018-171/2025 Univerzitetni klinični center Maribor
Številka: 018-171/2025-17Datum sprejema: 27. 2. 2026
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Marka Medveda, kot predsednika senata, ter Igorja Luzarja in Sama Červeka, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nabava operacijskih luči«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja AFIRIS, trgovina in servis medicinske opreme, d.o.o., Ulica skladateljev Ipavcev 13, Šentjur (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), 27. 2. 2026
odločila:
1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.
Obrazložitev:
Naročnik po postopku naročila male vrednosti oddaja javno naročilo za nabavo operacijskih luči. Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo dne 22. 5. 2025 objavljeno na portalu javnih naročil, pod št. objave JN003805/2025-SL1/01.
Dne 13. 8. 2025 je naročnik na portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o oddaji naročila«, št. 460-16(807202)/2025-3 z dne 13. 8. 2025, iz katerega izhaja, da je v predmetnem postopku prejel šest ponudb, javno naročilo pa je oddal vlagatelju (tj. po merilu prvouvrščenemu ponudniku). Dne 20. 8. 2025 je naročnik na portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila«, št. 460-16(807202)/2025-4 z dne 20. 8. 2025, iz katerega je razvidno, da je po sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila prejel predlog enega izmed ponudnikov za spremembo odločitve o oddaji javnega naročila, posledično pa je navedeno odločitev razveljavil. Dne 21. 11. 2025 je naročnik na portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o oddaji naročila«, št. 460-16(807202)/2025-5 z dne 20. 11. 2025 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji javnega naročila), iz katerega izhaja, da je javno naročilo oddal ponudniku MEDIP, Prodaja medicinske opreme d.o.o., Zaboršt, Krumperška ulica 11, Domžale (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ponudbo vlagatelja pa je zavrnil kot nedopustno – ugotovil je namreč, da iz ponudbe vlagatelja ni razvidno izpolnjevanje zahteve po samodejnem upravljanju osvetlitve za stransko OP svetilko (satelit).
Vlagatelj je zoper naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila vložil zahtevek za revizijo z dne 28. 11. 2025. Uvodoma povzema dosedanji potek postopka javnega naročanja, v nadaljevanju pa zatrjuje, da je naročnikova ugotovitev, da ponujeni sistem vlagatelja Mindray HyLED X9/X5 ne izpolnjuje zahteve po samodejnem upravljanju osvetlitve za stransko OP svetilko (satelit), napačna. V tej zvezi je vlagatelj v okviru ponudbene dokumentacije predložil popolna dokazila. Tako so iz dokumenta »Dokazila – nabava operacijskih luči«, strani #3 in #8, jasno razvidne funkcije AICS, AICS Plus, senzorska kompenzacija in kompenzacija med X9 ter X5 svetilkami. Če je naročnik dvomil o obstoju navedene funkcionalnosti, bi lahko vlagatelja pozval k dodatnemu pojasnilu, vendar tega ni storil. S tem je naročnik kršil 89. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3). V uporabniškem priročniku (H-046-014069-00-11.0 HyLED X9/X5/X9M manual(EN)), ki je javno dostopen tudi na spletu, je na strani 3 jasno navedeno: »Once activated, the system monitors the four motion sensors. If any sector is blocked, the system automatically increases the brightness of the other sectors for compensation.«, nadalje pa še »If two lightheads (X9/X5) or three lightheads are configured, HyLED X5 compensates the blocked illuminance of HyLED X9.«, navedeno pa je natanko tisto, kar določa naročnikova tehnična zahteva pod št. 20. Dalje tudi ne gre spregledati, da je naročnik vlagateljevo ponudbo sprva označil kot dopustno, nato pa jo je izločil brez dodatnega preverjanja ter upoštevanja dokazil, s čimer je kršil načeli enakopravne obravnave ponudnikov in transparentnosti. Glede na vse navedeno vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi, ugotovi tehnično dopustnost vlagateljeve ponudbe in razveljavi naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila, naročniku pa naloži ponovno presojo ponudb. Poleg navedenega vlagatelj podaja predlog za zadržanje postopka javnega naročanja do pravnomočne odločitve o oddaji javnega naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.
Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 3. 12. 2025 izjasnil o navedbah vlagatelja iz zahtevka za revizijo. Zatrjuje, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila tako za glavno kot za stransko operacijsko svetilko določil zahtevo po samodejnem upravljanju osvetlitve (8. in 20. točka tehničnih specifikacij predmeta javnega naročila). Navedena zahteva pomeni zahtevo po senzorski tehnologiji za kompenzacijo senc, ki omogoča prilagodljivo osvetlitev in zaznavo ovir (npr. kirurgove glave, rok ali instrumentov), s tem pa dinamično prilagoditev svetlobnega snopa za odpravo senc z namenom, da ostane operacijsko polje optimalno osvetljeno. Skladno z zahtevama iz 8. in 20. točke tehničnih specifikacij je navedena tehnologija zahtevana za vsako luč posebej, tj. posebej za glavno in posebej za stransko OP svetilko. Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je navedeno tehnologijo ponudil tako v zvezi z glavno OP svetilko kot v zvezi s stransko OP svetilko, kar pa ne drži. Iz vlagateljevega dokumenta OBR-2.1 je razvidno, da so del vlagateljeve ponudbe operacijske luči proizvajalca Mindray z glavno OP svetilko X9 in stransko OP svetilko X5. Nadalje je iz tehnične dokumentacije vlagatelja razvidno, da je samodejno upravljanje osvetlitve, kar proizvajalec Mindray navaja kot funkcijo AICS Plus (Automatic Iluminance Control System), omogočeno samo za glavno OP svetilko tipa HyLED X9 in HyLED X9M, ne pa tudi za (ponujeno) stransko OP svetilko HyLED X5. V tej zvezi proizvajalec v navodilih za uporabo jasno navaja, da je funkcija AICS Plus omogočena zgolj pri glavni OP svetilki tipa HyLED X9 in HyLED X9M: »Automatic iluminance control system (AICS). The function is for HyLED X9/HyLED X9M lighthead only«. Dalje iz omenjenih navodil jasno izhaja tudi, da stranska svetilka HyLED X5 navedene funkcije nima, kar je prav tako razvidno iz označenega dela tehnične dokumentacije, ki jo je naročnik prejel kot »dopolnitev dokazil – D9 in D23 8.8.2025.pdf«. Nenazadnje pa iz predložene tehnične dokumentacije vlagatelja izhaja tudi, da ima (zgolj) glavna OP svetilka Mindray HyLED X9 ali X9M štiri t. im. »motion sensors«, ki jih gre pripisati sistemu AICS. Iz navedenega tako sledi, da stranska OP svetilka slednjih nima, kar pomeni, da ne izpolnjuje obravnavane tehnične zahteve naročnika, posledično pa je zahtevek za revizijo potrebno zavrniti kot neutemeljenega.
Državna revizijska komisija je s sklepom, št. 018-158/2025-3 z dne 8. 12. 2025, odločila, da se vlagateljevemu predlogu za zadržanje predmetnega postopka oddaje javnega naročila ne ugodi.
