018-016/2026 Občina Sežana
Številka: 018-016/2026-8Datum sprejema: 13. 3. 2026
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Andraža Žvana kot predsednika senata ter dr. Mateje Škabar kot članice senata in Aleksandra Petrovčiča kot člana senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »GASILSKI DOM SEŽANA« na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Komunala Sežana d.d., Partizanska cesta 2, Sežana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Zupančič o.p., d.o.o., Nazorjeva ulica 6A, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Sežana, Partizanska cesta 4, Sežana (v nadaljevanju: naročnik), 13. 3. 2026
odločila:
1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi pogoja za sodelovanje pod zap. št. 4 in 6 razdelka »POGOJI ZA SODELOVANJE – tehnična in strokovna sposobnost – točka c) 1. odstavka 76. člena ZJN-3« v poglavju »XXII. RAZLOGI ZA IZKLJUČITEV IN POGOJI ZA PRIZNANJE SPOSOBNOSTI« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer v delih, kjer so opredeljene klasifikacijske številke objektov in zahtevano število referenc.
2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 8.661,20 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.
Obrazložitev:
Naročnik je 4. 12. 2025 sprejel sklep o začetku postopka. Obvestilo o naročilu male vrednosti je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil 5. 12. 2025 pod št. objave JN009547/2025-SL1/01. Naročnik je objavil tudi skupno osem popravkov, zadnjega 20. 1. 2026 pod št. objave JN009547/2025-SL1/01-P08.
Zoper določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je vlagatelj 22. 1. 2026 vložil zahtevek za revizijo, s katerim naročniku oziroma Državni revizijski komisiji predlaga, naj v celoti razveljavi dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, oziroma podredno, naj se dokumentacija razveljavi v spornih delih; v vsakem primeru vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj kot nezakonita izpodbija dva referenčna pogoja, skladno s katerima morata ponudnik in vodja gradnje izkazati določene izkušnje. Kot izrazito previsoko in nesorazmerno tako označuje naročnikovo zahtevo po dveh referencah izgradnje objektov v višini 1.800.00,00 EUR brez DDV. Poudarja, da je ne glede na to, da je projektantska ocena vrednosti konkretnega javnega naročila (2.128.000,00 EUR brez DDV) višja od zahtevane višine posamezne reference izgradnje objektov (1.800.000,00 EUR brez DDV), naročnikova zahteva kljub temu nesorazmerna, saj naročnik zahteva izkazovanje dveh referenc izgradnje objektov v višini 1.800.000,00 EUR brez DDV, torej skupaj v višini kar 3.600.000,00 EUR brez DDV. Vlagatelj zatrjuje, da si lahko naročnik usposobljenega ponudnika oziroma kader zagotovi tudi na podlagi enega referenčnega projekta v višini, primerljivi ocenjeni vrednosti konkretnega javnega naročila, za zahtevo po dveh referenčnih projektih v tako določeni vrednosti pa naj naročnik ne bi imel objektivno opravičljivih razlogov – vlagatelj se pri tem sklicuje na Smernice za javno naročanje gradenj, izdane s strani Ministrstva za javno upravo. Vlagatelj kot problematično še navaja, da naročnik v okviru referenčnih pogojev dopušča različne vrste objektov, pri čemer pa za ustreznost referenc ne dopušča objektov klasifikacij CC-SI 12420: Garažne stavbe, CC-SI 11301: Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji in CC-SI 12121: Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, za kar ni najti utemeljenega objektivnega razloga. Vlagatelj oziroma vodja gradnje, ki ga vlagatelj želi nominirati za izvedbo javnega naročila, razpolagata z referencami za gradnjo slednjih objektov, pa kljub temu vlagatelj ne more oddati dopustne ponudbe zaradi nesorazmerno določenih referenčnih pogojev. Vlagatelj v nadaljevanju podrobno našteva, katere vse klasifikacije stavb naročnik upošteva v smislu ustreznosti referenc, in ugotavlja, da je naročnik glede na predvideno namensko rabo oziroma funkcijo posameznih prostorov v gasilskem domu v predmetna referenčna pogoja vključil klasifikacije objektov, v okviru katerih se nahajajo takšni prostori, ni pa vključil objektov klasifikacije CC-SI 12420: Garažne stavbe, čeprav so v gasilskem domu predvidene (tudi) garaže, kar pa je popolnoma nesorazmerno predmetu konkretnega naročila in posledično neenakopravno obravnava ponudnike ter neupravičeno omejuje konkurenco med ponudniki. Meni še, da ponudnik z izvedeno gradnjo predhodno izpostavljenih objektov pridobi praktično enake izkušnje, kot so potrebne za izgradnjo predmeta naročila, čeprav jih naročnik v okviru predmetnih referenčnih pogojev ne dopušča zgolj zato, ker se le ti uvrščajo v določene (zahtevane) klasifikacije objektov. Dodaja, da klasifikacija vrst objektov CC-SI razvršča objekte glede na namen uporabe objektov in ni namenjena javnemu naročanju, temveč razvrščanju objektov pri projektiranju in pridobivanju dovoljenj za gradnjo ter njihovem evidentiranju, torej kategorizaciji objektov po drugih kriterijih.
Naročnik je 23. 1. 2026 vlagatelja obvestil, da je sprejel sklep, s katerim je zadržal izvajanje predmetnega postopka do odločitve Državne revizijske komisije.
