sposobnosti prek Portala javnih naročil ni bilo opozorjeno; v posledici navedenega se Državna revizijska komisija zaradi obstoja omejitve iz tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN do očitkov vlagatelja v tem delu ne opredeljuje. Ne glede na to Državna revizijska komisija pristavlja, da iz navedb vlagatelja niti ni mogoče razbrati, zakaj naj bi bil pogoj za sodelovanje v izpostavljenem delu nesorazmeren ali nezakonit, saj vlagatelj s tem v zvezi navaja zgolj to, da če ima ponudnik ustrezno rešitev, jo mora vzdrževati in redno usklajevati s spremembami zakonodaje, sicer že v osnovi ponudba ni ustrezna – vlagateljeva navedba se nanaša na (ne)ustreznost ponujene rešitve in torej ne predstavlja argumenta v prid zatrjevane nezakonitosti pogoja za sodelovanje v izpostavljenem delu.

Glede očitka vlagatelja o neutemeljeni zahtevi po izkazu reference za celovit informacijski sistem pri enem naročniku vlagatelj po presoji Državne revizijske komisije pravilno opozarja, da naročnik brez utemeljenega razloga za primer skupne ponudbe ne dopušča izkaza pogoja sodelovanja na način, da bi vsak od partnerjev izkazal pretekle izkušnje v zvezi z implementacijo tistega dela informacijskega sistema, ki naj bi jo sam izvedel (razen če se vse reference sodelujočih subjektov nanašajo na isti posel oziroma implementacijo istega informacijskega sistema pri določenem naročniku), po drugi strani pa (glede na odgovor na Portalu javnih naročil, objavljen 5. 3. 2026 ob 14.06) kot ustrezen izkaz pogoja za sodelovanje dopušča situacijo, kjer referenco za implementacijo celotnega informacijskega sistema izkaže zgolj en od sodelujočih partnerjev ali podizvajalcev, in to ne glede na to, kateri ali kolikšen del implementacije naj bi tak partner ali podizvajalec prevzel pri izvedbi javnega naročila (npr. zgolj implementacijo sistema za registracijo in planiranje delovnega časa).

Naročnik sicer pravilno navaja, da je predmet tega javnega naročila nakup, implementacija in vzdrževanje celovitega informacijskega sistema za upravljanje s človeškimi viri, ki vključuje več medsebojno povezanih sklopov, ne pa dobava zgolj posameznega programskega modula – z odgovori na Portalu javnih naročil je naročnik dopustil tudi rešitev, ki temelji na več medsebojno integriranih aplikacijah oziroma podatkovnih bazah z ustrezno avtomatsko sinhronizacijo in drugimi zahtevami glede delovanja, v posledici česar morajo vse funkcionalnosti delovati kot enoten integriran informacijski sistem. V tem smislu bi bilo mogoče soglašati z naročnikom v tem, da referenca za implementacijo zgolj posameznega programskega modula oziroma posameznega funkcionalnega sklopa še ne predstavlja ustrezne stopnje usposobljenosti gospodarskega subjekta. Niti iz navedb v postopku pravnega varstva pa ni mogoče razbrati, čemu naročnik kot ustreznega izkaza usposobljenosti sodelujočih gospodarskih subjektov ne upošteva tistih referenc, ki izkazujejo predhodne izkušnje gospodarskega subjekta z implementacijo in integracijo (povezavo v skupno informacijsko okolje) tistih funkcionalnih sklopov, ki naj bi jih ta gospodarski subjekt implementiral in integriral pri izvedbi tega javnega naročila. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v konkretnem primeru ni uspel utemeljiti, še manj pa izkazati objektivno opravičljivih razlogov za določitev sporne zahteve po izkazu reference za celovit informacijski sistem pri enem naročniku.

Glede očitka v zvezi z zahtevo po usklajenosti referenčne rešitve s slovensko zakonodajo Državna revizijska komisija pojasnjuje, da bi naročnik v konkretnem primeru za izpolnitev trditveno-dokaznega bremena v zvezi z obstojem objektivno opravičljivih razlogov za določitev sporne zahteve moral konkretizirano navesti, nadalje pa tudi dokazati, da so za vzpostavitev ter vzdrževanje predmetne informacijske rešitve, ki je usklajena s slovensko zakonodajo, potrebna specifična dodatna ali drugačna znanja, kot so potrebna za vzpostavitev in vzdrževanje predmetne informacijske rešitve v drugih državah, ki je usklajena npr. z avstrijsko zakonodajo (kar izpostavlja vlagatelj, ko se sprašuje, zakaj ne bi mogel biti ustrezen izkaz izkušenj, pridobljenih v glavni bolnišnici na Dunaju). Drugače povedano to pomeni, da bi naročnik v konkretnem primeru trditveno-dokazno breme v zvezi z obstojem objektivno opravičljivih razlogov za določitev med strankama sporne zahteve lahko izpolnil šele, če bi uspel (konkretizirano) pojasniti in dokazati, da je implementacija referenčne informacijske rešitve, usklajene s slovensko zakonodajo, tako specifična oziroma bistveno drugačna od vzpostavitve ter vzdrževanja referenčne informacijske rešitve, usklajene z zakonodajo katere od drugih držav, da za uspešno izvedbo terjata dodatna oziroma drugačna znanja, kot so potrebna za (uspešno) vzpostavitev ter vzdrževanje referenčne rešitve, usklajene z zakonodajo katere od drugih držav.