Naročnik je s sklepom, št. 460-16(807202)/2025-8 z dne 16. 12. 2025, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega, posledično pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. Naročnik uvodoma pojasnjuje, da je razlog za zavrnitev vlagateljeve ponudbe kot nedopustne dejstvo, da iz slednje ni razvidno izpolnjevanje zahteve iz točke št. 20 tehničnih specifikacij predmeta javnega naročila. Kot v tej zvezi izhaja iz izpodbijane odločitve, naročnik vlagateljeve ponudbe ni zavrnil, ker bi trdil, da sistem HyLED X9/X5 ne omogoča v točki št. 20 tehničnih specifikacij zahtevane funkcije, pač pa jo je zavrnil, ker na podlagi vlagateljeve ponudbe ni mogel ugotoviti, da ponujeni sistem izpolnjuje omenjeno zahtevo. Naročnik vlagatelja v tej zvezi ni pozival na pojasnilo ponudbe, ker bi bilo to v nasprotju s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3. Pri tem gre dodati, da je naročnik pred sprejemom kasneje razveljavljene odločitve o oddaji javnega naročila (št. 460-16(807202)/2025-3 z dne 13. 8. 2025) vlagatelja pozval na dopolnitev ponudbe v zvezi z zahtevami iz točk št. 4 in 14 tehničnih specifikacij, iz vlagateljeve dopolnitve ponudbe (ki se je nanašala na zahteve iz omenjenih točk št. 4 in 14) pa je bilo med drugim razvidno tudi, da ni izpolnjena zahteva iz točke št. 20 tehničnih specifikacij. Ne glede na navedeno naročnik v okviru sprejema druge (tj. izpodbijane) odločitve o oddaji javnega naročila vlagateljeve dopolnitve ponudbe, ki je bila podana v zvezi s prvo (tj. razveljavljeno) odločitvijo o oddaji javnega naročila, ni smel upoštevati, saj se je navedena dopolnitev ponudbe nanašala tudi na nekatere tehnične zahteve, dopolnjevanje slednjih pa skladno z ZJN-3 ni dopustno. Posledično je naročnik odločil, da se vlagateljeva ponudba zavrne, ker na podlagi slednje ni mogoče ugotoviti, da ponujena oprema izpolnjuje zahtevo iz točke št. 20 tehničnih specifikacij. Naročnik torej podlage za pozivanje vlagatelja na dodatno pojasnilo glede funkcionalnosti ponujene opreme, opustitev katerega mu očita vlagatelj, v konkretnem primeru ni imel. Naročnik ugotovitve glede (ne)dopustnosti ponudbe vlagatelja namreč ni mogel opreti na uporabniški priročnik, na katerega se sklicuje vlagatelj in je dosegljiv na spletu. Ne glede na navedeno pa ne gre prezreti, da je v predstavitveni brošuri proizvajalca, ki je dosegljiva na spletu, zapisano, da ponujena satelitska svetilka Mindray X5 ne vključuje funkcije AICS Plus, ki omogoča samodejno upravljanje osvetlitve. V tej zvezi gre pripomniti tudi, da je pozivanje k pojasnjevanju, dopolnjevanju ali popravljanju ponudb (načeloma) diskrecijska pravica naročnika, po drugi strani pa je dolžnost ponudnika, da ponudbeno dokumentacijo skrbno pripravi. Dalje so neutemeljeni vlagateljevi očitki o zatrjevani kršitvi načel enakopravne obravnave ponudnikov in transparentnosti. Kot izhaja iz odločitve o razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila, je naročnik skladno s šestim odstavkom 90. člena ZJN-3 ter na podlagi predloga izbranega ponudnika za spremembo odločitve o oddaji javnega naročila prvotno odločitev razveljavil in postopek vrnil v fazo pregleda ter ocenjevanja ponudb, v okviru katere je ugotovil, da je vlagateljeva ponudba nedopustna. Ob dejstvu, da je pravna podlaga za spremembo odločitve o oddaji javnega naročila podana v šestem odstavku 90. člena ZJN-3, naročniku zgolj zaradi spremembe prvotne odločitve o oddaji javnega naročila ni mogoče očitati kršitev načel enakopravne obravnave ponudnikov in transparentnosti. Na koncu naročnik dodaja še, da se v celoti strinja z navedbami izbranega ponudnika iz vloge z dne 3. 12. 2025. Upoštevaje vse navedeno zahtevku za revizijo po mnenju naročnika ni mogoče ugoditi.
Naročnik je vlagatelju dne 17. 12. 2025 prek portala eRevizija vročil sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo, ki je vseboval tudi pravni pouk o možnosti vlagatelja, da se v roku treh delovnih dni od prejema omenjenega sklepa opredeli do navedb naročnika iz tega sklepa. Vlagatelj se do navedb naročnika iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo ni opredelil.
Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 22. 12. 2025 odstopil dokumentacijo iz postopka oddaje javnega naročila in predrevizijskega postopka.
Državna revizijska komisija je vlagatelja dne 13. 1. 2026 in izbranega ponudnika dne 20. 1. 2026 pozvala na predložitev overjenih prevodov listin v tujem jeziku, ki jih je vlagatelj predložil v zahtevku za revizijo, izbrani ponudnik pa v vlogi z dne 3. 12. 2025.
Državna revizijska komisija je v nadaljevanju pravočasno predložene overjene prevode listin posredovala vsem udeležencem revizijskega postopka na način, da se je vsak od udeležencev seznanil ter se imel možnost izjaviti o vseh predloženih listinah. Hkrati je Državna revizijska komisija vlagatelju v seznanitev in opredelitev posredovala tudi vlogo izbranega ponudnika z dne 3. 12. 2025 (skupaj s prevodi v tej vlogi predloženih listin), s katero vlagatelj dotlej še ni bil seznanjen.
Naročnik in vlagatelj se do posredovane dokumentacije nista opredelila, izbrani ponudnik pa se je do posredovane dokumentacije (pravočasno) opredelil z vlogo z dne 27. 1. 2026. Po zatrjevanju izbranega ponudnika, podanega v navedeni vlogi, iz dokazil vlagatelja, predloženih v zahtevku za revizijo, izhaja, da je v konfiguraciji X9/X5 delovanje sistema luči takšno, da glavna luč X9 zazna oviro in pošlje signal stranski luči X5, ki nato sodeluje pri kompenzaciji. To pomeni, da stranska luč X5 nima lastnega sistema zaznavanja senc. Tudi sicer iz predloženih prevodov nikjer ne izhaja, da bi HyLED X5 samostojno zaznala ovire nad sabo. Nasprotno, iz predloženih prevodov izhaja, da HyLED X5 deluje zgolj kot podrejena enota glavne svetilke.
Državna revizijska komisija je vlagatelju v seznanitev in opredelitev poslala (tudi) vlogo izbranega ponudnika z dne 27. 1. 2026, do katere se vlagatelj ni opredelil.
Državna revizijska komisija je pri odločanju o zahtevku za revizijo pregledala dokumentacijo o postopku oddaje predmetnega javnega naročila, pri čemer je vpogledala v dosje javnega naročila na portalu javnih naročil in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila (vključno s tehničnimi specifikacijami predmeta javnega naročila, predloženimi tudi kot »Priloga 3« zahtevka za revizijo). Dalje je Državna revizijska komisija vpogledala v naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila, št. 460-16(807202)/2025-3 z dne 13. 8. 2025 (»Priloga 4« zahtevka za revizijo), odločitev naročnika o razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila, št. 460-16(807202)/2025-4 z dne 20. 8. 2025 (»Priloga 5« zahtevka za revizijo), izpodbijano odločitev naročnika o oddaji javnega naročila (»Priloga 1« zahtevka za revizijo) in vlagateljevo ponudbo, zlasti v dokazila glede izpolnjevanja tehničnih zahtev za stransko OP svetilko (predložena tudi v zahtevku za revizijo kot »Priloga 2«). Po pregledu navedene dokumentacije ter po preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je med strankama revizijskega postopka spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal v skladu z določbami ZJN-3 in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je ponudbo vlagatelja zavrnil kot nedopustno zaradi neizpolnjevanja tehničnih zahtev predmeta javnega naročila.
Naročnikovo ravnanje je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, v skladu s katero je dopustna tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam ter zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. Naročnik odda javno naročilo na podlagi meril po tem, ko v skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 preveri izpolnjevanje naslednjih pogojev: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena.
Iz citiranih določb ZJN-3 izhaja, da lahko naročnik javno naročilo odda le ponudniku, ki predloži dopustno ponudbo, tj. ponudbo, ki (med drugim) ustreza zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah.
S tehničnimi specifikacijami naročnik opiše predmet javnega naročila. V skladu s prvim odstavkom 68. člena ZJN-3 določajo tehnične specifikacije zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga. Te značilnosti se lahko nanašajo tudi na točno določen postopek ali način proizvodnje ali zagotavljanja zahtevanih gradenj, blaga ali storitev ali na točno določen postopek za kakšno drugo stopnjo v njihovi življenjski dobi, tudi če takšni dejavniki fizično niso del njih, a pod pogojem, da so značilnosti povezane s predmetom javnega naročila ter sorazmerne z vrednostjo in cilji javnega naročila.
V zvezi z dokazovanjem izpolnjevanja tehničnih specifikacij (ki po vsebini torej predstavljajo zahtevane značilnosti predmeta javnega naročila) Državna revizijska komisija pojasnjuje, da ZJN-3 določa zgolj izhodišča oziroma daje podlago, da lahko naročnik v okviru dokazil zahteva različna tehnična poročila, potrdila, kataloge, certifikate, izjave itd., naročnik pa je tisti, ki v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v vsakem konkretnem primeru posebej določi vrsto dokazil oziroma način dokazovanja tehničnih zahtev v ponudbi.
V obravnavanem primeru je naročnik tehnične specifikacije oziroma zahteve za operacijske luči, ki so predmet konkretnega javnega naročila, določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, poglavju »C) Specifikacija zahtev naročnika«, kjer je v okviru podpoglavja »Zahteve za stransko OP svetilko (satelit)« med drugim zahteval:
»20. samodejno upravljanje osvetlitve: svetlitev kupole se samodejno prilagaja glede na prisotnost ovir pod svetilko s popolno svetlobo gibanja – senzorsko vodeno upravljanje: v senci iznad kirurgove glave se mora osvetlitev in temperatura zmanjšati, preostali del svetlobnih teles pa mora pojačati osvetlitev«.
Dalje je naročnik v zvezi z dokazovanjem zahtevanih tehničnih specifikacij ponujenih operacijskih luči v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, poglavju »B) Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe«, točki »2.3 Predložitev ponudbe«, med drugim določil tudi:
»Ponudnik mora v priloženi tehnični dokumentaciji nedvoumno označiti tiste dele dokumentacije, iz katerih bo razvidno, da ponujena oprema izpolnjuje tehnične zahteve definirane v specifikaciji zahtev naročnika. Navedeno naj ponudnik označi na ta način, da za vsako zahtevo iz specifikacije zahtev naročnika (s prosto roko ali kako drugače) označi del tehnične dokumentacije iz katerega bo razvidno izpolnjevanje zahteve ter vpiše še zaporedno številko zahteve, ki je navedena v specifikaciji zahtev naročnika.
Iz prejete ponudbe, predložene ter v skladu z navodili označene tehnične dokumentacije /…/ mora biti torej nedvoumno razvidno:
- da je ponujena vsa zahtevana oprema iz specifikacije zahtev naročnika v ustrezni oz. zahtevani količini ter
- da ponujena oprema v celoti izpolnjuje tehnične zahteve naročnika.«
Med strankama revizijskega postopka ni sporno, da je vlagatelj za izpolnjevanje tehničnih zahtev naročnika v konkretnem primeru ponudil sistem operacijskih luči proizvajalca Mindray z glavno OP svetilko tipa HyLED X9 in stransko OP svetilko tipa HyLED X5, navedeno pa je razvidno tudi iz vlagateljeve ponudbe. Dalje med strankama tudi ni sporno, da je naročnik tako za glavno kot za stransko OP svetilko zahteval funkcionalnost samodejnega upravljanja osvetlitve, ta funkcionalnost pa je pri ponujenem sistemu vlagatelja zagotovljena s funkcijo AICS Plus. Nenazadnje pa med strankama ni sporno niti, da je naročnik ponudbo vlagatelja zavrnil kot nedopustno, ker po oceni naročnika iz slednje ni bilo razvidno, da stranska OP svetilka izpolnjuje zahtevo po samodejnem upravljanju osvetlitve, navedeno pa je potrjeno tudi s pregledom izpodbijane odločitve naročnika.
Da bi torej vlagatelj v revizijskem postopku lahko uspel, bi moral v zahtevku za revizijo zatrjevati in dokazati, da je iz dokumentacije, ki jo je predložil v ponudbi, razvidno, da stranska OP svetilka izpolnjuje zahtevo po samodejnem upravljanju osvetlitve (tj. da ima funkcijo AICS Plus).
Vlagatelj v zahtevku za revizijo (po vsebini smiselno) zatrjuje, da ponujeni sistem operacijskih luči navedeno tehnično zahtevo izpolnjuje, navaja pa tudi, da je v tej zvezi v oddani ponudbi predložil popolna dokazila, ta dokazila pa – poimenovana kot »Priloga 2« – prilaga tudi k zahtevku za revizijo.
Državna revizijska komisija na podlagi pregleda navedenih dokazil (tj. dokumentov iz »Priloge 2«) in vlagateljeve ponudbe najprej ugotavlja, da so dokumenti iz »Priloge 2« hkrati tudi dokumenti, s katerimi je vlagatelj izpolnjevanje tehničnih zahtev v zvezi s ponujenim sistemom operacijskih luči dokazoval v oddani ponudbi. Dalje Državna revizijska komisija na podlagi pregleda dokumentov iz »Priloge 2« ugotavlja, da je vlagatelj izpolnjevanje tehnične zahteve po samodejnem upravljanju osvetlitve pri stranski OP svetilki (tako v ponudbi kot v zahtevku za revizijo) dokazoval z označenima izsekoma na straneh #3 in #8 navedenih dokazil.
Na strani #3 (ki predstavlja stran iz prospektne dokumentacije proizvajalca Mindray) je vlagatelj v zvezi z dokazovanjem izpolnjevanja zahteve po samodejnem upravljanju osvetlitve pri stranski OP svetilki označil izsek v naslednji vsebini:
»Aktivno upravljanje senc
Sistem za avtomatsko upravljanje osvetlitve Plus (AICS Plus)
Osvetljenost operativnega polja bo prizadeta, če ga bodo blokirale glave kirurgov. Pri HyLED X glavna luč ob zaznavi blokade odda signal satelitski svetlobni kupoli, kar obema svetlobnima glavama omogoča, da kompenzirata blokirano osvetljenost. Posebej zasnovana programska oprema bo zagotovila gladko spremembo intenzivnosti brez kakršnih koli bliskavih učinkov.«
Državna revizijska komisija na podlagi pregleda citiranega izseka ugotavlja, da se ta nanaša na sistem operacijskih luči HyLED proizvajalca Mindray, ki je v konkretnem primeru predmet ponudbe vlagatelja, nadalje pa ugotavlja tudi, da navedeni izsek le še dodatno potrjuje (med strankama sicer nesporno) dejstvo, da se funkcionalnost samodejnega upravljanja osvetlitve, ki jo v obravnavanem postopku javnega naročanja zahteva naročnik, pri ponujenem sistemu operacijskih luči vlagatelja zagotavlja s funkcijo oziroma sistemom AICS Plus.
Četudi se torej citirani izsek nanaša na ponujeni sistem luči vlagatelja, pa ta po presoji Državne revizijske komisije ne omogoča zaključka, da stranska OP svetilka (kot sestavni del ponujenega sistema luči vlagatelja) izpolnjuje zahtevo po samodejnem upravljanju osvetlitve (tj. da ima vgrajen sistem AICS Plus), kot to po vsebini smiselno zatrjuje vlagatelj. Iz citiranega izseka namreč nikjer ne izhaja, da ima stranska OP svetilka vgrajen sistem AICS Plus, ki zagotavlja samodejno upravljanje osvetlitve. Celo več, iz citiranega izseka jasno izhaja, da prisotnost blokade (ovire) zazna zgolj glavna luč, posledično pa je tudi zgolj glavna luč tista, ki odda signal satelitski svetlobni kupoli, kar (šele) obema svetlobnima glavama omogoča, da kompenzirata blokirano osvetljenost. Navedeno bi tako kvečjemu kazalo prav nasprotno, kot zatrjuje vlagatelj – tj. da ima pri ponujenem sistemu operacijskih luči vgrajen sistem AICS Plus (s tem pa omogočeno funkcionalnost samodejnega upravljanja osvetlitve) zgolj glavna, ne pa tudi stranska OP svetilka.
Dalje se vlagatelj v zvezi z dokazovanjem izpolnjevanja zahteve po samodejnem upravljanju osvetlitve za stransko OP svetilko (tako v ponudbi kot v zahtevku za revizijo) sklicuje na stran #8 prospektne dokumentacije proizvajalca Mindray, kjer je navedeno:
»Pritisnite »AICS Plus on/off«, da vklopite ali izklopite sistem za samodejno uravnavanje osvetlitve Plus. Vidno zeleno območje pomeni, da je funkcija aktivirana. S ponovnim pritiskom na gumb se funkcija deaktivira.
Ko je sistem aktiviran, bo začel spremljati štiri senzorje gibanja v notranjosti luči, enega za vsak sektor. Če je kateri od senzorjev blokiran, bo sistem vedel, da je ustrezni sektor blokiran in ne bo veliko prispeval k skupni osvetljenosti. Zato bo sistem samodejno povečal svetlost ostalih treh sektorjev za nemoteno kompenzacijo.
Če sta konfigurirani dve luči (X9/X5) ali tri luči (X9/X9/X5, X9/X5/X5), bo svetilka HyLED X5 kompenzirala blokirano osvetlitev luči HyLED X9.«
Državna revizijska komisija na podlagi pregleda citiranega izseka ugotavlja, da (tudi) ta ne potrjuje vlagateljeve navedbe o izpolnjevanju zahteve po samodejnem upravljanju osvetlitve za stransko OP svetilko. Na podlagi citiranega izseka je sicer res mogoče sklepati, da sistem operacijskih luči HyLED proizvajalca Mindray, ki ga v konkretnem primeru ponuja vlagatelj, funkcijo AICS Plus ima zagotovljeno, ni pa mogoče na podlagi citiranega izseka ugotoviti, ali ima navedeno funkcijo – s tem pa samodejno upravljanje osvetlitve – zagotovljeno samo glavna OP luč ali samo stranska OP luč ali pa morda obe (kot je to v konkretnem primeru zahteval naročnik).
Vlagatelj se v zahtevku za revizijo v zvezi z dokazovanjem izpolnjevanja zahteve po samodejnem upravljanju osvetlitve za stransko OP svetilko sklicuje tudi na dokument z oznako »H-046-014069-00-11.0 HyLED X9 X5 X9M user manual(EN)«. Ker pa je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahteval, da morajo ponudniki izpolnjevanje tehničnih zahtev dokazati z dokumentacijo, ki mora biti predložena že v ponudbi (prim. poglavje »B) Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe«, točko »2.3 Predložitev ponudbe«), vlagatelj pa navedenega dokumenta v ponudbi ni predložil, ta dokument z vidika presoje pravilnosti naročnikove ugotovitve o nedopustnosti vlagateljeve ponudbe ne more biti relevanten, posledično pa ga Državna revizijska komisija pri sprejemu odločitve v obravnavani zadevi ni upoštevala. Pri tem gre dodati, da je navedeni dokument tudi sicer v celoti sestavljen v tujem jeziku, vlagatelj (pozvan na predložitev overjenih prevodov dokazil v tujem jeziku v slovenski jezik in poučen o neupoštevanju teh dokazil v primeru nepredložitve overjenih prevodov) pa Državni revizijski komisiji overjenega prevoda omenjenega dokumenta ni posredoval.
Upoštevaje vse ugotovljeno Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj ni uspel dokazati, da je iz dokumentacije, predložene v ponudbi, razvidno, da je zahteva po samodejnem upravljanju osvetlitve za stransko OP svetilko izpolnjena. Iz tega pa sledi, da vlagatelj tudi ni uspel dokazati, da je naročnik ravnal v nasprotju z ZJN-3 in določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nedopustno iz razloga, ker iz slednje ni bilo razvidno izpolnjevanje navedene zahteve.
Kakor že pojasnjeno, je naročnik vlagateljevo ponudbo ocenil kot nedopustno, ker na podlagi dokumentacije, predložene v ponudbi, po oceni naročnika ni bilo mogoče zaključiti, da je obravnavana tehnična zahteva izpolnjena, četudi je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahteval, da morajo ponudniki (že) v ponudbi dokazati izpolnjevanje tehničnih zahtev. Ob dejstvu, da vlagatelj v revizijskem postopku ni uspel dokazati, da je naročnikov zaključek o tem, da iz ponudbe vlagatelja izpolnjevanje obravnavane tehnične zahteve ni bilo razvidno, nepravilen, vlagatelj tudi ne more uspeti z navedbo, da bi ga naročnik v primeru dvoma o obravnavani funkcionalnosti lahko pozval na pojasnilo ponudbe. Institut pojasnjevanja ponudbe je namreč namenjen zgolj odpravljanju nejasnosti glede podatkov, ki jih ponudba (ob poteku roka za oddajo ponudb) že vsebuje, ne pa dopolnjevanju ponudbe s podatki, ki v njej (ob poteku roka za oddajo ponudb) niso navedeni.
Ker je torej naročnik, kot pravilno navaja tudi sam, oceno o nedopustnosti vlagateljeve ponudbe oprl na ugotovitev, da iz slednje ni razvidno izpolnjevanje zahteve po samodejnem upravljanju osvetlitve za stransko OP svetilko, ne pa na ugotovitev, da ponujena stranska OP svetilka navedene zahteve (tudi dejansko) ne izpolnjuje, se za nerelevantne za sprejem odločitve v obravnavani zadevi izkažejo navedbe naročnika in izbranega ponudnika o tem, da stranska OP svetilka, ki jo v konkretnem primeru ponuja vlagatelj, (tudi dejansko) ne izpolnjuje zahteve po samodejnem upravljanju osvetlitve, posledično pa je treba kot nepotrebne zavrniti vse v tej zvezi predlagane dokaze izbranega ponudnika. Ob upoštevanju dejstva, da naročnik ocene o nedopustnosti vlagateljeve ponudbe tudi ni oprl na podatke oziroma dokumente, ki jih je vlagatelj predložil na podlagi naročnikovega poziva k dopolnitvi ponudbe v zvezi z zahtevami iz točk št. 4 in 14 tehničnih specifikacij, se nadalje za pravno nerelevantne izkažejo naročnikove navedbe glede pozivanja vlagatelja na dopolnitev ponudbe v zvezi z zahtevami iz navedenih točk, posledično pa se Državna revizijska komisija do njih ni vsebinsko opredeljevala.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje tudi, da je naročnik njegovo ponudbo sprva ocenil za dopustno, nato pa jo je izločil brez dodatnega preverjanja ter brez upoštevanja dokazil, s čimer je po mnenju vlagatelja kršil načeli enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) in transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3).
Ker vlagatelj po presoji Državne revizijske komisije z izpostavljenimi navedbami ravni pavšalnega zatrjevanja ne preseže, posledično pa ne izpolni (niti) svojega trditvenega bremena , je treba te navedbe že zaradi nekonkretiziranosti zavrniti kot neutemeljene. Tudi sicer gre v tej zvezi dodati, da zgolj iz razloga, ker je naročnik vlagateljevo ponudbo najprej ocenil kot dopustno in vlagatelju oddal javno naročilo, v nadaljevanju pa je uresničil možnost, ki mu jo daje šesti odstavek 90. člena ZJN-3 in omenjeno (še nepravnomočno) odločitev razveljavil ter jo nadomestil z novo, s katero je ponudbo vlagatelja ocenil kot nedopustno, naročniku kršitve načel enakopravne obravnave in transparentnosti ni mogoče očitati.
Glede na vse navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj ni uspel dokazati, da je naročnik ravnal v nasprotju z ZJN-3 in določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je ponudbo vlagatelja zavrnil kot nedopustno. Posledično je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila kot neutemeljenega.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.
Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik v skladu s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso.
Ker vlagatelj v obravnavanem primeru z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
Pravni pouk:
Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.
Predsednik senata:
Marko Medved, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije
Vročiti:
- naročniku,
- vlagatelju,
- izbranemu ponudniku,
- RS MJU.
Vložiti:
- v spis zadeve, tu.