Naročnik je 30. 1. 2026 s sklepom zavrnil zahtevek za revizijo in posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva. Pojasnjuje, da je v teku postopka oddaje javnega naročila razširil nabor stavb, s katerimi lahko ponudnik dokazuje svojo usposobljenost in znižal vrednostno omejitev. Ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo poudarja predvsem, da neustreznost zahtevanega referenčnega pogoja glede števila zahtevanih referenčnih poslov predstavlja predvsem dejstvo, da zaradi umanjkanja lastnih predhodnih izkušenj sam ne more sodelovati v predmetnem javnem naročilu. Utemeljuje, zakaj so zahtevane izkušnje sorazmerne po višini in povezane s predmetom naročila ter v skladu z dosedanjo prakso Državne revizijske komisije in Sodišča EU. Zahtevo po izkazovanju vsaj dveh uspešno izvedenih referenčnih poslov s strani ponudnika in vodje gradnje utemeljuje s kompleksnostjo javnega naročila, ki zajema izgradnjo gasilskega doma kot objekta posebnega pomena za zaščito, reševanje in pomoč, ki predstavlja kritično infrastrukturo lokalne skupnosti in širše, saj omogoča delovanje služb, ki rešujejo življenja in premoženje in mora biti izgrajen na način, da omogoča neprekinjeno in brezhibno delovanje tudi v kriznih razmerah; meni, da zgolj enkratna izvedba gradnje lahko predstavlja enkraten uspeh, kot rezultat ugodnih okoliščin, medtem ko dve ali več uspešno zaključeni primerljivi gradnji dokazujeta stabilno, preverljivo in ustaljeno sposobnost izvajalca za izgradnjo kritične infrastrukture, kot je gasilski dom, tako v smislu kakovostne kot časovne komponente izvedbe gradnje objekta. Izvajalec, ki je tak objekt že gradil vsaj dvakrat, izkazuje ustrezno poznavanje vseh posebnosti izgradnje predmetnega projekta, sposobnost reševanja tehničnih in logističnih izzivov, dosledno izvedbo brez napak ter ustrezno raven izkušenj z usklajevanjem posebnih zahtev uporabnikov (gasilcev). Predmet javnega naročila je objekt, ki zahteva specializirano znanje, ki ga ni mogoče zanesljivo dokazati zgolj z eno referenco. Naročnik pri tem podrobneje opredeljuje izvedbena in obratovalna tveganja pri gasilskem domu. Naročnik kot napačno označuje vlagateljevo tolmačenje vrednostnega dela referenčnih pogojev in poudarja, da mora biti vrednost posameznega izvedenega projekta vsaj 1.800.000,00 EUR brez DDV in ne 3.600.000,00 EUR brez DDV, taka zahtevana vrednost pa ne dosega oziroma presega s projektantsko oceno predvidene vrednosti gradnje, ki je predmet javnega naročila. Glede opredelitve za priznanje reference upoštevnih klasifikacij stavb naročnik najprej ugotavlja, da na Portalu javnih naročil ni bilo opozorjeno na razširitev pogoja na stavbe klasifikacije CC SI 11301 in CC SI 12121. Glede objektov klasifikacije CC SI 12420 pojasnjuje, da ti po svoji vsebini ne predstavljajo primerljive vrste objekta glede na predmet naročila, saj se bo – kot izhaja iz tehničnega poročila – skladiščni objekt gradil v naslednji fazi in ni predmet tega javnega naročila. Enako pojasnjuje za objekte klasifikacije CC Sl 12420, saj gre pri izgradnji garažne stavbe v nasprotju z izgradnjo gasilskega doma za enonamensko stavbo, namenjeno parkiranju in shranjevanju vozil. Po drugi strani pa je namembnost gasilskega doma intervencijska dejavnost in gre za skupek prostorov, ki zagotavljajo izvajanje dejavnosti zaščite, reševanja in pomoči ter oskrbo prebivalstva ob izrednih dogodkih. Tak objekt mora zagotavljati neprekinjeno delovanje interventnih služb in tudi zaradi višjih standardov požarne varnosti zahteva višji standard načina izgradnje objekta. Poglavitna razlika se kaže tudi v robustnejši konstrukciji izgradnje gasilskega doma zaradi velikih odprtin (garaže, dvorane) v primerjavi z izgradnjo garažnih stavb (kamor poleg garaž sodijo tudi pokrita parkirišča, čolnarne, kolesarnice in podobno).
Naročnik je Državni revizijski komisiji 30. 1. 2026 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.
Vlagatelj se je do navedb naročnika opredelil z vlogo z dne 4. 2. 2026. Navaja, da:
- je v zahtevku za revizijo zatrjeval, da s strani naročnika zahtevana dva referenčna projekta v določeni višini in vsebini nista določena sorazmerno predmetu naročila, zaradi česar vlagatelj ne more oddati dopustne ponudbe, kljub temu da je usposobljen izvesti konkretno javno naročilo, ne pa da so zahtevani referenčni pogoji neustrezni zgolj zato, ker vlagatelj zaradi umanjkanja predhodnih izkušenj ne more sodelovati v predmetnem javnem naročilu, kot to želi neumestno predstaviti naročnik;
- naročnik nima neomejene pravice zahtevati poljubno (večkratno) izkazovanje preteklih primerljivih izkušenj predmetu naročila, saj to ni niti sorazmerno predmetu naročila niti ne zagotavlja, da bo za izvedbo konkretnega javnega naročila izbran bolj usposobljen ponudnik od tistega, ki je že enkrat izvedel primerljiv projekt izgradnje objekta;
- naročnik ostaja na pavšalni ravni in z ničemer ne utemelji svojih navedb, kako naj bi mu sama vrednost preteklih izvedenih gradenj zagotovila usposobljenega ponudnika, niti zakaj so zahtevani pogoji za sodelovanje primerni za zagotovitev izvedbe konkretnega naročila na ravni kakovosti, ki jo šteje za ustrezno;
- naročnik spregleda, da zahteva dve referenci v višini 85 % projektantske vrednosti javnega naročila;
- se kompleksnosti gradnje ne presoja po nazivu ali namembnosti objekta, temveč po tehnični zahtevnosti, konstrukcijskih značilnostih, instalacijskih sistemih ali zahtevnosti izvedbe;
- predviden gasilski dom ne vključuje posebnih tehnoloških, konstrukcijskih ali instalacijskih zahtev, zato ga ni mogoče šteti za kompleksno gradnjo zgolj na podlagi njegove funkcije;
- se varnost in zanesljivost objekta ne zagotavlja preko ponudnikovega izkazovanja dveh predhodno uspešno izvedenih gradenj primerljivega objekta, temveč z ustrezno projektno dokumentacijo, pripravljeno na podlagi veljavnih predpisov in standardov, upoštevaje ustrezne tehnične rešitve in uporabo ustreznih gradbenih proizvodov in materialov;
- gasilski dom sam po sebi ni kritična infrastruktura;
- so pogoji za sodelovanje namenjeni izbiri usposobljenega ponudnika za izvedbo predmeta konkretnega naročila oziroma preveritvi njegove tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo konkretnega naročila, ne pa obvladovanju tveganj pri gradnji, še sploh takšnih, kot jih navaja naročnik, kakršne mora slednji obvladovati z ustrezno pripravljeno projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje in ustreznim (obveznim) strokovnim nadzorom, ki spremlja izvedbo gradnje;
- je v okviru predmetnih pogojev za sodelovanje sporno že samo navajanje zgolj točno določenih vrst (klasifikacij) objektov brez posebnih objektivnih razlogov, vsekakor pa je nezakonita naročnikova izbira določenih vrst (klasifikacij) objektov;
- naročnikovo zatrjevanje tako tudi v primeru pojasnjevanja neenakovrednosti oziroma neprimerljivosti objektov klasifikacije CC-SI 11301 ali CC-SI 12121 ne presega pavšalne ravni.
Državna revizijska komisija je 11. 2. 2026 prejela naročnikovo vlogo »Javno naročilo »GASILSKI DOM SEŽANA« (objava JN009547/2025-SL1 in popravki) – odgovor naročnika na opredelitev vlagatelja po šestem odstavku 29. člena ZPVPJN«. V njej naročnik vztraja pri dosedanjih navedbah in meni, da vlagateljeva opredelitev ne prinaša odločilnih novih dejstev ali pravnih argumentov, ki bi lahko omajali razloge iz naročnikovega sklepa; v pretežnem delu naj bi vlagatelj zgolj ponavljal revizijske navedbe in polemiziral z naročnikovo presojo sorazmernosti.
Državna revizijska komisija je 2. 3. 2026 prejela vlagateljevo vlogo, s katero se je ta opredelil do naročnikovih navedb v vlogi z dne 11. 2. 2026; tudi vlagatelj vztraja pri predhodnih navedbah.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je naročnik referenčne zahteve (tako za ponudnika kot tudi za vodjo gradnje) določil na nesorazmeren način, saj je neutemeljeno omejil vrste objektov, na katerih lahko ponudniki izkažejo referenčna dela, in sicer zgolj na ozko klasifikacijo objektov, kot nesorazmerno pa izpodbija tudi zahtevo po izkazu dveh referenc za vsakega od obeh spornih pogojev za sodelovanje.
V postopku javnega naročanja lahko naročnik postavi pogoje za sodelovanje z namenom ugotavljanja sposobnosti ponudnikov za izvedbo javnega naročila. Pogoj za sodelovanje je element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji, in je izključne narave.
Pogoje za sodelovanje naročnik določi v skladu s 76. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3). Ta v prvem odstavku določa, da lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na a) ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, b) ekonomski in finančni položaj in c) tehnično in strokovno sposobnost.
V skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik gospodarskim subjektom kot zahtevo za sodelovanje naloži pogoje, ki so določeni v 76. členu. Naročnik v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila. Glede tehnične in strokovne sposobnosti deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Naročnik lahko domneva, da gospodarski subjekt nima zahtevanih strokovnih sposobnosti, če pri gospodarskem subjektu zasledi nasprotje interesov, ki bi lahko negativno vplivalo na izvedbo javnega naročila.
Dokazila za ugotavljanje sposobnosti gospodarskih subjektov za sodelovanje v javnem naročanju ZJN-3 ureja v 77. členu. Skladno z drugim odstavkom tega člena lahko naročnik zahteva le dokazila, določena v tem in v 78. členu ZJN-3. Tehnične sposobnosti lahko gospodarski subjekt glede na vrsto, količino ali pomen ter uporabo gradenj, blaga ali storitev izkaže na enega ali več načinov iz osmega odstavka 77. člena ZJN-3 – npr. s seznamom gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih in priloženimi potrdili o zadovoljivi izvedbi in izidu za najpomembnejše gradnje, pri čemer lahko zaradi zagotovitve ustrezne ravni konkurence naročnik po potrebi navede, da bo upošteval dokazila o ustreznih gradnjah, opravljenih pred več kot petimi leti (točka a), z navedbo tehničnega osebja ali tehničnih organov, ki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročila, zlasti tistih, ki so odgovorni za nadzor kakovosti, v primeru javnih naročil gradenj pa tistih, od katerih lahko izvajalec zahteva, da izvedejo gradnjo, in sicer ne glede na to, ali so zaposleni pri gospodarskem subjektu ali ne (točka c), z dokazilom o izobrazbi in strokovni usposobljenosti izvajalca storitev ali gradenj ali vodstvenih delavcev podjetja pod pogojem, da ne štejejo kot merilo za oddajo javnega naročila (točka f) itd.
ZJN-3 opredeljuje le osnovna izhodišča za določanje pogojev za priznanje tehnične in strokovne sposobnosti ter posamezna dokazila, ne določa pa vsebinskih zahtev. Naročnik je tisti, ki mora v vsakem konkretnem postopku oddaje javnega naročila določiti posamezne vsebinske zahteve oziroma referenčne kriterije (vsebinske, vrednostne, časovne, ipd.), ki jih mora izpolnjevati referenčni posel, da lahko ponudnik z izkazovanjem njegove uspešne izvedbe dokaže sposobnost za izvedbo naročila. Pri oblikovanju referenčnih kriterijev mora naročnik upoštevati, da morajo biti posamezni referenčni kriteriji sorazmerni in povezani s predmetom naročila. Z drugimi besedami to pomeni tudi, da mora naročnik zahteve za referenčni posel opisati na način, da bo ta obsegal storitev oziroma gradnjo, primerljivo predmetu javnega naročila. Referenca je namreč po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik sposoben izvesti določeno javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, saj z njo dokazuje, da je istovrstno storitev oziroma gradnjo (ki jo je po obsegu, zahtevnosti in kvaliteti mogoče primerjati s predmetom naročila) v preteklosti že uspešno izvedel. Naročnik lahko le na podlagi dokazila, da je ponudnik (vsaj) enkrat že uspešno izvedel primerljivo naročilo, utemeljeno sklepa, da ima tak ponudnik ustrezno znanje, izkušnje in kapacitete, potrebne za izvedbo javnega naročila, ki ga razpisuje. Naročnik seveda ne more zahtevati popolne identičnosti referenčnega posla in predmeta javnega naročila, saj je popolna identičnost dveh predmetov (zlasti v primeru naročila gradenj) praviloma nemogoča. Poleg tega bi bila taka zahteva načeloma tudi v nasprotju z načelom sorazmernosti in bi lahko predstavljala tudi nemogoč pogoj. Vsekakor pa je glede na načelo sorazmernosti treba zavzeti stališče, da morata biti predmet referenčnega posla in predmet javnega naročila enaka oziroma podobna do te mere, da je na podlagi potrdila o uspešni izvedbi referenčnega posla mogoče utemeljeno sklepati, da ima ponudnik ustrezno znanje in izkušnje za izvedbo predmeta naročila.
Naročnik torej glede na namen reference referenčne kriterije določi na način, da z njimi omeji izkazovanje reference na primerljive gradnje oziroma objekte. S tem seveda nujno omeji konkurenco, zlasti pri zahtevnejših gradbenih naročilih, vprašanje pa je, ali to stori na sorazmeren in objektivno utemeljen način. Naročnik je v prvotno objavljeni dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju tudi.: razpisna dokumentacija) v poglavju »XXII. RAZLOGI ZA IZKLJUČITEV IN POGOJI ZA PRIZNANJE SPOSOBNOSTI« pod razdelkom »POGOJI ZA SODELOVANJE – tehnična in strokovna sposobnost – točka c) 1. odstavka 76. člena ZJN-3« med drugim navedel:
- v zvezi s pogojem pod zap. št. 4:
»Ponudnik mora v zadnjih petih (5) letih pred rokom za oddajo ponudb uspešno izvesti vsaj dva (2) projekta izgradnje objekta klasifikacije CC-SI 122, CC-SI 126, CC-SI 1263, CC-SI 1264, CC-SI 12741 ali CC-SI 12740, v vrednosti najmanj 2.000.000,00 EUR brez DDV. […]
in
- v zvezi s pogojem pod zap. št. 6:
»Da ima vodja gradnje, ki glede na vrsto del prevladujejo, in je pooblaščeni strokovnjak ali vodja del v zadnjih petih (5) letih kot vodja gradnje izkušnje pri vsaj dveh (2) projektih izgradnje objekta klasifikacije CC-SI 122, CC-SI 126, CC-SI 1263, CC-SI 1264, CC-SI 12741 ali CC-SI 12740, v vrednosti najmanj 2.000.000,00 EUR brez DDV. […].
Skladno z drugim odstavkom 67. člena ZJN-3 se informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom na portalu javnih naročil ali prek njega, štejejo za spremembo, dopolnitev ali pojasnilo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, če iz vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje ta dokumentacija ali če se s pojasnilom odpravlja dvoumnost navedbe v tej dokumentaciji.
Iz pregleda objav na Portalu javnih naročil je razvidno, da se na (v prvotni vsebini) citirana pogoja za sodelovanje v razpisni dokumentaciji nanaša več vprašanj oziroma pobud potencialnih ponudnikov in odgovorov naročnika:
- »Objava 17.12.2025 08:24 (Vprašanja in odgovori)
VPRAŠANJE
Pozdravljeni,
V razpisni dokumentaciji na strani 1 je navedeno, da je predmet razpisa gradnja novega gasilskega doma v Sežani. Gre za gradnjo objekta v 1. fazi, ki vključuje večnamenski objekt (P+1) z garažnimi prostori, pisarnami ter prostori za gasilsko dejavnost in usposabljanje.
V skladu z zgoraj opisanimi deli vas prosimo, da razširite referenčne pogoje 4 in 5 ter upoštevate tudi kvalifikacijo CC-SI 12420, ki vključuje garažne stavbe.
Verjamemo, da to ustreza zahtevam razpisa.
VPRAŠANJE
Spoštovani,
Kot navajate v razpisni dokumentaciji o zagotavljanju sposobnosti, ponudnik svojo usposobljenost dokazuje z uspešno izvedenima vsaj dvema (2) projektoma izgradnje objekta klasifikacije CC-SI 122, CC-SI 126, CC-SI 1263, CC-SI 1264, CC-SI 12741 ali CC-SI 12740, v vrednosti najmanj 2.000.000,00 EUR brez DDV, v zadnjih petih (5) letih pred rokom za oddajo ponudb.
Podjetje z izvajanjem sorodnih projektov, ki jih tehnološko po načinu gradnje, podobnosti glede gradnikov projekta lahko opredelimo za podobne, pridobiva znanja oziroma veščine in postaja specializirano za posamezno vrsto gradenj. Torej pridobiva reference/znanje, npr. s posameznega področja gradnje. To znanje je skupek znanj delavcev, delovodij, inženirjev, nabavne službe, tehnološke priprave dela, vodstva podjetja itd., saj so si delovni procesi na podobnih projektih podobni, uporabljena je tudi podobna oprema podjetja.
Ob dejstvu, da se takšni objekti ne izvajajo pogosto ter času, ki je potreben za izpeljavo tovrstnega objekta prosimo, da se referenčni pogoj razširi na dva objekta oziroma projekta podanih klasifikacij v vrednosti 1.450.000,00 brez DDV oziroma komulativa dveh projektov, pri čemer nobeden ne sme biti nižje vrednosti od 1.000.000,00 EUR brez DDV.
Ter pogoj za vodjo gradnje, s katerim bi bil zahtevan en objekt in ne dva kot je sedaj predvideno!
Reference so namreč dokazila o že uspešno zaključenih primerljivih poslih in naročnik lahko na podlagi dokazila, da je ponudnik najmanj enkrat že uspešno izvedel primerljivi projekt, utemeljeno sklepa, da ima tak ponudnik ustrezno znanje in izkušnje, potrebne za uspešno izvedbo naročila. Reference niso kapacitete v smislu opreme, kadra, mehanizacije, finančnih sredstev, temveč izkazujejo stopnjo usposobljenosti, znanja in izkušenj ter se ne morejo izposoditi.
Zgoraj navedeno pojasnjujemo z razlogom, saj se ne izvaja veliko tovrstnih del v takem obsegu. Obenem smatramo, da tudi z uspešno izvedenim referenčnim poslom v predlagani vrednosti spremenjene reference izkazujemo izkušnje in usposobljenost za izvedbo razpisanih del.
Namen referenc namreč ni omejevanje konkurence in omejevanje kompetentnih ponudnikov, ampak dokazovanje primernosti. Z zgoraj navedenim bo naročnik omogočal oddajo ponudbe več ponudnikom, s čimer si bo zagotovil tudi konkurenčnejšo (nižjo) ponudbeno ceno.
Prosimo tudi za informacijo, koliko imate zagotovljenih sredstev za izpeljavo tega javnega naročila
Prosimo za hiter odgovor!
Hvala in lepo pozdravljeni!
VPRAŠANJE
Pozdravljeni!
Glede na razpisano gradnjo, tj. gradnjo gasilskega doma, nas zanima, ali naročnik načrtuje razširiti pogoj tehnične in strokovne sposobnosti ter dodati tudi kvalifikacijo CC-SI 12742, v katero sodijo stavbe sil za zaščito, reševanje in pomoč, kamor izrecno sodijo tudi gasilski domovi.
VPRAŠANJE
Spoštovani,
Prosimo za vašo potrditev, ali bo naročnik kot ustrezno referenco priznal objekt, ki je sestavljen iz kvalifikacij CC-SI 12742 (stavbe sil za zaščito, reševanje in pomoč, gasilski domovi) kot večinskega dela objekta ter CC-SI 12420, pri čemer referenca izpolnjuje vse ostale v razpisni dokumentaciji določene pogoje.
Lep pozdrav,
VPRAŠANJE
Spoštovani,
Naročnika prosimo, da zaradi pridobitve večjega števila konkurenčnih ponudb razširi tehnični pogoj 4, tako da bo kot ustrezno referenco priznal tudi objekte, uvrščene v klasifikacijo CC-SI 11302.
Lp,
VPRAŠANJE
Pozdravljeni,
Prosimo vas za potrditev, da je na strani 20 Navodil pri zapisu klasifikacij prišlo do napake pri navedbi klasifikacije CC-SI 12740, ter da je pravilna klasifikacija CC-SI 1274.
Lep pozdrav,
ODGOVOR
Naročnik je objavil popravek, s katerim spreminja pogoje za izkazovanje tehnične in strokovne sposobnosti.«
- »Objava 23.12.2025 12:44 (Vprašanja in odgovori)
VPRAŠANJE
Spoštovani,
v tehničnem poročilu sta navedeni klasifikaciji CC-SI 12520 in 12203. Prosimo za pojasnilo, zakaj navedeni klasifikaciji nista vključeni v razpisno dokumentacijo kot zahtevani referenci, tako kot ostale navedene klasifikacije.
Hvala za odgovor in lep pozdrav.
VPRAŠANJE
Spoštovani,
Prosimo za potrditev, ali so kot ustrezna referenca sprejemljivi tudi objekti, sestavljeni iz klasifikacij CC‑SI 12520 in CC‑SI 12203.
Hvala za odgovor in lepo pozdravljeni.
ODGOVOR
Klasifikacija CC-SI 12203 sodi v skupino CC-SI 122, ki je v razpisni dokumentaciji že opredeljena kot ustrezna referenčna skupina. Zato so referenčni objekti s kodo CC-SI 12203 (kot podskupina CC-SI 122) sprejemljivi kot ustrezna referenca, če izpolnjujejo tudi vse ostale razpisne pogoje (vsebinski obseg, zahtevana primerljivost, časovno obdobje, vrednost ipd., kot določeno v dokumentaciji).
Nasprotno pa CC-SI 12520 po svoji vsebini ne predstavlja primerljive vrste objekta glede na predmet naročila (kot izhaja iz tehničnega poročila se bo skladiščni objekt gradil v naslednji fazi in ni predmet tega javnega naročila) in zahtevano referenčno primerljivost, zato naročnik te klasifikacije ne vključuje med zahtevane referenčne kode oziroma skupine in je ne bo dodal v razpisno dokumentacijo kot zahtevano referenco.
Naročnik zato na predlagan način ne bo spreminjal razpisne dokumentacije.«
- »Objava 13.01.2026 13:00 (Vprašanja in odgovori)
VPRAŠANJE
Spoštovani,
Kot navajate v razpisni dokumentaciji o zagotavljanju sposobnosti, ponudnik svojo usposobljenost dokazuje z uspešno izvedenima vsaj dvema (2) projektoma izgradnje objekta klasifikacije CC-SI 122 ali CC-SI 126 ali CC-SI 1263 ali CC-SI 1264, CC-SI 12741 ali CC-SI12742 (oziroma CC-SI 12740 po prejšnji Uredbi o razvrščanju objektov) ali CC-SI 11302, v vrednosti najmanj 2.000.000,00 EUR brez DDV, v zadnjih petih (5) letih pred rokom za oddajo ponudb.
Podjetje z izvajanjem sorodnih projektov, ki jih tehnološko po načinu gradnje, podobnosti glede gradnikov projekta lahko opredelimo za podobne, pridobiva znanja oziroma veščine in postaja specializirano za posamezno vrsto gradenj. Torej pridobiva reference/znanje, npr. s posameznega področja gradnje. To znanje je skupek znanj delavcev, delovodij, inženirjev, nabavne službe, tehnološke priprave dela, vodstva podjetja itd., saj so si delovni procesi na podobnih projektih podobni, uporabljena je tudi podobna oprema podjetja.
Ob dejstvu, da se takšni objekti ne izvajajo pogosto ter času, ki je potreben za izpeljavo tovrstnega objekta prosimo, da se referenčni pogoj razširi na dva objekta oziroma projekta podanih klasifikacij v vrednosti 1.450.000,00 brez DDV oziroma komulativa dveh projektov, pri čemer nobeden ne sme biti nižje vrednosti od 1.000.000,00 EUR brez DDV.
Ter pogoj za vodjo gradnje, s katerim bi bil zahtevan en objekt in ne dva kot je sedaj predvideno!
Reference so namreč dokazila o že uspešno zaključenih primerljivih poslih in naročnik lahko na podlagi dokazila, da je ponudnik najmanj enkrat že uspešno izvedel primerljivi projekt, utemeljeno sklepa, da ima tak ponudnik ustrezno znanje in izkušnje, potrebne za uspešno izvedbo naročila. Reference niso kapacitete v smislu opreme, kadra, mehanizacije, finančnih sredstev, temveč izkazujejo stopnjo usposobljenosti, znanja in izkušenj ter se ne morejo izposoditi.
Zgoraj navedeno pojasnjujemo z razlogom, saj se ne izvaja veliko tovrstnih del v takem obsegu. Obenem smatramo, da tudi z uspešno izvedenim referenčnim poslom v predlagani vrednosti spremenjene reference izkazujemo izkušnje in usposobljenost za izvedbo razpisanih del.
Namen referenc namreč ni omejevanje konkurence in omejevanje kompetentnih ponudnikov, ampak dokazovanje primernosti. Z zgoraj navedenim bo naročnik omogočal oddajo ponudbe več ponudnikom, s čimer si bo zagotovil tudi konkurenčnejšo (nižjo) ponudbeno ceno.
Tekom razpisa se je referenčnemu pogoju dodal še en referenčni pogoj glede izboljšave tal, torej so se pogoji za sodelovanje na JN še zaostrili.
Prosimo tudi za informacijo, koliko imate zagotovljenih sredstev za izpeljavo tega javnega naročila
Prosimo za hiter odgovor!
Hvala in lepo pozdravljeni!
ODGOVOR
Naročnik pogoja ne bo spremenil na predlagan način.«
Naročnik je nato ponudnike obvestil, da je na Portalu javnih naročil objavil popravek dokumentacije v zvezi s spremembo zahtev za izkazovanje tehnične in strokovne sposobnosti. Kot je razvidno iz objavljenega popravka (št. objave JN009547/2025-SL1/01-P07 z dne 16. 1. 2026), se sporna vsebina v poglavju »XXII. RAZLOGI ZA IZKLJUČITEV IN POGOJI ZA PRIZNANJE SPOSOBNOSTI« pod razdelkom »POGOJI ZA SODELOVANJE – tehnična in strokovna sposobnost – točka c) 1. odstavka 76. člena ZJN-3«, ki jo vlagatelj izpodbija z zahtevkom za revizijo, tako glasi:
- v zvezi s pogojem pod zap. št. 4:
»Ponudnik mora v zadnjih petih (5) letih pred rokom za oddajo ponudb uspešno izvesti vsaj dva (2) projekta izgradnje objekta klasifikacije CC-SI 122 ali CC-SI 126 ali CC-SI 1263 ali CC-SI 1264, CC-SI 12741 ali CC-SI12742 (oziroma CC-SI 12740 po prejšnji Uredbi o razvrščanju objektov) ali CC-SI 11302 v vrednosti najmanj 1.800.000,00 EUR brez DDV vsak […]
in
- v zvezi s pogojem pod zap. št. 6:
»Da ima vodja gradnje, ki glede na vrsto del prevladujejo, in je pooblaščeni strokovnjak ali vodja del v zadnjih petih (5) letih kot vodja gradnje izkušnje pri vsaj dveh (2) projektih izgradnje objekta klasifikacije CC-SI 122 ali CC-SI 126 ali CC-SI 1263 ali CC-SI 1264, CC-SI 12741 ali CC-SI12742 (oziroma CC-SI 12740 po prejšnji Uredbi o razvrščanju objektov) ali CC-SI 11302 v vrednosti najmanj 1.800.000,00 EUR brez DDV vsak. […].
Iz pregleda objav na Portalu javnih naročil je razvidno, da se na tako spremenjena sporna pogoja za sodelovanje v razpisni dokumentaciji nanaša poziv potencialnega ponudnika in odgovor naročnika, objavljen 16. 1. 2026 ob 15.13:
»VPRAŠANJE
Spoštovani,
Kot navajate v razpisni dokumentaciji o zagotavljanju sposobnosti, ponudnik svojo usposobljenost dokazuje z uspešno izvedenima vsaj dvema (2) projektoma izgradnje objekta klasifikacije CC-SI 122 ali CC-SI 126 ali CC-SI 1263 ali CC-SI 1264, CC-SI 12741 ali CC-SI12742 (oziroma CC-SI 12740 po prejšnji Uredbi o razvrščanju objektov) ali CC-SI 11302, v vrednosti najmanj 2.000.000,00 EUR brez DDV, v zadnjih petih (5) letih pred rokom za oddajo ponudb.
Podjetje z izvajanjem sorodnih projektov, ki jih tehnološko po načinu gradnje, podobnosti glede gradnikov projekta lahko opredelimo za podobne, pridobiva znanja oziroma veščine in postaja specializirano za posamezno vrsto gradenj. Torej pridobiva reference/znanje, npr. s posameznega področja gradnje. To znanje je skupek znanj delavcev, delovodij, inženirjev, nabavne službe, tehnološke priprave dela, vodstva podjetja itd., saj so si delovni procesi na podobnih projektih podobni, uporabljena je tudi podobna oprema podjetja.
Ob dejstvu, da se takšni objekti ne izvajajo pogosto ter času, ki je potreben za izpeljavo tovrstnega objekta prosimo, da se referenčni pogoj razširi na dva objekta oziroma projekta podanih klasifikacij v vrednosti 1.450.000,00 brez DDV oziroma komulativa dveh projektov, pri čemer nobeden ne sme biti nižje vrednosti od 1.000.000,00 EUR brez DDV.
Ter pogoj za vodjo gradnje, s katerim bi bil zahtevan en objekt in ne dva kot je sedaj predvideno!
Reference so namreč dokazila o že uspešno zaključenih primerljivih poslih in naročnik lahko na podlagi dokazila, da je ponudnik najmanj enkrat že uspešno izvedel primerljivi projekt, utemeljeno sklepa, da ima tak ponudnik ustrezno znanje in izkušnje, potrebne za uspešno izvedbo naročila. Reference niso kapacitete v smislu opreme, kadra, mehanizacije, finančnih sredstev, temveč izkazujejo stopnjo usposobljenosti, znanja in izkušenj ter se ne morejo izposoditi.
Zgoraj navedeno pojasnjujemo z razlogom, saj se ne izvaja veliko tovrstnih del v takem obsegu. Obenem smatramo, da tudi z uspešno izvedenim referenčnim poslom v predlagani vrednosti spremenjene reference izkazujemo izkušnje in usposobljenost za izvedbo razpisanih del.
Namen referenc namreč ni omejevanje konkurence in omejevanje kompetentnih ponudnikov, ampak dokazovanje primernosti. Z zgoraj navedenim bo naročnik omogočal oddajo ponudbe več ponudnikom, s čimer si bo zagotovil tudi konkurenčnejšo (nižjo) ponudbeno ceno.
Tekom razpisa se je referenčnemu pogoju dodal še en referenčni pogoj glede izboljšave tal, torej so se pogoji za sodelovanje na JN še zaostrili.
Prosimo tudi za informacijo, koliko imate zagotovljenih sredstev za izpeljavo tega javnega naročila
Prosimo za hiter odgovor!
Hvala in lepo pozdravljeni!
ODGOVOR
Naročnik je objavil popravek dokumentacije v zvezi s spremembo zahtev za izkazovanje tehnične in strokovne sposobnosti. Popravljena dokumentacija je dostopna na povezavi:
https://www.enarocanje.si/api/datoteka/get?id=NDI0MTMyOzkgUG9wcmF2ZWtfSzA2LnppcA
Z uveljavitvijo popravka pogojev iz dokumentacije se šteje, da je ustrezno popravljen tudi ESPD, zato naročnik popravljenega ESPD ne bo posebej objavil.
Skladno z veljavno zakonodajo višina zagotovljenih sredstev ni podatek, ki ga je naročnik dolžan objaviti. Naročnik od ponudnikov pričakuje, da bodo oblikovali ponudbeno vrednost na podlagi tržnih cen.
S tem pojasnilom naročnik razveljavlja podan odgovor na to vprašanje objavljen na Portalu javnih naročil 13.01.2026 ob 13:00 uri.«
Čeprav vlagatelj v zahtevku za revizijo kot sporno izpostavlja skupno višino oziroma vrednost dveh zahtevanih referenc (3.600.000,00 EUR brez DDV), je treba ugotoviti, da za vlagatelja ni sporna vrednost posamezne reference (1.800.000,00 EUR brez DDV, kar je nižje od projektantske ocene vrednosti predmetnega naročila, to dejstvo pa med strankama ni sporno), temveč je sporno dejstvo, da naročnik zahteva dve referenci. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo (najprej) zatrjuje, da je zahtevano število referenc v določeni vrednosti (ki v seštevku bistveno presega projektantsko oceno) pri obeh spornih pogojih v nasprotju z načeli sorazmernosti (8. člen ZJN-3), enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) in zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-3).
Iz načela sorazmernosti, kršitev katerega vlagatelj (med drugim) očita naročniku, ne izhaja zgolj zahteva, da morajo biti pogoji za sodelovanje povezani s predmetom javnega naročila in objektivno primerni za dosego cilja, pač pa tudi zahteva, da navedeni pogoji ne smejo presegati tega, kar je razumno nujno za dosego cilja – tj. zagotovitev, da bo javno naročilo izvedel usposobljen in izkušen subjekt. Upoštevaje vlagateljevo trditveno podlago je zato potrebno presoditi, ali bi naročnik z zahtevo v zvezi s številom referenc, kot jo je določil v obeh spornih pogojih, presegel to, kar je potrebno za dosego cilja, ki ga z določitvijo sporne zahteve zasleduje. Da bi naročnik v obravnavanem primeru zahtevo po dveh referencah uspel utemeljiti, bi moral v postopku pravnega varstva (konkretizirano) pojasniti in dokazati, zakaj je za izvedbo javnega naročila usposobljen le ponudnik, ki izkazuje dve referenci po vsakem od spornih pogojev, ne pa tudi ponudnik, ki izkazuje le po eno (po drugih kriterijih ustrezno) referenco za vsakega od spornih pogojev.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v postopku pravnega varstva zahtevanega števila referenc ni uspel utemeljiti. Naročnik namreč izhaja iz predmeta oziroma kompleksnosti javnega naročila izgradnje gasilskega doma kot objekta posebnega pomena, ki zahteva specializirano znanje, ki naj ga ne bi bilo mogoče zanesljivo dokazati zgolj z eno referenco – pri tem podrobneje opredeljuje izvedbena in obratovalna tveganja pri gasilskem domu. Vendar pa so izvedbena in obratovalna tveganja, ki jih izpostavlja naročnik, (1) bodisi taka, ki se pojavljajo pri vseh primerljivih gradnjah (npr. glede varnosti uporabnikov objekta, robustnosti in trajnosti konstrukcijskih ter obrtniških rešitev, organizacije gradbišča, varnosti, kakovosti in pravočasnosti izvedbe, učinkovitega upravljanja sprememb ter popolne predajne dokumentacije) in torej ne predstavljajo specifike te konkretne gradnje, (2) bodisi se v bistvenem nanašajo na načrtovanje oziroma projektiranje objekta (npr. glede zmožnosti objekta omogočiti takojšnje posredovanje), ne pa na samo gradnjo objekta. Z naročnikom se je sicer mogoče strinjati, da je gasilski dom objekt posebnega pomena za zaščito, reševanje in pomoč in da predstavlja pomembno infrastrukturo, saj omogoča delovanje služb, ki rešujejo življenja in premoženje. Vendar pa posebna namembnost objekta sama po sebi še ne zadostuje za ugotovitev, da je tudi njegova gradnja nadpovprečno zahtevna oziroma kompleksna in da zahteva posebno znanje, izkušnje ali tehnologijo, s katerimi razpolaga izključno izvajalec, ki je že vsaj dvakrat izvedel primerljiv objekt, ne pa tudi izvajalec, ki je tak objet izvedel enkrat.
Prav tako se je z naročnikom mogoče strinjati, da lahko v skladu z ZJN-3 kot dokaz za izkazovanje tehnične in strokovne usposobljenosti zahteva seznam gradenj, torej tudi večje število izkazanih zgrajenih objektov. Vendar pa je treba pojasniti, da naročnik z višanjem zahtevanega števila referenc določa strožje oziroma bolj omejujoče pogoje, zlasti če jih še dodatno omejuje zgolj s specifičnimi gradnjami določenih klasifikacij. Strožje pogoje pa mora naročnik ustrezno utemeljiti in za njih izkazati objektivno opravičljive razloge ter (v primeru postopka pravnega varstva) navesti dejstva in dokaze. Zato v tem delu ni mogoče kot upoštevne sprejeti naročnikove posplošene subjektivne ocene, da »[z]golj enkratna izvedba gradnje lahko predstavlja enkraten uspeh, kot rezultat ugodnih okoliščin, medtem ko dve ali več uspešno zaključeni primerljivi gradnji dokazujeta stabilno, preverljivo in ustaljeno sposobnost izvajalca za izgradnjo kritične infrastrukture […]«; naročnik te svoje ocene ni z ničemer utemeljil, pa tudi sicer (ob upoštevanju predmeta tega javnega naročila) ni najti razlogov v prid temu, da v preteklosti uspešno izvedena gradnja kot rezultat izpolnjevanja pogodbenih obveznosti ne bi predstavljala predvsem jasnega in preverljivega dokaza dejanske usposobljenosti za izvedbo gradnje podobnega obsega in zahtevnosti, pač pa zgolj »naključni uspeh«, kot to v bistvu izhaja iz navedbe naročnika.
Upoštevaje navedeno in upoštevaje, da naročnik drugih argumentov, ki bi opravičevali postavitev omejujočih zahtev v zvezi s številom referenc, ni navedel, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku v predmetnem postopku pravnega varstva ni uspelo izkazati objektivno utemeljenih razlogov, ki bi upravičevali zahtevo glede predložitve dveh referenc, oziroma mu ni uspelo izkazati, da bi bila taka zahteva sorazmerna in nujno potrebna za dosego cilja oziroma za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo kot problematično izpostavlja še, da naročnik v okviru spornih pogojev za sodelovanje kot izkaza ustreznosti referenc brez utemeljenega razloga ne dopušča izkušenj v zvezi z izgradnjo objektov klasifikacij CC-SI 12420: Garažne stavbe, CC-SI 11301: Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji in CC-SI 12121: Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, čeprav sicer dopušča številne druge klasifikacije.
Iz že citiranih zahtev razpisne dokumentacije je razvidno, da bo naročnik pri priznavanju tehnične in strokovne sposobnosti upošteval tiste referenčne posle, ki so bili izvedeni na objektih z določenimi klasifikacijskimi številkami. Ob upoštevanju Uredbe o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 96/2022; v nadaljevanju: Uredba) Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik dopustil naslednje objekte:
- poslovne in upravne stavbe (CC-SI 122), kamor spadajo stavbe javne uprave, stavbe bank, pošt, zavarovalnic, druge poslovne stavbe ter konferenčne in kongresne stavbe;
- stavbe splošnega družbenega pomena (CC-SI 126), kamor spadajo stavbe za kulturo in razvedrilo (kinodvorane, koncertne dvorane, operne hiše, gledališča, dvorane za družabne prireditve, paviljoni in stavbe za živali in rastline v živalskih in botaničnih vrtovih), muzeji, arhivi in knjižnice, stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, stavbe za zdravstveno oskrbo ter stavbe za šport;
- vojašnice in stavbe za nastanitev policistov (CC-SI 12741);
- stavbe sil za zaščito, reševanje in pomoč, gasilski domovi (CC-SI 12742);
- stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine (CC-SI 11302).
Kot je razvidno iz razdelka »Opis del« v razpisni dokumentaciji, je predmet tega javnega naročila izvedba 1. faze gradnje novega gasilskega doma v Sežani; dela zajemajo gradnjo večnamenskega objekta (P+1) z garažnimi prostori, pisarnami, prostori za gasilsko dejavnost in usposabljanje. V sklopu naročila se izvede tudi pripadajoča komunalna in tehnična infrastruktura ter del zunanje ureditve z začasnimi priključki. Skladiščni objekt in preostala zunanja ureditev nista predmet tega naročila, saj bosta izvedena v naslednji fazi.
Skladno s prvim odstavkom 16. člena ZPVPJN se v predrevizijskem in revizijskem postopku ne presojajo očitane kršitve, ki se nanašajo na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo, če bi lahko vlagatelj ali drug morebitni ponudnik prek portala javnih naročil naročnika opozoril na očitano kršitev, pa te možnosti ni uporabil. Šteje se, da bi vlagatelj ali drug morebitni ponudnik prek portala javnih naročil lahko opozoril na očitano kršitev, če je bilo v postopku javnega naročanja na portalu javnih naročil objavljeno obvestilo o naročilu, na podlagi katerega ponudniki oddajo prijave ali ponudbe. V obravnavanem primeru gre ugotoviti, da je naročnik na Portalu javnih naročil objavil tako obvestilo o predmetnem javnem naročilu kot tudi dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, prav tako je bilo zainteresiranim gospodarskim subjektom v zvezi z razpisno dokumentacijo omogočeno postavljanje vprašanj.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da na očitane pomanjkljivosti razpisne dokumentacije glede nevključitve klasifikacij CC-SI 11301: Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji in CC-SI 12121: Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev prek portala javnih naročil ni bilo opozorjeno, prav tako ni bilo opozorjeno na domnevno nezakonitost opredeljevanja vsebine referenčne gradnje s pomočjo klasifikacijskih številk; v posledici navedenega se Državna revizijska komisija zaradi obstoja omejitve iz tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN do očitkov vlagatelja v tem delu ne opredeljuje.
Glede na navedeno je predmet presoje v tem postopku pravnega varstva (le) vprašanje, ali je naročnik utemeljeno omejil izkaz zadevnih referenc na izvedbo določenih objektov, kjer kot ustreznih ne priznava izkušenj v zvezi z izgradnjo objektov klasifikacije CC-SI 12420: Garažne stavbe.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni opisno določil značilnosti, ki naj jih imajo objekti referenčne gradnje (npr. glede števila etaž ali drugih konstrukcijskih značilnosti, instalacij, uporabljenih tehnik gradnje itd.) in torej ni zahteval izkaza izkušenj na tak način, pač pa je ustreznost referenčnih gradenj vezal na objekte le določenih klasifikacij CC-SI iz Uredbe, ki se nanašajo na namen uporabe objektov (drugi odstavek 1. člena Uredbe).
Naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, nevključitev objektov klasifikacije CC-SI 12420: Garažne stavbe utemeljuje s tem, da gre pri izgradnji garažne stavbe v nasprotju z izgradnjo gasilskega doma za enonamensko stavbo, namenjeno parkiranju in shranjevanju vozil, pri čemer kot poglavitno razliko izpostavlja robustnejšo konstrukcijo izgradnje gasilskega doma zaradi velikih odprtin (garaže, dvorane) v primerjavi z izgradnjo garažnih stavb.
Strinjati se je mogoče z naročnikovimi navedbami (v vlogi z dne 10. 2. 2026), da predmetno javno naročilo obsega gradnjo specifičnega večnamenskega operativnega objekta, vsled česar ne gre iz posameznega prostora (npr. garaže v gasilskem domu) izpeljevati avtomatične primerljivosti celotnega objekta.
Vendar pa je treba ugotoviti, da naročnikovo pojasnjevanje primerljivosti objektov ostaja na ravni splošnega – naročnik zgolj zatrjuje neprimerljivost objektov s klasifikacijo CC-SI 12420: Garažne stavbe, ne da bi pri tem konkretno pojasnil, zakaj objekti, ki jih je s klasifikacijami zajel, izpolnjujejo njegova pričakovanja kompleksnosti, drugi objekti, ki z opredeljenimi klasifikacijami niso zajeti, pa ne.
Naročnik zgolj pavšalno zatrjuje (v vlogi z dne 10. 2. 2026), da je treba primerljivost objektov presojati celovito, ob upoštevanju namembnosti, prostorskega programa, režimov uporabe, varnostnih tveganj, izvedenih standardov in koordinacijskih zahtev, ne da bi konkretno navedel, v čem so tiste posebnosti oziroma lastnosti razpisane gradnje, ki utemeljujejo dopuščene klasifikacije in zakaj gradnja objektov s sporno klasifikacijo ne predstavlja ustrezne reference. Popolnoma nepojasnjeno tako ostaja, zakaj naročnik kot ustrezne obravnava objekte, kot so npr. paviljoni, stavbe za živali in rastline v živalskih in botaničnih vrtovih in stavbe za šport, po drugi strani pa ne upošteva garažnih stavb. Če je mogoče navedbe naročnika razumeti tudi na način, da manjši objekti s predmetnim naročilom niso primerljivi, se je s tem mogoče strinjati. Vendar pa je v obravnavanem primeru naročnik poleg klasifikacije določil tudi vrednostni prag, in sicer 1.800.000,00 EUR brez DDV, ki zagotavlja, da lahko usposobljenost za izvedbo predmetnega naročila izkažejo le izvajalci gradnje večjih oziroma obsežnejših objektov. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da naročnik ni navedel nobenih utemeljenih razlogov, zaradi katerih bi lahko upravičeno razlikoval med nekaterimi referenčnimi objekti, ki jih s klasifikacijami dopušča, in objekti klasifikacije CC-SI 12420: Garažne stavbe, ki dosegajo ali presegajo vrednostni prag.
Ker glede na vse navedeno naročnik v predmetnem postopku pravnega varstva ni izkazal, da sta sporna pogoja za sodelovanje oblikovana v skladu z ZJN-3, saj presegata to, kar je potrebno za zagotovitev izkaza ustrezne tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo predmetnega javnega naročila, je Državna revizijska komisija na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in pogoja za sodelovanje, navedena v razpisni dokumentaciji pod zap. št. 4 in 6 razdelka »POGOJI ZA SODELOVANJE – tehnična in strokovna sposobnost – točka c) 1. odstavka 76. člena ZJN-3« v poglavju »XXII. RAZLOGI ZA IZKLJUČITEV IN POGOJI ZA PRIZNANJE SPOSOBNOSTI«, razveljavila v delu, kjer so opredeljene klasifikacijske številke objektov in zahtevano število referenc. Državna revizijska komisija se ni odločila razveljaviti celotnega postopka oddaje javnega naročila, kot je to vlagatelj primarno predlagal, saj je ocenila, da to glede na ugotovljene kršitve ni potrebno.
V skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Ker je Državna revizijska komisija razveljavila posamezne dele dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, naročnika napotuje, naj v primeru, da bo s postopkom oddaje zadevnega javnega naročila nadaljeval, dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ob upoštevanju ugotovitev Državne revizijske komisije ustrezno spremeni, spremembe pa objavi v skladu z določbami ZJN-3. Ker je ugotovljene kršitve mogoče odpraviti le pred potekom roka za predložitev ponudb, bo moral naročnik določiti nov rok za predložitev ponudb.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v vlogah z dne 4. 2. 2026 ter 27. 2. 2026 zahteval povrnitev priglašenih stroškov postopka pravnega varstva.
Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN). Ker je v konkretnem primeru zahtevek za revizijo utemeljen, je torej vlagatelj na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva.
Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN in skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 s sprem.; v nadaljevanju: OT), kot potrebne priznala naslednje priglašene stroške:
- strošek plačane takse za predrevizijski in revizijski postopek v višini 2.000,00 EUR;
- strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 9.000 točk (prva točka tarifne številke 40 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 6.588,00 EUR;
- izdatke v pavšalnem znesku po tretjem odstavku 11. člena OT (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk, tj. 2.000 točk) v višini 100 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 73,20 EUR.
Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenega stroška odvetniške storitve za sestavo vloge z dne 4. 2. 2026, s katero se je opredelil do sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, ter za sestavo vloge z dne 27. 2. 2026, s katero se je opredelil do vloge naročnika, saj v konkretnem primeru niso bili potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife). Navedbe v teh vlogah niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.
Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 8.661,20 EUR, ki mu jih je naročnik dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
Pravni pouk: Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.
Predsednik senata:
Andraž Žvan, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije
Vročiti:
- vlagatelj po pooblaščencu,
- naročnik,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.
Vložiti:
- v spis zadeve.