Vendar naročnik (konkretiziranih) navedb, še manj pa dokaznih predlogov, v tej smeri ne podaja. Naročnik namreč izpodbijano zahtevo utemeljuje (le) s posplošenimi navedbami, da so procesi v zvezi s funkcionalnostmi kadrovskih evidenc, registracije delovnega časa ter obračuna plač v Republiki Sloveniji urejeni s specifičnimi predpisi, ki se bistveno razlikujejo od ureditev v drugih državah, kar niti ni sporno. Navedbe naročnika v tem delu so popolnoma pavšalne, saj naročnik v ničemer ne pojasni, zakaj je implementacija informacijskega sistema, usklajenega s slovensko zakonodajo, tako specifična, da je ponudnik, ki je že uspešno vzpostavil in vzdrževal informacijski sistem, usklajen npr. z avstrijsko zakonodajo, po mnenju naročnika ni usposobljen uspešno izvesti. Navedeno pa pomeni, da so izpostavljene navedbe z vidika presoje objektivno opravičljivih razlogov za sporno zahtevo pravno nepomembne, posledično pa jih je treba šteti za neutemeljene.

Ker naročnik drugih (pravno pomembnih in konkretiziranih) navedb v zvezi z objektivno opravičljivostjo sporne zahteve ne navaja, poleg tega pa v tej zvezi ne predlaga niti izvedbe dokazov, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v konkretnem primeru ni uspel utemeljiti, še manj pa izkazati objektivno opravičljivih razlogov za določitev zahteve, da je morala biti referenčna rešitev usklajena s slovensko zakonodajo.

Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da se v zvezi z vlagateljevim očitkom glede omejitve upoštevnosti referenc zgolj na reference javnih zavodov, ki izvajajo zdravstveno dejavnost na sekundarni in/ali terciarni ravni, naročnik sklicuje na kompleksnost kadrovskih procesov, evidence delovnega časa ter obračuna plač v takem okolju. Ne glede na to pa naročnik pogoja za sodelovanje ni določil na način, da bi za referenčni projekt zahteval izkaz izkušenj z implementacijo informacijskega sistema, ki bi obdeloval (npr.) podatke po oddelkih organiziranega referenčnega naročnika, ki bi imel večje število različnih profilov zaposlenih, izmensko delo, dežurstva in kompleksnejše organizacijske in informacijske procese, pač pa je omejil ustreznost reference na eno izmed področij s takimi lastnosti oziroma kompleksnostjo. Tudi sicer vlagatelj utemeljeno opozarja, da obstajajo naročniki z drugih področij (in ne le naročniki, ki so zdravstvene ustanove na sekundarni in terciarni ravni), kjer je delo organizirano po oddelkih, vključujoč pri tem že primeroma naštete lastnosti – vlagatelj pri tem primeroma izpostavlja druge večje zdravstvene zavode (na primarni ravni), policijo in vojsko. Naročnik niti ne zatrjuje niti ne izkaže, da noben drug naročnik ne deluje v organizacijskem okolju s primerljivo stopnjo kompleksnosti. V smislu obravnavanih navedb zato ni najti utemeljenih razlogov v prid določitve spornega kriterija za ustreznost reference oziroma za zaključek, da ponudnik, ki izkazuje (po preostalih kriterijih ustrezne) izkušnje pri naročnikih s primerljivo vsebinsko kompleksnostjo kadrovskih procesov, evidence delovnega časa ter obračuna plač, ne bi izkazoval ustrezne usposobljenost za vzpostavitev zadevnega informacijskega sistema tudi pri naročniku.

Glede omejitve upoštevnosti referenc zgolj na reference naročnikov z več kot 350 zaposlenimi, kjer vlagatelj zagovarja stališče o nepomembnosti števila zaposlenih (saj naj bi lahko sistem s 100 ali pa s 1.000 zaposlenih enako opravil svoje delo), naročnik kot bistveno izpostavlja, da s spornim kriterijem preverja, ali je ponujena rešitev že delovala v organizacijskem okolju primerljivega obsega, saj naj bi število zaposlenih neposredno vplivalo na obseg kadrovskih evidenc, kompleksnost obračuna plač, organizacijo delovnega časa ter obseg obdelave podatkov, kar vse naj bi torej predstavljalo pomemben dejavnik pri ocenjevanju kompleksnosti informacijskega sistema. Državna revizijska komisija ugotavlja, da so te navedbe pavšalne in neizkazane: ob tem, da ostaja nepojasnjen vpliv števila zaposlenih na kompleksnost obračuna plač in organizacijo delovnega časa, je sicer razumljivo, da več zaposlenih lahko predstavlja večji obseg kadrovskih evidenc in večji obseg obdelave podatkov, vendar zgolj v količinskem, ne pa tudi v vsebinskem smislu. Vendar pa navedeno še ne pojasni, zakaj (po preostalih kriterijih ustrezen) informacijski sistem za naročnika s 100 ali 200 zaposlenimi (kot primeroma izpostavlja vlagatelj) ne bi predstavljal zadostne kompleksnosti za oceno, ali gospodarski subjekt izkazuje ustrezno stopnjo usposobljenosti za implementacijo predmetnega informacijskega sistema (kjer naročnik niti ni navedel števila zaposlenih, za katere naj bi se ta sistem uporabljal). Vlagatelj tudi pravilno opozarja, da je že z omejitvijo na reference javnih zavodov, ki izvajajo zdravstveno dejavnost na sekundarni in/ali terciarni ravni, določeno, da so zajeti zgolj naročniki, ki imajo po navedbah naročnika zelo kompleksne organizacije in ustanove z večjim številom delavcev. V smislu obravnavanih navedb tako Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v konkretnem primeru ni uspel utemeljiti, še manj pa izkazati objektivno opravičljivih razlogov za določitev zahteve, da ima referenčni naročnik več kot 350 zaposlenih.

Ker torej naročnik v predmetnem postopku pravnega varstva ni izkazal, da je sporni pogoj za sodelovanje oblikovan v skladu s 76. člen ZJN-3 v povezavi z načelom sorazmernosti (8. člen ZJN-3), saj presega to, kar je potrebno za zagotovitev izkaza ustrezne tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo predmetnega javnega naročila, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zahtevek za revizijo utemeljen. Ker naročnik v konkretnem primeru ni zadržal nadaljnjih aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila in je rok za oddajo ponudb že potekel, po poteku roka za oddajo ponudb pa naročnik, glede na prvo poved iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3, ne sme več spreminjati in dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, in ob upoštevanju dejstva, da je naročnik (edino) prejeto ponudbo že odprl, je Državna revizijska komisija v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN postopek oddaje predmetnega javnega naročila razveljavila v celoti.

Skladno z drugo povedjo iz tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročnika napotuje, naj v primeru, če se bo odločil izvesti nov postopek oddaje javnega naročila, pri oblikovanju predmeta javnega naročila ter pogojev za sodelovanje ravna v skladu z določili 68. in 76. člena ZJN-3 ter temeljnimi načeli javnega naročanja, pri tem pa naj upošteva tudi ugotovitve iz te odločitve.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v vlogi z dne 24. 3. 2026 zahteval povrnitev priglašenih stroškov postopka pravnega varstva.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN). Ker je v konkretnem primeru zahtevek za revizijo utemeljen, je torej vlagatelj na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva.

Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN in skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 s sprem.; v nadaljevanju: OT), kot potrebne priznala naslednje priglašene stroške:
- strošek plačane takse za predrevizijski in revizijski postopek v višini 4.000,00 EUR;
- strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 2.800 točk (prva točka tarifne številke 40 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 2.049,60 EUR;
- izdatke v pavšalnem znesku po tretjem odstavku 11. člena OT (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk, tj. 2.000 točk) v višini 38 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 27,82 EUR.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala:
- presežka priglašenega stroška odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo, saj za njegovo priznanje glede na vrednost spora (tj. ocenjeno vrednost javnega naročila 500.000,00 EUR brez DDV) v OT ni podlage;
- presežka priglašenega stroška za izdatke v pavšalnem znesku po tretjem odstavku 11. člena OT, ker za njegovo priznanje ni podlage v OT;
- priglašenih stroškov za konferenco s stranko po tar. št. 43/1 OT (100 točk) ter za pregled listin in druge dokumentacije po tar. št. 43/2 OT (200 točk), saj gre za stroške za storitve, ki so že zajeti v strošku odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo in ne za samostojne storitve (prim. odločitve Državne revizijske komisije št. 018-221/2017, 018-011/2018, 018-038/2022);
- priglašenega stroška odvetniške storitve za sestavo vloge z dne 24. 3. 2026, s katero se je opredelil do sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, saj v konkretnem primeru niso bili potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife) – navedbe v tej vlogi niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 6.077,42 EUR, ki mu jih je naročnik dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk: Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.


Predsednica senata:
mag. Zlata Jerman, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- vlagatelj po pooblaščencu,
- naročnik,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran