018-002/2026 Republika Slovenija, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu dr. Mateje Škabar kot predsednice senata ter Aleksandra Petrovčiča in Igorja Luzarja kot članov senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nakup opreme IKT za uporabo na javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih«, v sklopu 5: »Interaktivni zasloni«, ki ga je vložila družba ACORD-92, podjetje za finančne, tehnične in poslovne storitve, trgovino ter zunanjetrgovinski promet, d.o.o., Stegne 13, Ljubljana, ki jo po pooblastilu zastopa odvetnica Klara Kunovar, Ulica Nikola Tesla 15, Domžale (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Masarykova cesta 16, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 26. 2. 2026

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja v odprtem postopku po 40. členu Zakona o javnem naročanju (Uradni list, št. 91/15 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), je bilo 18. 7. 2025 objavljeno na Portalu javnih naročil pod št. objave JN005662/2025-EUe16/01 in v Dodatku k Uradnem listu Evropske unije pod št. objave 470710-2025, s tremi popravki. Naročnik je javno naročilo razdelil na pet sklopov.

Naročnik je 2. 12. 2025 na Portalu javnih naročil za vseh pet sklopov objavil »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 303-41/2025-3350/33 z dne 27. 11. 2025 (pod št. objave JN005662/2025-ODL/01), iz katere (med drugim) izhaja, da je javno naročilo v sklopu 5 (Interaktivni zasloni) oddal ponudniku INOVATIO, prodaja elektronskih in telekomunikacijskih naprav, d.o.o., Ulica heroja Bračiča 6, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ponudbo vlagatelja pa zavrnil kot nedopustno iz razloga, ker ne ustreza vsem potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju tudi: razpisna dokumentacija).

Naročnik je 12. 12. 2025 sprejel in istega dne na Portalu javnih naročil (pod št. objave JN005662/2025-ODL/01-P01) objavil dokument »Sprememba odločitve o oddaji javnega naročila« št. 303-41/2025-3350/50, s katerim je prvotno izdano odločitev v sklopu 5 (na podlagi opozorila, prejetega s strani enega izmed ponudnikov) razveljavil z namenom odprave morebitne nezakonitosti ter v tem sklopu postopek vrnil v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb.

Naročnik je 18. 12. 2025 na Portalu javnih naročil (pod št. objave JN005662/2025-ODL/01-P02) objavil »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 303-41/2025-3350/55 z dne 16. 12. 2025 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji javnega naročila ali izpodbijana odločitev), s katero je (ponovno) odločil, da se javno naročilo v sklopu 5 odda izbranemu ponudniku, ponudbo vlagatelja pa je (iz istega razloga kot v prvotni odločitvi) zavrnil kot nedopustno. Kot obrazložitev te ugotovitve je naročnik zapisal: »Naročnik je pri pregledu dopustnosti ponudbe ponudnika ACORD ugotovil, da je le-ta v dokumentu, poimenovanem 3a-Tehnične specifikacije_popravek_21.08.2025_signed, kot dokazilo pri zahtevi 6. Aplikacije na zaslonu: funkcija bele table, ki omogoča pisanje vsaj dveh uporabnikov hkrati in vključuje didaktične pripomočke (šestilo, geotrikotnik, ravnilo, kotomer), navedel »Aplikacija »Bela Tabla«(slo) / »Whiteboard«(en) (stran 3)«. Iz navedenega dokazila izhaja, da funkcija bele table omogoča uporabo trikotnika/ravnila/kotomera/evropskega trikotnega ravnila ter omogoča vstavljanje 2D/3D oblik (šestkotnik/krog ...). Iz navedenega tako ni razvidno, da funkcija bele table vključuje tudi didaktičen pripomoček šestilo, ki je ena od izrecnih zahtev naročnika. Če bi naročnik ponudnika ACORD pozval na dopolnitev v tem delu, bi mu omogočil, da z novimi dokazili dejansko predlaga novo ponudbo, kar pa skladno s prakso DKOM (npr. odločitve št. 018-131/2024-10, št. 018-056/2017-3, 018-051/2017-6, 018- 057/2018-5) in sodbami sodišča EU (npr. sodbe SEU C-599/10, C-336/12, C-324/14, C-387-14 ter C131/16) ni dopustno.«.

Vlagatelj je 19. 12. 2025 zoper odločitev o oddaji javnega naročila vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi, ter zahteva povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Po uvodnem povzetku naročnikovih ugotovitev v izpodbijani odločitvi vlagatelj navaja, da naročnikova odločitev ne temelji na izrecnih zakonskih določilih o pregledu ponudb, posledično pa je preuranjena in nezakonita. Glede na določbe razpisne dokumentacije (tehničnih specifikacij za sklop 5) vlagatelj zatrjuje, da je naročnik z nedvoumnim in jasnim zapisom: »Z navedbo dokazila ponudnik potrjuje ustreznost zahtevane lastnosti.«, zahteval (le) navedbo dokazila. Vlagatelj zato zatrjuje, da je s tem, ko je v ponudbi definiral znamko, model in oznako ponujenega interaktivnega zaslona, ter z navedbo »glej prilogo 4e-interaktivni_zaslon.pdf« in napotilom na »stran 3« izrecno navedel dokazilo, izpolnil vse formalne zahteve glede načina izpolnitve obrazca. Dalje citira naročnikovo zahtevo, da mora ponudnik »v največji meri« (pri čemer naročnik tega standarda v razpisni dokumentaciji niti ni vsebinsko opredelil) tehnične karakteristike izkazovati s proizvajalčevimi originalnimi prospekti v slovenskem jeziku, tehničnimi listinami, slikovnim materialom ipd. V tej zvezi vlagatelj izpostavlja, da je povsem običajno, da se terminologija iz tehničnih zahtev naročnika (ki so pripravljene za konkretno javno naročilo) ne ujemajo povsem z navedbami, ki jih proizvajalci podajo v svojih tovarniških katalogih (ki so pripravljeni za splošno rabo) – kar še posebej velja za specifično terminologijo tehničnih zahtev glede vseh možnih didaktičnih orodij, ki jih v konkretnem primeru zahteva naročnik. Dejstvo, da lahko kakšen podatek v splošnem katalogu proizvajalca manjka, pa je naročnik potrdil z določilom o prepovedi oziroma neupoštevanju naknadnih vpisov na proizvajalčevo tehnično dokumentacijo s strani ponudnika ali ponudnikovih izjav o izpolnjevanju posamezne tehnične lastnosti, ki ni del in/ali se razlikuje od proizvajalčeve tehnične dokumentacije – kar je vlagatelj upošteval in predložil uradni katalog proizvajalca, ki ga ni prilagajal na način, da bi iz njega izhajala točna terminologija, kot jo je v svojih tehničnih zahtevah uporabil naročnik. Prav tako si je naročnik za preveritev ustreznosti ponudbe dopustil možnost, da od ponudnikov zahteva predložitev vzorčnega modela ponujenega blaga. Dalje vlagatelj navaja, da izpostavljeno razlogovanje potrjuje tudi naročnikov poudarek, da se »konkretni tehnični podatek pričakuje za vsako pozicijo« (pri čemer naročnik na več mestih uporabi tudi besedo »postavka«) in ne npr. za vsako besedo, alinejo ali celo besedo v oklepaju, postavka pa je bila določena s svojo zaporedno številko in ločeno vrstico v tabeli (in ne s posameznimi besedami znotraj postavke). Iz ponudbene dokumentacije vlagatelja je razvidno, da ima ponujeni interaktivni zaslon »funkcijo oziroma aplikacijo bele table, ki omogoča pisanje vsaj dveh uporabnikov hkrati in vključuje didaktične pripomočke« (kot je to zahteval naročnik v prvi alineji postavke 6 tehničnih specifikacij), pri čemer je jasno napisal, da ponuja belo tablo, na kateri se lahko nariše krog, kar že samo po sebi pojmovno vključuje edino obstoječe in hkrati potrebno didaktično orodje za risanje kroga, tj. šestilo. Navedeno bi bil naročnik dolžan preveriti, saj gre za podatke, ki so splošno in zelo enostavno dostopni na spletu oziroma bi jih naročnik lahko preveril na vzorčnem modelu, zato niti ne bi prišlo do uporabe instituta dopolnjevanja ponudb iz petega odstavka 89. člena ZJN-3, tudi sicer pa bi se ta institut lahko uporabil, saj bi šlo zgolj za pojasnilo informacije ali dokumentacije, ki bi se nanašalo izključno na takšne elemente ponudbe, obstoj katerih je pred iztekom roka za predložitev ponudb mogoče objektivno preveriti. Vlagatelj ob tem izpostavlja, da naročnik ni ugotovil, da ponujeni zaslon nima šestila, temveč da naj iz predložene dokumentacije ne bi izhajalo, da ga ima.

Vlagatelj dalje naročniku očita kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov in načela transparentnosti, saj naj bi naročnik pri izbranem ponudniku uporabil institut iz petega odstavka 89. člena ZJN-3, ki ga pri vlagatelju (kljub istovrstnem dejanskem in pravnem stanju v ponudbi), ni uporabil. Vlagatelj opozarja, da iz javno dostopne dokumentacije za interaktivni zaslon, ki ga ponuja izbrani ponudnik, na nobenem mestu ne izhaja izrecno, da ta vsebuje šestilo. Zato vlagatelj podaja predlog, da Državna revizijska komisija preveri, na kakšen način je naročnik ocenjeval ponudbo izbranega ponudnika, torej ali je uporabil katerega od institutov iz 89. člena ZJN-3 in ali je morda izbranega ponudnika pozval na predložitev vzorca, saj meni, da je tudi v tem segmentu presoje ponudb prišlo do neenakopravne obravnave. Ob tem predlaga tudi izvedbo testiranja na vzorčnem modelu interaktivnega zaslona izbranega ponudnika in pridobitev izvedenskega mnenja, ki bi potrdilo, da slednji ne izpolnjuje naročnikove zahteve po vsebovanju didaktičnega pripomočka šestila v aplikaciji bele table. Vlagatelj v zaključku zatrjuje še, da je naročnik glede na zapis firme, naveden v izpodbijani odločitvi, javno naročilo oddal pravni osebi, ki s temi podatki ne obstaja, prav tako pa pravna oseba s temi podatki ni oddala ponudbe v zadevnem javnem naročilu, zaradi česar vlagatelj zatrjuje ničnost odločitve o oddaji javnega naročila.

Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo, skladno z drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN, 22. 12. 2025 posredoval v izjasnitev izbranemu ponudniku. Ta se je do navedb vlagatelja iz zahtevka za revizijo opredelil z vlogo z dne 24. 12. 2025.

Izbrani ponudnik poudarja, da je naročnik izrecno določil, da za vsako posamezno tehnično zahtevo pričakuje konkreten tehnični podatek, ki mora biti v primeru predloženih katalogov jasno označen v samem katalogu, v obrazcu tehničnih specifikacij pa tudi zapisana stran dokumenta. Hkrati je naročnik določil, da tehničnih podatkov ne bo iskal samovoljno, da ne bo upošteval dokazil, ki bi bila v proizvajalčevo dokumentacijo vpisana naknadno, in da bo upošteval le dokazila, izdana ali potrjena neposredno s strani proizvajalca. Glede na to, da je naročnik izrecno zahteval funkcijo bele table, ki poleg možnosti hkratnega pisanja vsaj dveh uporabnikov vključuje tudi konkretno navedene didaktične pripomočke, med drugim šestilo, izbrani ponudnik zatrjuje, da ne zadošča vlagateljevo zatrjevanje glede možnosti risanja kroga, saj razpisna dokumentacija ni zahtevala zgolj določenega rezultata (narisan krog), temveč obstoj konkretne funkcionalnosti (didaktičnega pripomočka šestila). Ob tem dodaja, da možnost risanja kroga sama po sebi še ne pomeni obstoja zahtevane funkcionalnosti, saj je risanje kroga pri tovrstnih aplikacijah praviloma mogoče tudi z uporabo drugih orodij (npr. prosto risanje ali vnaprej določeni geometrijski liki), ki po svoji naravi niso enakovredni uporabi didaktičnega pripomočka šestila. Prav tako razpisna dokumentacija ni dopuščala dokazovanja tehničnih zahtev na podlagi vpogleda v spletne vsebine ali predstavitvene posnetke (npr. YouTube), ki niso bili predloženi kot del ponudbene dokumentacije (takšen pristop bi tudi sicer omogočil neenotno in nepregledno presojo ponudb in bil v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov), določba o pridobitvi vzorčnega modela ponujenega blaga pa je predstavljala možnost naročnika in ne njegove obveznosti.

Dalje izbrani ponudnik poudarja, da je svojo ponudbo pripravil skladno z vsemi zahtevami razpisne dokumentacije ter zahtevo glede funkcije bele table in pripadajočega didaktičnega pripomočka šestila izkazal z uradno izjavo proizvajalca – ki jo je razpisna dokumentacija dopuščala za primere, ki posamezna tehnična lastnost v splošnih katalogih ni specificirana na zahtevani način. Ob tem navaja, da v postopku ni bil pozvan k predložitvi vzorca ali izvedbi kakršnegakoli preizkusa ponujene opreme, in poudarja, da se vlagatelj sklicuje na zaslonske slike in javno dostopna gradiva, ki se ne nanašajo na ponujeni model niti na aplikacijo bele table tega modela. Z namenom razjasnitve vlagateljevih očitkov prilaga fotografije delovanje aplikacije bele table ponujenega interaktivnega zaslona, ki naj bi potrjevale navedbe iz predložene uradne izjave proizvajalca. V nadaljevanju izbrani ponudnik pojasnjuje, da je ponudbo v predmetnem postopku oddal obstoječ gospodarski subjekt, pravilno identificiran z vsemi zahtevanimi podatki (firma, sedež, matična in davčna številka), morebitno odstopanje v zapisu firme v izpodbijani odločitvi pa ne spreminja identitete izbranega ponudnika, ki je ponudbo oddal, in ne vpliva na dejstvo, da je bil izbran isti gospodarski subjekt, ki je sodeloval v postopku in oddal ponudbo.

Izbrani ponudnik se v zaključku še opredeljuje do vsakega s strani vlagatelja predlaganih dokazov ter sklepno za vse dokaze poudarja, da noben od njih ne izpolnjuje dokaznega standarda, ki je bil določen v razpisni dokumentaciji, saj vsi temeljijo bodisi na dokumentaciji, ki se ne nanaša na ponujeni model, bodisi na splošnih gradivih, katere je izbrani ponudnik predložil, domneve, zunanji viri in trditve vlagatelja pa nimajo dokazne podlage in kot taki ne morejo vplivati na presojo dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev« št. 303-41/2025-3350-64 z dne 6. 1. 2026 (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo) zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo in njegovo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva.

Ob povzemanju določb razpisne dokumentacije naročnik najprej navaja, da je postavka »6. Aplikacije na zaslonu« vključevala več različnih lastnosti, zato je neizpodbitno dejstvo, da je pri funkciji bele table zahteval tudi didaktični pripomoček šestilo, ne glede na lokacijo te zahteve (beseda, beseda v oklepaju ali postavka). Poleg tega je naročnik že v razpisni dokumentaciji namerno omejil svoje možnosti glede pozivanja in pojasnjevanja v tehničnem delu ponudbe, kar je skladno tudi z določili ZJN-3, na podlagi katerih je dopolnjevanje ponudb v tem delu nedopustno, tudi sicer pa pozivanje k dopolnjevanju ali pojasnitvi ponudb ni naročnikova dolžnost, temveč zgolj njegova možnost. Prav tako je prepovedal usmerjanje ponudnikov na javno dostopne podatke o tehničnih specifikacijah (npr. na spletu), saj je dokazovanje ustreznosti ponudbe naloga ponudnika, pri čemer naročnik glede na prakso Državne revizijske komisije tudi nima pravne podlage v ZJN-3 za iskanje dodatnih informacij na spletu (ki so tudi sicer lahko nezanesljive). Ob tem poudarja, da je vsaka zahtevana lastnost pri posamezni postavki ključna in ni našteta zgolj primeroma. Naročnik je na podlagi razpisne dokumentacije, vlagateljeve ponudbe ter oznak strani in dokazil v njegovi ponudbi zaključil, da ta ne izpolnjuje vseh zahtev, saj iz ponudbene dokumentacije ni razvidno, da ponujena bela tabla vključuje tudi šestilo. V njegovi ponudbi je namreč izrecno navedeno, da vsebuje geotrikotnik, ravnilo, kotomer in trikotnik (ne pa tudi šestila). V tej zvezi naročnik izpostavlja, da funkcija šestila nujno ne pomeni risanje kroga (kar sicer z razpisno dokumentacijo niti ni bilo zahtevano), saj je z njim mogoče izvajati tudi druge operacije (npr. kotiranje, risanje presekov ipd.). Sklicevanje vlagatelja na okoliščino, da ga naročnik ni pozval na predložitev prevedene dokumentacije (čeprav je to predvidel v razpisni dokumentaciji) ter da je namesto tega z neustreznim prevodom spremenil dejansko vsebino ponudbene dokumentacije in s tem voljo ponudnika, naročnik označi za brezpredmetno, saj si je v razpisni dokumentaciji zgolj pridržal možnost zahtevati prevod, pri čemer niti ni prevajal navedbe direktno v povezavi s šestilom, saj te v angleškem jeziku sploh ni bilo. Dalje navaja, da sklicevanje vlagatelja na standard »v največji meri« ne pride v poštev v primeru, ko ponudnik določene funkcionalnosti ni izkazal – vlagatelj namreč ni priložil dokazila, ki bi v katerikoli meri izkazoval prisotnost šestila. Enako velja glede vlagateljevega sklicevanja na naročnikovo zahtevo: »Z navedbo dokazila ponudnik potrjuje ustreznost zahtevane lastnosti.«, saj ponudnik ne more potrditi ustreznosti zahtevane lastnosti z navedbo dokazila, če na tem dokazilu zahtevana lastnost sploh ni omenjena. Dalje pojasnjuje, da dokazil ni omejil zgolj na uradne kataloge izdelka, temveč je dopustil tudi potrdila, izdana ali potrjena neposredno s strani proizvajalca in ustrezno tehnično predstavljena na način, da bi naročnik lahko nedvoumno ugotovil izpolnjevanje tehničnih zahtev. Naročnik se je tudi odločil, da ne bo vzorčil ponujenega blaga nobenega od ponudnikov, kar si je tudi sicer v razpisni dokumentaciji dopustil le kot možnost, pri čemer bi bilo pri vzorcu mogoče zgolj preveriti, ali držijo navedbe iz ponudbe, z vzorcem, ki bi imel drugačne lastnosti od tistih, ki so navedene v ponudbi, pa bi ponudnik dejansko spremenil vsebino svoje ponudbe. Posledično naročnik predmetno določbo glede vzorčenja v konkretnem primeru označi za brezpredmetno, glede vseh predlaganih dokazov vlagatelja pa poudarja, da ti ne bi spremenili dejstva, da prisotnost didaktičnega pripomočka šestila ni bila izkazana že v sami ponudbi, kot je to zahteval naročnik.

Naročnik nadalje zavrača navedbo vlagatelja, da je pri izbranem ponudniku uporabil institut dopolnjevanja iz petega odstavka 89. člena ZJN-3. Pojasnjuje, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil izjavo proizvajalca, iz katere izhaja, da funkcija bele table vsebuje tudi šestilo, geotrikotnik, ravnilo in kotomer, zato je naročnik, upoštevajoč razpisno dokumentacijo, štel, da s strani izbranega ponudnika ponujeno blago izpolnjuje naročnikove zahteve in je njegovo ponudbo označil za dopustno. Glede zapisa firme izbranega ponudnika v izpodbijani odločitvi naročnik navaja, da je iz portala eJN razvidno, da je ponudbo oddal gospodarski subjekt INOVATIO, prodaja elektronskih in telekomunikacijskih naprav d.o.o., Ulica heroja Bračiča 6, Maribor, vendar je naročnik ugotovil, da se je od registracije na portalu eJN spremenilo njegovo ime, ki se je ob oddaji ponudbe glasilo INOVATIO, podjetje za zastopstvo, notranjo opremo, elektronske naprave, inženiring, storitve in trgovino, d.o.o. V tej zvezi naročnik poudarja, da je bilo ves čas postopka jasno, kateri subjekt je oddal ponudbo, naročnik pa je v izogib nejasnostim v izpodbijani odločitvi navedel naziv, kot je razviden iz oddane ponudbe na portalu eJN, čeprav je tudi iz oddane ponudbe razviden nov naziv. Tudi sicer naročnik meni, da v primeru jasnosti subjekta njegova napačna oznaka (npr. tiskarska napaka v imenu ipd.) ne vpliva na zakonitost naročnikove odločitve.

Naročnik je Državni revizijski komisiji 13. 1. 2026 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je do naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo pravočasno opredelil z vlogo z dne 14. 1. 2025. V večjem delu vlagatelj obširno navaja argumente, ki jih je v zvezi z naročnikovo presojo dopustnosti njegove ponudbe in ponudbe izbranega ponudnika izpostavil že v zahtevku za revizijo. Dodatno poudarja, da se ni imel možnost seznaniti z izjasnitvijo izbranega ponudnika, na kateri temelji naročnikova odločitev o zahtevku in se naročnik sklicuje tudi kot dokaz, kot tudi ne z izjavo proizvajalca, zaradi katere je bila izbrana ponudba izbranega ponudnika. Dalje navaja, da naročnik v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo nedopustno širi razloge za izločitev vlagateljeve ponudbe. Iz odločitve o oddaji javnega naročila namreč izhaja naročnikova ugotovitev, da iz predloženega dokazila v vlagateljevi ponudbi ni razvidno, da funkcija bele table vključuje tudi didaktični pripomoček šestilo, v odločitvi o zahtevku za revizijo pa naročnik na novo ugotavlja, da z njegove strani ponujeni interaktivni zaslon šestila sploh nima, in na novo (tudi sicer nedopustno) zatrjuje, da je v vlagateljevem dokazilu izrecno navedeno, da ponudba ne vsebuje šestila. Dejstvo, da na dokumentu nekaj ni navedeno, namreč nikakor ne pomeni, da ponujeni zaslon tega nima. Prav tako naročniku očita nedopustno širitev zahtev iz razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na dokazila. Ta je, ob hkratni prepovedi naknadnih posegov v proizvajalčevo dokumentacijo in prepovedi predložitve zgolj izjav o izpolnjevanju zahtev, določala dokazovanje tehničnih karakteristik »v največji meri« (do česar se naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo niti ne opredeli), sedaj pa naročnik določbe razpisne dokumentacije razlaga tako, da bi moral ponudnik dokazati vsako posamezno besedo, celo vsako besedo v oklepaju, kot samostojno tehnično zahtevo. Takšna razlaga iz razpisne dokumentacije ne izhaja in pomeni naknadno zaostrovanje pogojev po poteku roka za oddajo ponudb, kar je v nasprotju z zakonodajo in prakso Državne revizijske komisije. Vlagatelj ponovno poudarja, da je ravnal v skladu z določili razpisne dokumentacije s tem, ko je predložil originalno tehnično dokumentacijo proizvajalca, ustrezno označil dokazila ter potrdil, da ponujeni interaktivni zaslon vključuje zahtevane funkcionalnosti, naročnik pa ni presojal, ali je bil standard »v največji meri« izpolnjen, temveč je njegovo ponudbo izločil zgolj zaradi manjka ene besede v oklepaju. Ob tem je vlagatelj tudi izrecno potrdil, da ponujeni zaslon ima šestilo, kar bi bil naročnik dolžan preveriti, a tega ni storil, zato je preuranjeno in brez zadostne preveritve zaključil, da vlagateljeva ponudba ni dopustna.

V zvezi s ponudbo izbranega ponudnika vlagatelj dodatno zatrjuje, da izjava proizvajalca predstavlja dokazilo, ki po svoji vsebini predstavlja prav to, kar je bilo v razpisni dokumentaciji izrecno prepovedano – tj. izjavo o izpolnjevanju tehničnih zahtev. Naročnik namreč nikjer ni določil, da je prepovedana zgolj lastna izjava ponudnika, temveč je prepovedal kakršnokoli izjavo o izpolnjevanju tehničnih zahtev, zato naročnikova naknadna razlaga, da je izjava proizvajalca dopustna, pomeni nedopustno širjenje in prilagajanje razpisnih določil v korist izbranega ponudnika. Hkrati je naročnik pri izbranem ponudniku toleriral neskladnosti in ga celo pozval k dopolnitvi ponudbe v delu tehnične in strokovne sposobnosti, in to celo šele po sprejemu prvotne odločitve o oddaji naročila. Glede na to, da naročnik vlagatelju tega ni omogočil, gre za očitno neenakopravno obravnavo, pri kateri ni pravno relevantno, na kateri del ponudbe se domnevna pomanjkljivost nanaša, temveč ali je naročnik enako obravnaval primerljive položaje. Dodatno vlagatelj opozarja, da javno dostopna tehnična dokumentacija za interaktivni zaslon SMART Board GX (V4) Plus, ki ga ponuja izbrani ponudnik (izseke katere je vlagatelj priložil že zahtevku za reviziji in za katero ne drži zatrjevanje izbranega ponudnika, da se ta ne nanaša na ponujeni zaslon), ne vsebuje navedbe, da aplikacija bela tabla vključuje šestilo, temveč iz navodil in uradnih specifikacij izhaja nasprotno. Naročnik teh navedb vsebinsko ni preveril, temveč je brez ustrezne presoje sprejel izjavo proizvajalca kot zadosten dokaz.

Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno z načelom kontradiktornosti, z dopisom z dne 26. 1. 2026 posredovala vlogo izbranega ponudnika z dne 24. 12. 2025, s katero se je ta izjasnil o zahtevku za revizijo.

Vlagatelj se je do izjasnitve izbranega ponudnika opredelil z vlogo z dne 29. 1. 2026. Zatrjuje, da naročnikova ocena o dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika predstavlja nedopusten odmik od razpisnih pravil, ki jih je vnaprej določil naročnik, in očitno neenakopravno obravnavo ponudnikov, saj je bila predložitev vsakršne (ne le lastne) izjave o tem, da ponudnik izpolnjuje (vse) tehnične zahteve v razpisni dokumentaciji izrecno prepovedana. Glede na izrecno izpostavljeno nedopustnost ponudbe, ki bi vsebovala izjavo o izpolnjevanju (vseh) tehničnih zahtev, si vlagatelj ni upal predložiti izjave proizvajalca, s katero bi lahko potrdil sleherno besedo, torej tudi tisto iz oklepajev razpisne dokumentacije naročnika. Naročnik je tako njegovo ponudbo označil za nedopustno, ker originalna tehnična dokumentacija proizvajalca ni vsebovala ene izmed besed iz oklepaja, po drugi strani pa je kljub izrecnim določilom razpisne dokumentacije sprejel ponudbo izbranega ponudnika, ki je predložil originalno tehnično dokumentacijo proizvajalca, v kateri manjka več kot samo omemba enega izmed zahtevanih didaktičnih pripomočkov, ji je pa bila priložena (sicer prepovedana) izjava o izpolnjevanju tehničnih zahtev. Iz uradne tehnične dokumentacije produkta izbranega ponudnika (ki jo je vlagatelj kot dokaz predlagal že v zahtevku za revizijo) je razvidno, da naj bi produkt, ki ga ponuja izbrani ponudnik, imel aplikacijo »bela tabla«, ki omogoča dodajanje dodatnega orodja (kot so različna ravnila, dvodimenzionalne in tridimenzionalne geometrijske oblike, tabele, miselne vzorce). Glede na navedeno vlagatelj zatrjuje, da tega orodja sama aplikacija očitno nima, ampak zgolj omogoča njegovo dodajanje (in še to zgolj različnih ravnil, in ne šestila), kar je v nasprotju z zahtevami razpisne dokumentacije. Dalje se vlagatelj obširno opredeljuje do zaslonskih slik, ki jih izbrani ponudnik prilaga svoji izjasnitvi in s katerimi dokazuje, da ponujeni zaslon izpolnjuje naročnikove zahteve, ter izpostavlja dejstvo, da je naročnik v konkretnem primeru zavrnil ponudbo enega izmed ponudnikov iz razloga, ker je ugotovil, da »iz tega izhaja, da so na zaslonu šestilo, geotrikotnik, ravnilo in kotomer kot samostojne aplikacije, ni pa izkazano, da so kot didaktični pripomočki vključene v aplikacijo bele table, kot izhaja iz zahteve naročnika«. Ta situacija je po mnenju vlagatelja zelo podobna situaciji izbranega ponudnika, saj z njegove strani predložena uradna tehnična dokumentacija proizvajalca ponujene naprave ni vsebovala omembe in tehničnih opisov posamezne funkcionalnosti aplikacije »bela tabla«, zaradi česar je izbrani ponudnik predložil izjavo proizvajalca, ki je potrdila izpolnjevanje vseh tehničnih zahtev, kar pa je bilo z razpisno dokumentacijo vnaprej izrecno prepovedano – hkrati pa je naročnik označil za nedopustno ponudbo vlagatelja, ker z njegove strani predložena uradna tehnična dokumentacija proizvajalca ni vsebovala navedbe zgolj enega izmed v oklepaju izpostavljenih didaktičnih pripomočkov. Posledično vlagatelj zatrjuje, da je naročnik vlagatelja (in nenazadnje ostale ponudnike, npr. izpostavljenega neizbranega ponudnika) neenakopravno obravnaval. V nadaljevanju vlagatelj ponovno izpostavlja še ostale argumente, vezane na razlago določb razpisne dokumentacije, ki jih je navedel že v zahtevku za revizijo, in v tej zvezi poudarja, da naročnik pregleda in ocenjevanja ponudb ni izvedel v skladu s pravili, ki jih je sam določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Državna revizijska komisija je 27. 1. 2026 vlagatelja, skladno z drugim odstavkom 226. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, pozvala k posredovanju overjenega prevoda dela ponudbene dokumentacije (izsek iz dokumenta »4e-interaktivni_zaslon«), na katerega se sklicuje v zahtevku za revizijo.

Prav tako je Državna revizijska komisija 27. 1. 2026 pozvala tudi izbranega ponudnika k predložitvi overjenega prevoda izjave proizvajalca, predložene v njegovi ponudbi, na katero se v zvezi z očitkom o nedopustnosti njegove ponudbe sklicuje v vlogi z dne 24. 12. 2025.

Izbrani ponudnik je 29. 1. 2026 predložil zahtevani overjeni prevod, ki ga je Državna revizijska komisija z dopisom z dne 2. 2. 2026 posredovala vlagatelju in naročniku v morebitno opredelitev.

Vlagatelj je zahtevani overjeni prevod predložil 3. 2. 2026, Državna revizijska komisija pa ga je z dopisom z dne 4. 2. 2026 posredovala naročniku in izbranemu ponudniki v morebitno opredelitev.

Naročnik se je do prejetega prevoda vlagatelja opredelil z vlogo z dne 4. 2. 2026, v kateri je navedel, da niti iz originalnega dokazila, predloženega v ponudbi, niti iz predloženega prevoda (ali iz kateregakoli drugega dela ponudbene dokumentacije) ne izhaja, da s strani vlagatelja ponujena naprava vsebuje vse zahtevane didaktične pripomočke (ne vsebuje didaktičnega pripomočka šestila).

Vlagatelj se je do prevoda izbranega ponudnika opredelil z vlogo z dne 4. 2. 2026. Najprej izpostavlja, da je iz njega razvidno, da je narejen na originalni podlagi dokumenta, kar potrjuje, da je bila celotna izjava proizvajalca (vključno s prevodom) izdelana izključno za konkretni razpis, kar pa je ob doslednem upoštevanju pravil iz razpisne dokumentacije (kot že zatrjevano) nedopustno. Dalje izpostavlja neobičajno uporabo prevedenih besed, kar mu nakazuje na dejstvo, da je bil prevod reguliran. Ob tem posebej izpostavlja prevod besede »Manager«, ki ne pomeni direktorja, ampak vodjo. Glede na to, da je izjavo podpisal »Regional Manager«, ki ni zakoniti zastopnik proizvajalca, ampak zgolj področni vodja (pri čemer vlagatelj na podlagi podatkov iz spleta ugotavlja, da je ta zgolj »Regional Sales Manager«, torej vodja prodaje), zatrjuje, da v danem primeru ne gre za izjavo proizvajalca. Predložena izjava tako po mnenju vlagatelja potrjuje njegove navedbe o kršitvi načela enakopravnosti, saj izbrani ponudnik sploh ni predložil izjave proizvajalca, hkrati pa je predložil izjavo, ki je razpisna dokumentacija ni dopuščala oziroma je bila izrecno prepovedana. Zatrjuje, da zadevna izjava ne predstavlja nič drugega kot golo izjavo, da produkt izbranega ponudnika izpolnjuje (vse) tehnične zahteve v zvezi z didaktičnimi pripomočki aplikacije »bela tabla«, saj med drugim zgolj pro forma potrjuje, da aplikacija »vključuje« določene didaktične pripomočke (šestilo, geotrikotnik, ravnilo, kotomer), brez kakršnekoli tehnične predstavitve ali podlage v uradni tehnični dokumentaciji proizvajalca. Poleg tega se vsebina izjave razlikuje od proizvajalčeve tehnične dokumentacije, ki navaja le možnost dodajanja dodatnih orodij, ne pa njihove že obstoječe vključenosti. Gre za bistveno razliko, saj razpisna dokumentacija zahteva, da aplikacija pripomočke vključuje (ne zgolj omogoča njihove naknadne namestitve), prav tako pa ta izrecno določa, da naročnik ne bo upošteval izjav, ki se nanašajo na tehnične lastnosti, ki niso del proizvajalčeve dokumentacije ali se od nje razlikujejo – kakršna je tudi predmetna izjava, ki se razlikuje od proizvajalčeve tehnične dokumentacije. Vlagatelj dalje zatrjuje, da iz izpodbijane odločitve in odločitve o zahtevku za revizijo ne izhaja, da bi naročnik presojal, ali izjava sploh predstavlja ustrezno tehnično dokazilo, ali jo je podpisal zakoniti zastopnik proizvajalca ter ali je njena vsebina skladna s proizvajalčevo dokumentacijo, kot tudi ne, ali je izjava (skladno z določbo razpisne dokumentacije) ustrezno tehnično predstavljena. Tudi če gre za ustrezno tehnično predstavljeno dokazilo, pa gre za dokument, ki je očitno prilagojen konkretnemu javnemu naročilu, kar predstavlja enega od razlogov, da je naročnik ne bi smel upoštevati in na njeni podlagi ugotoviti dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN sprejela v obravnavo.

Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor o tem, ali je naročnik ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in določbami ZJN-3, ko je ponudbo vlagatelja ocenil za nedopustno iz razloga, ker naj iz nje ne bi bilo razvidno izpolnjevanje ene od tehničnih zahtev, ki jih je naročnik določil za ponujeno opremo (tj. interaktivni zaslon) v sklopu 5. Prav tako je med njima sporno, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je ponudbo izbranega ponudnika v sklopu 5 ocenil kot dopustno in mu posledično oddal javno naročilo v tem sklopu.

Naročnikovo ravnanje je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, skladno s katero je dopustna ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. Skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, po tem, ko preveri da so izpolnjeni naslednji pogoji: (a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in (b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena.

Iz citiranih določb ZJN-3 izhaja, da lahko naročnik javno naročilo odda le ponudniku, ki predloži dopustno ponudbo, tj. ponudbo, ki (med drugim) ustreza zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah. Z njimi naročnik opiše predmet javnega naročila oziroma opredeli zahtevane lastnosti slednjega, kot so način delovanja in uporabe, stopnja kakovosti, dimenzije, tehnični parametri, proizvodni postopki, okoljske lastnosti itd.

V skladu s prvo povedjo iz prvega odstavka 68. člena ZJN-3 mora naročnik tehnične specifikacije navesti v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer na enega izmed načinov, ki so določeni v petem odstavku 68. člena ZJN-3, in sicer:
a) v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti, vključno z okoljskimi značilnostmi, če so parametri dovolj natančni, da lahko ponudnik opredeli predmet javnega naročila, naročnik pa odda javno naročilo;
b) s sklicevanjem na tehnične specifikacije in po prednostnem vrstnem redu na nacionalne standarde, ki so prevzeti po evropskih standardih, evropske tehnične ocene oziroma evropski ocenjevalni dokument, če se ta uporabi kot podlaga za izdajo evropske tehnične ocene, skupne tehnične specifikacije, mednarodne standarde, druge tehnične referenčne sisteme, ki jih določijo evropski organi za standardizacijo, ali, če teh ni, na nacionalne standarde, nacionalna tehnična soglasja ali nacionalne tehnične specifikacije, povezane s projektiranjem, izračunom in izvedbo gradenj ter uporabo blaga, pri čemer se pri vsakem sklicevanju navede tudi »ali enakovredni«;
c) v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti iz a) točke s sklicevanjem na tehnične specifikacije iz b) točke kot podlago za domnevo skladnosti s temi zahtevami glede delovanja ali funkcionalnosti;
č) s sklicevanjem na tehnične specifikacije iz b) točke za nekatere značilnosti ter s sklicevanjem na zahteve glede delovanja ali funkcionalnosti iz a) točke za druge značilnosti.

V zvezi z dokazovanjem izpolnjevanja tehničnih zahtev Državna revizijska komisija pojasnjuje, da ZJN-3 določa zgolj izhodišča oziroma daje podlago, da lahko naročnik v okviru dokazil zahteva različna tehnična poročila, potrdila, kataloge, certifikate, izjave itd., naročnik pa je tisti, ki v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v vsakem konkretnem primeru posebej določi vrsto dokazil oziroma način dokazovanja tehničnih zahtev v ponudbi.

V obravnavanem primeru je naročnik v razpisni dokumentaciji tehnične zahteve za vse sklope podal v dokumentu »Tehnične specifikacije« (v nadaljevanju: tehnične specifikacije). Predmetni dokument je naročnik zasnoval kot obrazec, ki so ga morali ponudniki v zahtevanih delih izpolniti na način, kot je to določil naročnik.

V izpodbijanem sklopu 5, ki ga predstavljajo interaktivni zasloni, je naročnik v tehničnih specifikacijah v tabeli navedel 45 postavk, pri čemer je v zvezi zahtevanimi dokazili za postavke od 1 od 35 (med katerimi se v postavki 6 nahajajo tudi sporne tehnične zahteve glede funkcij bele table interaktivnega zaslona) določil:

»Ponudnik pri postavkah od 1. do 35. navede dokazilo (glej zahtevane priloge spodaj, razdelek dokazila) s stranjo dokumenta (in po potrebi pozicijo na strani), na kateri je prikazan zahtevani podatek. Z navedbo dokazila ponudnik potrjuje ustreznost zahtevane lastnosti.«.

Dalje je naročnik v izpostavljeni tabeli v rubriki »ZAHTEVANE PRILOGE« najprej navedel:

»Tehnična dokumentacija ponujene opreme v slovenskem ali angleškem jeziku.

Za vsako izmed specifikacij, zapisanih pod SPLOŠNO, ZASLON in POVEZLJIVOST ponudnik navede, na kateri strani katerega dokumenta tehnične dokumentacije se nahaja podatek, iz katerega je mogoče preveriti zahtevano in ponujeno specifikacijo ter predloži dokazila, iz katerih je razvidno izpolnjevanje tehničnih zahtev.«,

nato pa je v razdelku »DOKAZILA« ponudnikom glede dokazil o izpolnjevanju tehničnih specifikacij podal tudi podrobnejša navodila, in sicer je določil:

»Ponudnik mora v svoji ponudbi priložiti tehnične podatke oz. podatke o tehničnih specifikacijah ponujenega blaga na način, da upošteva zaporedno številčenje naročnikove tehnične zahteve znotraj posameznega sklopa in na ta način tudi označuje izpolnjevanje zahtev v predloženi dokumentaciji. Tehnične karakteristike mora v največji meri izkazovati s proizvajalčevimi originalnimi prospekti v slovenskem jeziku, tehničnimi listinami, slikovnim materialom ipd.

Naročnik posebej poudarja, da pričakuje za vsako pozicijo konkreten tehnični podatek, pri čemer morajo biti v primeru katalogov le-ti jasno označeni v samem katalogu. Če bo ponudnik priložil zgolj katalog, brez da bi v njem jasno označil, kaj ponuja, bo taka ponudba označena kot nedopustna - naročnik podatkov ne bo iskal samovoljno.

Naročnik ne bo upošteval tehničnih dokazil, ki so izkazana na način, da ponudnik samo potrdi posamezni tehnični sklop naročnikovih tehničnih zahtev in/ali poda izjavo, da izpolnjuje (vse) tehnične zahteve – takšna ponudba bo označena kot nedopustna.

Naročnik ne bo upošteval tehničnih lastnosti, ki so na proizvajalčeve kataloge, prospekte, tehnične listine, slikovni material ipd. vpisane naknadno s strani ponudnika in/ali izjave, s katero ponudnik zagotavlja izpolnjevanje posamezne tehnične lastnosti, ki pa ni del in/ali se razlikuje od proizvajalčeve tehnične dokumentacije. V primeru, ko tehnične specifikacije v katalogu niso specificirane na način zahteve naročnika, bo naročnik upošteval zgolj tista dokazila o izpolnjevanju tehničnih specifikacij, ki so izdana ali potrjena izključno s strani proizvajalca neposredno in ustrezno tehnično predstavljena na način, da bo naročnik lahko nedvoumno ugotovil izpolnjevanje tehničnih zahtev.

V primeru predložitve tehnične dokumentacije v tujem jeziku, si naročnik pridržuje pravico ponudnika pozvati k predložitvi slovenskega prevoda na stroške ponudnika.

Ponudnik po preteku roka za oddajo ponudbe ne sme dopolnjevati ali popravljati ponudbe v delu, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila skladno s 6. odstavkom 89. člena ZJN-3, kar velja tudi za sklicevanje in usmerjanje naročnika na javno dostopne podatke o tehničnih specifikacijah.«

Upoštevajoč predstavljene določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila Državna revizijska komisija, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, ugotavlja, da je naročnik ponudnikom glede načina predložitve dokazil podal jasna in nedvoumna navodila.

Najprej gre ugotoviti, da je naročnik zahteval, da ponudniki (že) v ponudbi predložijo dokazila o izkazovanju tehničnih zahtev, ki jih je naročnik določil v tehničnih specifikacijah, pri čemer so morali ponudniki v obrazcu »za vsako izmed specifikacij« tudi konkretno navesti, kje v dokazilu se nahaja podatek o izpolnjevanju posamezne tehnične zahteve (navesti stran dokazila oziroma po potrebi tudi pozicijo na strani). Prav tako je naročnik zahteval, da ponudniki na predloženih dokazil, skladno z navodili naročnika, označijo podatke, ki izkazujejo izpolnjevanje posameznih tehničnih zahtev.

Državna revizijska komisija se tako ne more strinjati z vlagateljem, da je naročnik z izpostavljenimi določbami razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na predložitev dokazil za postavke 1 do 35, zahteval le navedbo dokazil. Drži, da je naročnik zahteval, da ponudnik navede »dokazilo /…/ s stranjo dokumenta (in po potrebi pozicijo na strani)« ter da je navedel, da »z navedbo dokazila ponudnik potrjuje ustreznost zahtevane lastnosti«, vendar je že glede na predmetno zahtevo (ki jo je naročnik posebej izpostavil za postavke od 1 do 35), predvsem pa glede na nadaljnje (zgoraj citirane) naročnikove zahteve, ki se nanašajo na dokazila, povsem jasno, da morajo ponudniki predložiti tudi ustrezno dokazilo, iz katerega izhaja zahtevana lastnost – in torej ne zgolj navesti dokazila (kot to zatrjuje vlagatelj). Naročnik je namreč v tehničnih specifikacijah pri določbah glede zahtevanih prilog (na katere usmerja ponudnike tudi pri navodilu o dokazilih za postavke od 1 do 35), povsem jasno določil, da morajo ponudniki (poleg navedbe strani tehnične dokumentacije, na kateri je mogoče preveriti zahtevano in ponujeno specifikacijo) predložiti »dokazila, iz katerih je razvidno izpolnjevanje tehničnih zahtev«.

Dalje Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik kot izkaz izpolnjevanja tehničnih zahtev v prvi vrsti oziroma, kot je sam navedel, »v največji meri« določil proizvajalčeve originalne prospekte v slovenskem jeziku, tehnične listine, in slikovni material – pri čemer teh dokazil ni navedel kot zaključen seznam (naročnik je po naštevanju navedel »ipd.«). Strinjati se gre z vlagateljem, da je naročnik pri tem določil standard »v največji meri«, ki ga ni podrobneje pojasnil, vendar iz nadaljnjih naročnikovih navodil jasno izhaja, da se ta ne nanaša na zahteve, izkazovanje katerih mora ponudnik dokazati s predloženimi dokazili. Besedna zveza »v največji meri«, ki jo je v konkretnem primeru uporabil naročnik v razpisni dokumentaciji v zvezi z dokazovanjem izpolnjevanja naročnikovih tehničnih zahtev, se tako ne nanaša na vprašanje, ali mora ponudnik predložiti dokazila za vsako besedo ali posamezno postavko, navedeno v tehničnih specifikacijah (kot to nepravilno zatrjuje vlagatelj), temveč se nanaša na vrsto dokazil oziroma na način dokazovanja izpolnjevanja zahtevanih tehničnih specifikacij. Naročnik je namreč poleg tehnične dokumentacije proizvajalca – ki so jo ponudniki (upoštevajoč citirane določbe razpisne dokumentacije) lahko predložili v slovenskem ali angleškem jeziku – dopustil tudi druga dokazila o izpolnjevanju tehničnih specifikacij, in sicer »v primeru, ko tehnične specifikacije v katalogu niso specificirane na način zahteve naročnika«. Za ta dokazila je naročnik posebej poudaril, da morajo biti izdana ali potrjena izključno s strani proizvajalca in ustrezno tehnično predstavljena na način, da bo naročnik lahko nedvoumno ugotovil izpolnjevanje tehničnih zahtev. Kot poudarja sam vlagatelj, je takšna naročnikova določba povsem razumljiva, saj ni mogoče pričakovati, da bo kataloška tehnična dokumentacija proizvajalca (ki je namenjena splošni rabi) nujno vsebovala tudi vse podatke glede tehničnih specifikacij, ki jih v konkretnem javnem naročilu določa naročnik in dokazovanje katerih zahteva v ponudbi. Vendar pa se Državna revizijska komisija ne more strinjati z vlagateljem, da je naročnik v obravnavanem primeru izrecno prepovedal predložitev kakršnih koli izjav. Ravno na podlagi izpostavljene določbe gre ugotoviti, da je naročnik kot ustrezna dopustil tudi druga dokazila, ki so izdana ali potrjena neposredno s strani proizvajalca. Naročnik sicer ni navedel, katera druga dokazila, izdana ali potrjena s strani proizvajalca (tj. poleg njegove tehnične dokumentacije) bo dopustil, vendar je pri tem, glede na takšno naročnikovo določbo, povsem logično, da gre mednje šteti tudi potrdila ali izjave, s katerimi proizvajalec potrjuje (izjavlja), da ponujeno blago izpolnjuje določene tehnične zahteve – ki jih je v konkretnem postopku zahteval naročnik in ki ne izhajajo že iz kataloške tehnične dokumentacije proizvajalca.

Upoštevajoč navedeno ni mogoče pritrditi vlagatelju, da naročnik kot ustreznih dokazil ni dopustil prav nobenih izjav oziroma da je le-te celo izrecno prepovedal. Glede na predhodno citirane določbe razpisne dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik kot dokazila prepovedal zgolj izjave ponudnika, s katerimi bi ta potrdil izpolnjevanje naročnikovih tehničnih zahtev, in ponudnikove naknadne pripise na tehnični dokumentaciji proizvajalca (npr. na katalogih, prospektih, slikovnem materialu…), kot ustrezna pa je torej dopustil vsa dokazila, ki izhajajo iz sfere proizvajalca, tako tehnično dokumentacijo proizvajalca (kataloge ipd.) kot tudi izjave ali potrdila, ki jih za konkreten postopek izda proizvajalec in z njim potrdi izpolnjevanje posameznih tehničnih zahtev naročnika.

Dalje je Državna revizijska komisija, upoštevajoč revizijske navedbe in naročnikove določbe razpisne dokumentacije, presojala, za izpolnjevanje katerih zahtev so morali ponudniki v konkretnem primeru predložiti zahtevana dokazila. Da je naročnik v ponudbi zahteval predložitev dokazil za prav vse zahteve, navedene v tehničnih specifikacijah, izhaja iz več mest dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik je pri že v rubriki »ZAHTEVANE PRILOGE« tehničnih specifikacij navedel, da mora ponudnik »za vsako izmed specifikacij, zapisanih pod SPLOŠNO, ZASLON in POVEZLJIVOST« navesti, kje na dokazilu se nahaja »podatek, iz katerega je mogoče preveriti zahtevano in ponujeno specifikacijo«. Dalje je naročnik v razdelku »DOKAZILA« posebej poudaril, da »pričakuje za vsako pozicijo konkreten tehnični podatek«.

Navedeno si vlagatelj razlaga na način, da je naročnik zahteval dokazila le za posamezne postavke, kar bi pomenilo, da bi v primeru, ko bi posamezna postavka znotraj le-te vključevala več zahtev, zadoščalo, da ponudnik priloži le dokazila za nekatere od teh ali morda le za celotno postavko skupaj. Takšnemu razlogovanju po oceni Državne revizijske komisije, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju v primeru sporne postavke 6, v obravnavanem primeru ni mogoče slediti.

V izpodbijanem sklopu 5 (Interaktivni zasloni) je naročnik za postavko 6, ki predstavlja spor med strankama, v tehničnih specifikacijah zahteval:

»Aplikacije na zaslonu:
- funkcija bele table, ki omogoča pisanje vsaj dveh uporabnikov hkrati in vključuje didaktične pripomočke (šestilo, geotrikotnik, ravnilo, kotomer),
- dostop do interneta,
- pregledovalnik datotek PDF,
- predvajalnik medijev, vključen in nameščen spletni brskalnik,
- aplikacija za skupno rabo zaslona z napravami z operacijskim sistemom Android, Windows in iOS, ki omogoča deljenje zaslona tudi izven omrežja, na katerega je povezan interaktivni zaslon.«.

Upoštevajoč citirane tehnične zahteve (ki jih je naročnik določil za ponujeni interaktivni zaslon), Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik glede aplikacij na zaslonu zahteval izpolnjevanje vseh lastnosti, ki jih je navedel v postavki 6 tehničnih specifikacij. Naročnik je tako za funkcijo bele table, ki jo je navedel v prvi alineji postavke 6 tehničnih specifikacij, zahteval omogočanje hkratnega pisanja dveh uporabnikov kot tudi didaktične pripomočke, navedene v oklepaju. Naročnik je namreč v oklepaju izrecno (in ne le primeroma) navedel, katere didaktične pripomočke mora vsebovati funkcija bele table (tj. šestilo, geotrikotnik, ravnilo in kotomer).

Glede na ugotovljeno jasnost naročnikove zahteve, da je pri funkciji bele table zahteval opredeljeno navedene didaktične pripomočke (med drugim tudi šestilo), tako ni mogoče soglašati z vlagateljem, da je naročnik zahteval predložitev dokazila, iz katerega izhaja le izpolnjevanje zahteve iz posamezne pozicije (morda celo celotne postavke), ne pa tudi glede posameznih besed, tj. zahtev znotraj te postavke. V kolikor bi šlo razpisno dokumentacijo razlagati na način, za katerega se zavzema vlagatelj, ponudnik za aplikacije na zaslonu, ki jih je naročnik zahteval v postavki 6, pravzaprav ne bi potreboval predložiti nobenih dokazil, saj je naročnik šele s posameznimi alinejami (in besedami znotraj njih) določil konkretne zahteve, ki jih mora imeti ponujeni interaktivni zaslon. Naročnik je, kot že navedeno, v postavki 6 podal zahtevo glede funkcije bele table, zanjo pa je podal še dodatne zahteve, in sicer da ta mora omogočati hkratno pisanje dveh uporabnikov ter da mora imeti štiri didaktične pripomočke, ki jih je naročnik navedel v oklepaju, tj. poleg geotrikotnika, ravnila in kotomera tudi šestilo. Tudi v nadaljnjih alinejah (za katere predložitev dokazil sicer med strankama ni sporna) je naročnik podal samostojne zahteve, ki se nanašajo na aplikacije na zaslonu, kar pomeni, da so morali ponudniki, skladno z navodili naročnika, tudi za vse te zahteve predložiti ustrezna dokazila.

Upoštevajoč navedeno in že citirane določbe razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na zahtevana dokazila, Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku in izbranemu ponudniku, da iz razpisne dokumentacije jasno in nedvoumno izhaja, da morajo ponudniki v ponudbi predložiti ustrezna dokazila, iz katerih izhaja izpolnjevanje prav vseh tehničnih zahtev, ki jih je določil naročnik v tehničnih specifikacijah – in ne zgolj »v največji meri«, kot si to napačno razlaga vlagatelj. Navedeno torej v primeru sporne postavke 6 pomeni, da mora ponudnik v ponudbi tudi za zahtevani didaktični pripomoček šestilo, ki ga mora vsebovati funkcija bele table, predložiti ustrezno dokazilo, skladno z zahtevami naročnika.

Državna revizijska komisija se na tem mestu strinja z vlagateljem, da v danem primeru naročnik v izpodbijani odločitvi ponudbe vlagatelja ni zavrnil kot nedopustne iz razloga, ker ponujeni interaktivni zaslon ne bi izpolnjeval predmetne tehnične zahteve (tj. ker funkcija bele table ne bi vključevala didaktičnega pripomočka šestila), temveč iz razloga, ker slednji v ponudbi s predloženim dokazilom naj ne bi izkazal izpolnjevanja te zahteve. Zato drži, da naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo ne sme navajati novih razlogov za zavrnitev vlagateljeve ponudbe, ki jih ni pred tem že ustrezno predstavil in obrazložil v odločitvi o oddaji naročila – torej v konkretnem primeru ne more uspešno zatrjevati, da s strani vlagatelja ponujeni interaktivni zaslon sploh ne vsebuje didaktičnega pripomočka šestila. Vendar pa Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru, v nasprotju z zatrjevanjem vlagatelja, ne ugotavlja, da bi naročnik v postopku pravnega varstva razloge za nedopustnost vlagateljeve ponudbe širil izven razlogov, ki jih je navedel v odločitvi o oddaji javnega naročila. Naročnik namreč vse argumente, ki jih navaja v odločitvi o zahtevku za revizijo, podaja v smeri njegove ugotovitve iz izpodbijane odločitve, tj. da vlagatelj s predloženo ponudbeno dokumentacijo ni izkazal izpolnjevanja ene od njegovih zahtev, pri čemer tudi sam kot nerelevantno izpostavlja vprašanje, ali ponujeni predmet dejansko ustreza vsem zahtevam.

Dalje Državna revizijska komisija pojasnjuje (in v tem delu pritrjuje navedbam naročnika), da so v obravnavanem postopku za presojo dopustnosti ponudbe vlagatelja lahko pravno relevantna in upoštevna le dokazila o skladnosti z naročnikovimi zahtevami, ki jih je vlagatelj predložil v postopku oddaje javnega naročila (tj. do roka za predložitev ponudb). Posledično Državna revizijska komisija pri presoji naknadno, tj. v postopku pravnega varstva predloženih dokazil o izpolnjevanju naročnikovih zahtev ne more upoštevati. Zato je kot nepotrebno zavrnila izvedbo vseh dokazov, s katerimi vlagatelj v zahtevku za revizijo želi dokazati, da z njegove strani ponujeni interaktivni zaslon vsebuje didaktični pripomoček šestilo (tj. testiranje na vzorčnem modelu ponujenega zaslona, pridobitev izvedenskega mnenja, vpogled v demonstracijske videe na portalu Youtube in v javno dostopna navodila za uporabo ponujenega zaslona).

Glede na to, da so torej v obravnavanem primeru za presojo pravilnosti naročnikove ocene o (ne)dopustnosti ponudbe vlagatelja lahko relevantna le dokazila, ki jih je vlagatelj predložil v svoji ponudbi, je Državna revizijska komisija v nadaljevanju vpogledala v ponudbeno dokumentacijo vlagatelja in prevod izseka le-te, tj. v delu, na katerega se je skliceval vlagatelj v zahtevku za revizijo in je bil v njegovi ponudbi predložen v angleškem jeziku, zaradi česar je Državna revizijska komisija vlagatelja pozvala k overjenem prevodu v slovenski jezik.

Na podlagi vpogleda v vlagateljevo ponudbo gre najprej ugotoviti, da je vlagatelj v obrazcu tehničnih specifikacij (dokument »3a-Tehnične specifikacije_popravek_21.08.2025_signed«) pri postavki 6 v stolpec »DOKAZILO« vpisal:

» - Aplikacija »Bela Tabla«(slo) /»Whiteboard«(en)
- Internet dostop preko LAN in Wi-Fi vmesnika
- WPS (.docx, .xlsx, .pptx .pdf)
- Chrome Browser
- Media Player
- Wondercast
(stran 3)«.

Dalje gre ugotoviti (kar med strankama ni sporno), da je vlagatelj kot dokazilo v sklopu 5 predložil dokument »4e-interakivni_zaslon.pdf«, v katerem je na strani 3 s številko 6 (torej kot dokazilo za celotno postavko 6: Aplikacije na zaslonu) označil naslednje besedilo (kot izhaja iz predloženega prevoda):

»Programska oprema

Tabla:
- Podpira večtočkovni dotik
- Podpira razdelitev table na 2/3
- Podpira uporabo trikotnika/ravnila/kotomera/geotrikotnika
- Podpira vstavljanje 2D/3D oblik (šesterokotnik/krog ...)

WPS:
- Ogled dokumentov Word/PPT/Excel/PDF

Wondercast:
- Podpira zrcaljenje zaslona iz naprav Android/iOS/Windows
- Podpira zrcaljenje zaslona prek različnih omrežij

Optimizacija naprave:
- Podpira čiščenje datotek v napravi

Upravitelj datotek:
- Podpira upravljanje datotek v lokalnem pomnilniku in na disku USB

Brskalnik Chrome:
- Podpira dostop do interneta

Predvajalnik medijev:
- Podpira predvajanje videa in zvoka

Nadgradnja:
- Podpira nadgradnjo prek OTA in diska US«.

Upoštevajoč že ugotovljeno, da je moral v danem primeru ponudnik v ponudbi za vse naročnikove zahteve (torej tudi za zahtevani didaktični pripomoček šestilo) predložiti ustrezno dokazilo, ni mogoče slediti stališču vlagatelja, da je zadostil naročnikovi zahtevi iz postavke 6 tehničnih specifikacij s tem, ko je ponudil interaktivni zaslon, za katerega iz ponudbene dokumentacije izhaja, da ima funkcijo bele table, ki omogoča pisanje vsaj dveh uporabnikov hkrati in vključuje didaktične pripomočke. Kot je Državna revizijska komisija že ugotovila, je naročnik v obravnavanem primeru podal natančno in nedvoumno zahtevo, katere didaktične pripomočke mora vključevati funkcija bele table ponujenega interaktivnega zaslona. Pri tem gre dodatno izpostaviti, da tudi v ponudbeni dokumentaciji (dokazilu) vlagatelja ni najti navedbe »didaktični pripomočki«, temveč so v njej navedeni konkretni pripomočki, ki jih vključuje ponujeni zaslon, tj. da (med drugim) »podpira uporabo trikotnika/ravnila/kotomera/geotrikotnika« in da »podpira vstavljanje 2D/3D oblik (šesterokotnik/krog ...)«.

Glede na citirani del dokazila, ki ga je v ponudbi predložil vlagatelj in za katerega je v ponudbi (tj. obrazcu tehničnih specifikacij) sam označil, da z njim izkazuje izpolnjevanje tehničnih zahtev za postavko 6 (sklopa 5), se Državna revizijska komisija strinja z naročnikom in izbranim ponudnikom, da iz predmetne tehnične dokumentacije ne izhaja, da ponujeni interaktivni zaslon oziroma funkcija bele table vsebuje didaktični pripomoček šestilo, saj ta v predmetnem dokazilu – kot izhaja iz prevoda, predloženega v postopku pravnega varstva – ni naveden. Slednje je v postopku oddaje javnega naročila ugotovil tudi naročnik na podlagi tehnične dokumentacije, ki jo je vlagatelj predložil v ponudbi v angleškem jeziku. V tej zvezi ni mogoče pritrditi vlagatelju, da bi ga naročnik moral pozvati na predložitev prevedene ponudbene dokumentacije. Naročnik je namreč v razpisni dokumentaciji dopustil, da so dokazila o izpolnjevanju tehničnih zahtev v angleškem jeziku in si v zvezi s tem (zgolj) pridržal možnost pozivanja ponudnika k prevodu. Kot poudarja naročnik, v primeru vlagatelja v predloženi tehnični dokumentaciji v angleškem jeziku šestilo niti ni bilo navedeno, kar je na podlagi prevedene tehnične dokumentacije v slovenski jezik (kot že naveden) ugotovila tudi Državna revizijska komisija, zato ne drži navedba vlagatelja, da je naročnik z neustreznim prevodom sam določil in spremenil dejansko vsebino vlagateljeve ponudbene dokumentacije.

Dalje se ni mogoče strinjati z vlagateljem, da funkcija risanja kroga (ki je za ponujeni zaslon navedena v tehnični dokumentaciji, predloženi v ponudbi vlagatelja), sama po sebi pojmovno vključuje (tudi) didaktični pripomoček šestilo. Kakor izpostavlja izbrani ponudnik, je risanje kroga praviloma mogoče tudi z uporabo drugih orodij (kot so npr. prosto risanje ali vnaprej določeni geometrijski liki), ki po svoji naravi niso enakovredni uporabi šestila. Četudi bi se šlo strinjati z vlagateljem, ko ta zatrjuje, da s prostim risanjem ni mogoče v polnosti doseči matematičnih lastnosti kroga, pa izbrani ponudnik poleg tega orodja izpostavlja tudi funkcijo vstavljanja geometrijskih likov (med drugim kroga), do česar pa se vlagatelj ne opredeljuje. Tudi Državna revizijska komisija glede na besedo zvezo »podpira vstavljanje 2D/3D oblik (šesterokotnik/krog ...)«, ki je navedena v dokazilu vlagatelja, predloženem v njegovi ponudbi, razume, da je s tem izpostavljena (zgolj) možnost vstavljanja geometrijskih likov, in ne didaktični pripomoček šestilo, ki ga je (poleg še treh drugih didaktičnih pripomočkov) zahteval naročnik. Dalje gre ugotoviti, da je naročnik prepričljivo pojasnil, da se pripomoček šestilo lahko uporablja tudi za druge funkcije, ki s krogom niso nujno povezane (npr. kotiranje, risanje presekov), vlagatelj pa se tudi do predmetne navedbe ni opredelil.

V posledici navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati, da funkcija vstavljanja kroga (ki je navedena na tehnični dokumentaciji, predloženi v njegovi ponudbi) in funkcija šestila (ki jo je zahteval naročnik v okviru postavke 6) predstavljata enakovredna didaktična pripomočka. Posledično se gre strinjati z naročnikom, da – ob odsotnosti navedbe »šestilo« v tehnični dokumentaciji, predloženi v ponudbi vlagatelja – niti na podlagi pojmovne razlage navedbe, ki se nanaša na možnost vstavljanja 2D ali 3D oblik (med drugim tudi kroga), ni mogel zaključiti, da iz predloženega dokazila izhaja, da ponujeni zaslon vsebuje didaktični pripomoček šestilo.

Glede na vlagateljeve navedbe v zvezi s predloženimi dokazili v njegovi ponudbi Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je vlagatelj, upoštevajoč naročnikova navodila, ki jih je ta v konkretnem primeru podal v zvezi z dokazovanjem izpolnjevanja tehničnih zahtev, ravnal povsem pravilno, ko je v ponudbi kot dokazilo predložil uradno tehnično specifikacijo (katalog) proizvajalca, na katero ni samovoljno dopisoval tehničnih lastnosti, ki v njej niso zapisane, jih je pa naročnik za ponujeni interaktivni zaslon zahteval v konkretnem primeru. Kot že ugotovljeno, naročnik namreč takšnih naknadnih vpisov ponudnika (kot tudi njegovih izjav o izpolnjevanju tehničnih zahtev) ni dopustil. Vendar pa je Državna revizijska komisija že ugotovila, da je razpisna dokumentacija v danem primeru nedvoumno dopuščala tudi druga dokazila, izdana (potrjena) neposredno s strani proizvajalca. V kolikor pa je bil vlagatelj kljub takšnim jasnim določbam razpisne dokumentacije vseeno v dvomu glede zahtevanih oziroma dopuščenih dokazil, gre pojasniti, da bi lahko navedeno v fazi objave razpisne dokumentacije, preko instituta zastavljanja vprašanj na Portalu javnih naročil, preveril pri naročniku in si tako pravočasno razčistil dilemo, kakšna dokazila lahko (in za katere zahteve jih mora) predložiti v ponudbi.

Upoštevajoč vse navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik na podlagi dokazila, ki jih je v ponudbi predložil vlagatelj in s katerimi je dokazoval ustreznost ponujenega interaktivnega zaslona s tehničnimi specifikacijami, določenimi v razpisni dokumentaciji, pravilno zaključil, da vlagatelj z njim ni izkazal, da ponujeni interaktivni zaslon oziroma funkcija bele table vključuje zahtevni didaktični pripomoček šestilo – čeprav je naročnik zahteval, da morajo ponudniki kot izkaz vseh tehničnih zahtev predložiti ustrezna dokazila, iz katerih izhaja izpolnjevanje teh zahtev.

Ne glede na navedeno vlagatelj zatrjuje še, da je bila naročnikova odločitev o nedopustnosti njegove ponudbe vsaj preuranjena, saj ga ni pozval k predložitvi vzorca ali dopolnitvi ponudbe oziroma na podlagi javno dostopnih podatkov ni sam preveril dejanskega obstoja zahtevanih tehničnih lastnosti, kot mu to narekuje veljavna zakonodaja.

V tej zvezi velja najprej ponoviti (in kar v okviru drugih navedb izpostavlja tudi sam vlagatelj), da naročnik njegove ponudbe ni zavrnil, ker bi ugotovil, da ponujeni zaslon nima didaktičnega pripomočka šestila, temveč iz razloga, ker iz ponudbene dokumentacije (tj. predloženega dokazila) ni izhajalo, da ga ima. Upoštevajoč navedeno se je treba strinjati z naročnikom, da s predložitvijo vzorca (kar si je tudi sicer naročnik v razpisni dokumentaciji pridržal le kot možnost) vlagatelj ne bi mogel sanirati pomanjkljivosti v njegovi ponudbi, zaradi katere je naročnik njegovo ponudbo zavrnil kot nedopustno, tj. zaradi nepredložitve dokazila, iz katerega bi izhajalo, da ponujeni zaslon vsebuje tudi didaktični pripomoček šestilo. Kot pravilno izpostavlja naročnik, bi namreč na podlagi predloženega vzorca lahko ugotavljal le, ali drži, da ponujeni zaslon izpolnjuje vse naročnikove zahteve – navedeno pa v obravnavanem primeru, upoštevajoč naročnikov razlog za zavrnitev vlagateljeve ponudbe, ni relevantno.

Dalje Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je revizijske navedbe, ki se nanašajo na dopolnitev ponudbe, treba presojati z vidika petega in šestega odstavka 89. člena ZJN-3. Peti odstavek 89. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik v primeru, če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti ponudniki, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, zahteva, da ponudniki v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj je pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, mogoče objektivno preveriti. V šestem odstavku 89. člena ZJN-3 so določeni elementi ponudbe, ki jih (razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba) ni dopustno dopolnjevati ali popravljati, in sicer cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV (razen kadar se skupna vrednost spremeni v skladu s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3), in tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila.

V tej zvezi se gre najprej strinjati z naročnikom, da pozivanje k pojasnjevanju, dopolnjevanju ali popravku ponudb glede na določbo petega odstavka 89. člena ZJN-3 ni naročnikova dolžnost, temveč gre le za možnost, za katero se naročnik lahko odloči. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat pojasnila (prim. npr. odločitve št. 018-029/2017, 018-037/2019, 018-098/2020, 018-087/2023 in 018-005/2025), je glede na dikcijo petega odstavka 89. člena ZJN-3 (»lahko naročnik zahteva«) možnost pojasnjevanja, dopolnjevanja ali popravljanja ponudbe odvisna od naročnika. Ob upoštevanju omejitev iz šestega odstavka 89. člena ZJN-3 lahko tako naročnik v primerih, ki so navedeni v petem odstavku 89. člena ZJN-3, od ponudnika zahteva, da predloži manjkajoče dokumente ali jih dopolni, popravi ali pojasni – vendar mu ZJN-3 te dolžnosti ne nalaga.

Ne glede na navedeno pa se gre strinjati z naročnikom tudi v tem, da se dokazila, ki jih naročnik zahteva kot izkaz izpolnjevanja tehničnih zahtev – torej v konkretnem primeru tudi manjkajoče dokazilo o izpolnjevanju tehnične zahteve glede didaktičnega pripomočka šestila – skladno z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije nanašajo na tisti del ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila (prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-047/2018, 018-078/2018, 018-058/2019, 018-104/2023, 018-091/2024 in 018-005/2025).

Ker torej ponudniki svojih ponudb, skladno s šestim odstavkom 89. členom ZJN-3, ne smejo dopolnjevati ali popravljati v delu, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila (z izjemo popravka ali dopolnitve očitne napake, katere v konkretnem primeru ni mogoče ugotoviti oziroma obstoja le-te vlagatelja niti ne zatrjujeta), Državna revizijska komisija v danem primeru ugotavlja, da naknadna (tj. po poteku roka za oddajo ponudb) predložitev manjkajočega dokazila o izpolnjevanju ene od naročnikovih tehničnih zahtev za ponujeni interaktivni zaslon (tj. da mora ta vsebovati didaktični pripomoček šestilo), ne glede na diskrecijsko pravico naročnika v zvezi dopolnjevanjem ponudb, tudi ne bi bila skladna s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3.

Upoštevajoč navedeno je treba dalje ugotoviti, da v danem primeru, ko je naročnik za izkaz izpolnjevanja vseh tehničnih zahtev zahteval predložitev ustreznih dokazil (ki se vežejo na tehnične specifikacije predmeta naročila) – ne glede na določbo razpisne dokumentacije, ki jo v tej zvezi izpostavlja naročnik in s katero je prepovedal usmerjanje na javno dostopne podatke o tehničnih specifikacijah – pridobivanje dokazil na spletu s strani naročnika, na katera bi ta oprl oceno o dopustnosti ponudbe vlagatelja, niti ne bi bilo skladno z ZJN-3. Kot je Državna revizijska komisija pojasnila v zadevi št. 018-137/2023, na katero se sklicuje naročnik, glede na dejstvo, da je ponudniku v skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 in ustaljeno prakso Državne revizijske komisije – razen v primeru očitne napake – prepovedano odpravljanje pomanjkljivosti v ponudbi z dopolnjevanjem slednje v delu, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, enako, po analogiji, velja tudi za naročnika. Navedeno pomeni, da naročnik ponudbe v tem delu ne more dopolnjevati na način, da sam pridobiva dokazila o izpolnjevanju tehničnih specifikacij, ki jih je določil v razpisni dokumentaciji in za katera je zahteval predložitev ustreznih dokazil s strani ponudnika v njegovi ponudbi (npr. z brskanjem po spletu, iskanjem podatkov v javno dostopnih katalogih, navodilih in ostali tehnični dokumentaciji proizvajalca ipd.), saj bi tudi pomenilo prepoved dopolnjevanja ponudb v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, kot izhaja iz šestega odstavka 89. člena ZJN-3.

V posledici vsega navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v danem primeru zaradi tega, ker v ponudbi vlagatelja predloženo dokazilo ni izkazovalo izpolnjevanja ene od tehničnih zahtev za ponujeni interaktivni zaslon (tj. didaktičnega pripomočka šestila), pravilno zaključil, da je vlagateljeva ponudba pomanjkljiva, pri čemer te pomanjkljivosti, ne glede na možnost, ki mu jo daje ZJN-3 v zvezi z dopolnjevanjem ponudb, skladno s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 ne bi mogel odpraviti. Posledično gre ugotoviti, da naročniku v obravnavanem primeru ni mogoče očitati kršitev lastnih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in ZJN-3, ko je ponudbo vlagatelja iz tega razloga označil kot nedopustno.

Dalje vlagatelj naročniku očita tudi kršitve v zvezi s pregledom ponudbe izbranega ponudnika, predvsem določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, 89. člena ZJN-3 ter načela transparentnosti in načela enakopravne obravnave ponudnikov.

V tej zvezi vlagatelj najprej zatrjuje, da je naročnik nedopustno in v nasprotju z načelom enakopravne obravnave izbranega ponudnika pozival k dopolnitvi ponudbe oziroma predložitvi vzorca ponujenega blaga – saj instituta dopolnjevanja ponudbe iz 89. člena ZJN-3 oziroma možnosti predložitve vzorca (ki si jo je naročnik dopustil z razpisno dokumentacijo), ob istovrstnem dejanskem in pravnem stanju pri vlagatelju ni uporabil.

Kakor izhaja iz navedb naročnika in kar je potrjeno tudi z vpogledom v odstopljeno dokumentacijo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da navedbe vlagatelja ne držijo. Naročnik je namreč izpolnjevanje sporne zahteve glede didaktičnega pripomočka šestila za ponudbo izbranega ponudnika preveril na podlagi izjave proizvajalca, ki jo je izbrani ponudnik predložil (že) v ponudbi.

Posledično v tej zvezi Državna revizijska komisija naročniku pri pregledu ponudb ne more ugotoviti kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov in načela transparentnosti, saj ta (v nasprotju z zatrjevanjem vlagatelja) tudi pri izbranem ponudniku ni uporabil instituta dopolnjevanja ponudb iz 89. člena ZJN-3, prav tako pa od njega ni zahteval niti predložitve vzorca ponujenega blaga.

Ne glede na ugotovljeno vlagatelj po seznanitvi z naročnikovim načinom presoje dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika ter izjavo proizvajalca, ki jo v ponudbi predložil izbrani ponudnik (oziroma njenim overjenim prevodom), naročniku pri pregledu ponudb očita še več drugih kršitev.

Glede na to, da vlagatelj v vlogah vztrajno zatrjuje, da je predmetna izjava, predložena v ponudbi izbranega ponudnika, nedopustna že iz razloga, ker je naročnik v razpisni dokumentaciji kot dokazilo izpolnjevanja tehničnih zahtev (izrecno) prepovedal kakršno koli izjavo, Državna revizijska komisija na tem mestu še enkrat poudarja, da navedeno ne drži. Kakor je v tej odločitvi že večkrat poudarjeno, je naročnik v primeru, ko posamezne naročnikove tehnične specifikacije v katalogu niso specificirane na način, kot je to zahteval naročnik, dopustil tudi druga »dokazila o izpolnjevanju tehničnih specifikacij, ki so izdana ali potrjena izključno s strani proizvajalca neposredno in ustrezno tehnično predstavljena na način, da bo naročnik lahko nedvoumno ugotovil izpolnjevanje tehničnih zahtev«. Na podlagi tega je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v danem primeru kot ustrezno dokazilo dopustil tudi izjavo proizvajalca, s katero ta izjavlja (potrjuje), da ponujeni zaslon izpolnjuje posamezne naročnikove zahteve na način, kot jih je določil v tehničnih specifikacijah.

Dalje vlagatelj zatrjuje, da prevod sporne izjave glede več besed ni ustrezen, da ga ni podpisala ustrezna oseba, pri čemer meni tudi, da gre več kot očitno za izjavo, ki je bila prilagojena prav za namen zadevnega javnega naročila (saj da je že na prvi pogled mogoče opaziti slovensko navedena dokazila, na katera se je v ponudbi skliceval izbrani ponudnik; da so didaktični pripomočki zapisani po istem vrstnem redu, kot ga je v razpisni dokumentaciji določil naročnik; da gre le za prepis naročnikovih tehničnih zahtev itd.).

V zvezi s prevodom predmetne izjave Državna revizijska komisija najprej pojasnjuje, da je izbrani ponudnik, skladno s pozivom Državne revizijske komisije, v predmetnem revizijskem postopku predložil uradno overjen prevod, v katerem je sodni tolmač, imenovan s strani Ministrstva za pravosodja, z overitveno izjavo (skladno s Pravilnikom o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, Uradni list RS, št. 84/18 s sprem.; v nadaljevanju: Pravilnik) potrdil, da se prevod popolnoma ujema z izvirnikom, sestavljenim v angleškem jeziku. Glede na drugi odstavek 28. člena Pravilnika sme sodni tolmač potrditi prevod, če ga je opravil sam ali če ga je preizkusil in ga spoznal za pravilnega. Upoštevajoč navedeno je treba pojasniti, da je v danem primeru – ne glede na to, ali je prevod narejen na originalni podlagi izvirnika (kar izpostavlja vlagatelj) – ključno, da je sodni tolmač s svojim podpisom in žigom potrdil pravilnost prevoda listine ter s tem za ta prevod prevzel polno odgovornost.

Dalje Državna revizijska komisija glede navedb vlagatelja o neustreznem podpisniku izjave ugotavlja, da je naročnik v obravnavanem primeru v zvezi z drugimi dokazili, ki jih dopušča kot ustrezna, v razpisni dokumentaciji zahteval le, da morajo biti ta izdana ali potrjena s strani proizvajalca. Naročnik torej ni navedel, da bo kot ustrezna sprejel le dokazila, ki jih bo podpisal zakoniti zastopnik proizvajalca, pri čemer vlagatelj v danem primeru zgolj s sklicevanjem na funkcijo podpisnika izjave znotraj podjetja (tj. »Regional Manager« oziroma »Regional Sales Manager«, kar v danem primeru kot pravilneje izpostavlja vlagatelj), (še) ni izkazal, da ta oseba ne bi smela podpisati konkretne izjave oziroma da ta dokument zaradi tega ne bi mogel predstavljati ustrezne in verodostojne izjave proizvajalca. Prav tako gre ugotoviti, da vlagatelj ne podaja drugih okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da sporne izjave ne bi šlo šteti kot ustrezne in verodostojne, kot tudi ne zatrjuje, da podjetje, ki je izdalo to izjavo, ne bi bilo proizvajalec interaktivnega zaslona, ki ga je v ponudbi ponudil izbrani ponudnik.

Državna revizijska komisija se nadalje ne more strinjati z vlagateljem v tem, da predmetna izjava, glede na določbe razpisne dokumentacije, po vsebini ne bi bila ustrezna. Kakor že pojasnjeno, je naročnik v obravnavanem primeru kot ustrezna dokazila dopustil tako tehnično dokumentacijo proizvajalca (ki jo npr. predstavljajo katalogi za splošno rabo) kot tudi izjave ali potrdila, ki jih za konkreten postopek izda proizvajalec in z njimi potrdi izpolnjevanje posameznih tehničnih zahtev naročnika. Glede na to, da takšno izjavo (potrdilo) proizvajalec izda (predvsem) v primeru, ko neka tehnična zahteva, ki jo je v konkretnem primeru določil naročnik, v že obstoječi tehnični dokumentaciji proizvajalca (npr. katalogu) ni zapisana (oziroma ni zapisana na način, kot je to zahteval naročnik), je povsem razumljivo, da je ta izjava spisana za namen konkretnega postopka javnega naročanja. Naročnik je namreč v obravnavanem primeru za ta dokazila določil, da morajo biti »ustrezno tehnično predstavljena na način, da bo naročnik lahko nedvoumno ugotovil izpolnjevanje tehničnih zahtev«, kar pomeni, da mora proizvajalec v teh dokumentih jasno potrditi, da ponujeno blago izpolnjuje konkretne zahteve, na način, kot je to določil naročnik. Posledično se kot neutemeljene izkažejo vse navedbe vlagatelja, s katerimi želi prikazati, da sporna izjava proizvajalca, predložena v ponudbi izbranega ponudnika, predstavlja prepis naročnikovih zahtev oziroma je prilagojena za namen predmetnega javnega naročila.

Na podlagi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v obrazcu tehničnih specifikacij (dokument »02_Tehnične specifikacije_popravek_04.08.2025«) v sklopu 5 pri postavki 6 (Aplikacije na zaslonu) kot dokazila za prvo alinejo (v kateri je naročnik zahteval funkcijo bele table, ki omogoča pisanje vsaj dveh uporabnikov hkrati in vključuje didaktične pripomočke, tj. šestilo, geotrikotnik, ravnilo, kotomer) navedel:

»6A: Pisanje dveh uporabnikov hkrati:
SMART Board GX Plus Priročnik za uporabo_SLO, stran 36
SMART Board GX Plus Priročnik za uporabo_EN, stran 33

6A: Didaktični pripomočki:
IZJAVA PROIZVAJALCA, alineja 1«.

Glede na navedeno gre ugotoviti, da je izbrani ponudnik dokazila, s katerimi je v ponudbi dokazoval izpolnjevanje naročnikovih zahtev iz prve alineje postavke 6, ločil na dva dela, in sicer je posebej navedel dokazili, s katerima dokazuje izpolnjevanje zahteve o omogočanju hkratnega pisanja dveh uporabnikov, ločeno pa še dokazilo, s katerim dokazuje, da ima ponujeni zaslon zahtevane didaktične pripomočke.

Kot izhaja iz prevoda sporne izjave proizvajalca, je v njej v prvi alineji navedeno:

»Potrjujemo tudi, da:

- Aplikacija Whiteboard vključuje šestilo, geotrikotnik, ravnilo in kotomer Dokazilo 6A
- /…/«.

Glede na navedeno se Državna revizijska komisija strinja z naročnikom in izbranim ponudnikom, da je proizvajalec s predmetno izjavo potrdil, da ponujeni zaslon vsebuje funkcijo (aplikacijo) bele table, ki vključuje vse didaktične pripomočke, ki jih je v konkretnem primeru zahteval naročnik (torej tudi šestilo).

Ker torej izbrani ponudnik v danem primeru naročnikove zahteve glede didaktičnih pripomočkov (torej tudi šestila) v ponudbi ni izkazoval s tehnično dokumentacijo proizvajalca, temveč z izjavo proizvajalca, se kot nerelevantne izkažejo vse navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na to, da iz tehnične dokumentacije proizvajalca, priložene zahtevku za revizijo (za katero izbrani ponudnik tudi sicer zatrjuje, da ne predstavlja dokumentacije ponujenega zaslona), ne izhaja, da bi interaktivni zaslon, ki ga ponuja izbrani ponudnik, vseboval didaktični pripomoček šestilo.

Dalje Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj s tem, ko zatrjuje, da iz javno dostopne tehnične dokumentacije proizvajalca (za katero tudi ni mogoče potrditi, da predstavlja dokumentacijo za model, ki ga ponuja izbrani ponudnik) izrecno izhaja, da aplikacija bele table (zgolj) omogoča dodajanje dodatnega orodja, kot so različna ravnila (pri čemer šestilo, trikotnik in kotomer niso omenjeni), ni dokazal, da s strani izbranega ponudnika ponujeni interaktivni zaslon zahteve glede didaktičnih pripomočkov ne izpolnjuje na način, kot je to zahteval naročnik. Tega vlagatelj po oceni Državne revizijske komisije tudi ni izkazal z opredelitvijo do zaslonskih slik, ki jih je v izjasnitvi do navedb v zahtevku za revizijo predložil izbrani ponudnik. Vlagatelj namreč zatrjuje le, da so predmetne slike, iz katerih naj bi izhajal didaktični pripomoček šestilo, posnete na način, da se ne vidi, da bi to šestilo dejansko bilo v aplikaciji »bela tabla« in da te slike odstopajo od navodil za uporabo, ki jih je vlagatelj kot dokaz predlagal v zahtevku za revizijo. Vlagatelj s takšnimi navedbami podaja le določene domneve, brez da bi dokazal, da interaktivni zaslon, ki ga je v konkretnem primeru ponudil izbrani ponudnik – kljub izjavi proizvajalca, predloženi v ponudbi, iz katere izhaja izpolnjevanje sporne zahteve na način, kot je to zahteval naročnik – dejansko ne izpolnjuje naročnikove zahteve, s katero je ta določil, da mora aplikacija bele table vključevati didaktične pripomočke (šestilo, geotrikotnik, ravnilo in kotomer).

Vlagatelj v okviru naročnikove ocene o dopustnosti ponudbe izbranega vlagatelja naročniku očita tudi kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov v relaciji do enega izmed ponudnikov, za katerega naj bi naročnik ugotovil, da iz predloženega dokazila ne izhaja, da so didaktični pripomočki vključeni v aplikacijo bele table, kot je to zahteval naročnik (temveč so samostojne aplikacije). V tej zvezi Državna revizijska komisija pojasnjuje, da vlagatelj z vložitvijo zahtevka za revizijo zavaruje svoj položaj, in sicer, ko zatrjevane kršitve naročnika vplivajo na njegov položaj v smislu, da bi mu bilo zaradi njih onemogočeno ali bistveno oteženo sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila in s tem onemogočena ali bistveno otežena možnost pridobitve naročila. V posledici navedenega Državna revizijska komisija predmetnih navedb vlagatelja vsebinsko ni obravnavala, saj vlagatelj v zahtevku za revizijo ne more uveljavljati morebitnih kršitev, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na položaj drugih potencialnih ponudnikov. V takšnem primeru bi namreč uveljavljal kršitve v bran drugih ponudnikov in torej prevzemal vlogo zagovornika javnega interesa, za kar pa glede na 6. člen ZPVPJN ni aktivno legitimiran.

Upoštevajoč vse navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik kršil določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in ZJN-3, s tem ko je pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika na podlagi predložene izjave proizvajalca ugotovil, da je izbrani ponudnik z njo izkazal izpolnjevanje naročnikove zahteve glede didaktičnih pripomočkov (tj. da so zahtevani didaktični pripomočki šestilo, geotrikotnik, ravnilo in kotomer vključeni v aplikaciji bele table). Prav tako vlagatelj po oceni Državne revizijske komisije ni uspel izkazati, da interaktivni zaslon, ponujen s strani izbranega ponudnika, (dejansko) ne bi izpolnjeval predmetne naročnikove zahteve (na način, kot je to zahteval v razpisni dokumentaciji).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku očita še, da pravna oseba z nazivom firme, kot je za izbranega ponudnika navedena v izpodbijani odločitvi, ne obstaja, kot tudi, da pa pravna oseba s temi podatki ni oddala ponudbe v zadevnem javnem naročilu. Posledično vlagatelj zatrjuje, da je odločitev o oddaji javnega naročila nična.

Naročnik v zvezi s predmetnim očitkom pojasnjuje, da se je na portalu eJN registriral gospodarski subjekt INOVATIO, prodaja elektronskih in telekomunikacijskih naprav d.o.o., čigar ime se je nato sicer spremenilo v naziv INOVATIO, podjetje za zastopstvo, notranjo opremo, elektronske naprave, inženiring, storitve in trgovino d.o.o., vendar je v izogib nejasnostim v odločitvi o oddaji javnega naročila vseeno navedel firmo tega subjekta, kot je veljala v času registracije na portalu eJN.

Državna revizijska komisija v okviru predmetnega očitka naprej ugotavlja, da vlagatelj ne zatrjuje, da gre v konkretnem primeru za drug gospodarski subjekt (npr. v smislu drugačne davčne ali matične številke), temveč ga moti le napačen naziv tega subjekta, ki ga je naročnik navedel v izpodbijani odločitvi. Na podlagi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika gre dalje ugotoviti, da je ta v vseh obrazcih (predračun, ESPD) kot gospodarski subjekt, ki oddaja ponudbo, navedel naziv INOVATIO, podjetje za zastopstvo, notranjo opremo, elektronske naprave, inženiring, storitve in trgovino d.o.o. Državna revizijska komisija ob tem na podlagi vpogleda v AJPES ugotavlja, da je gospodarski subjekt s temi podatki tudi trenutno (še) veljaven.

Glede na navedeno se gre strinjati z naročnikom, da je v danem primeru povsem jasno (in tudi nesporno), kateri gospodarski subjekt je oddal ponudbo, posledično pa je povsem jasno tudi dejstvo, da je naročnik oddal javno naročilo prav temu subjektu (tj. z nazivom, kot je naveden v njegovi ponudbi) – čeprav je naročnik v odločitvi o javnem naročilu navedel naziv (firmo) tega (istega) gospodarskega subjekta, kot je veljal v času registracije na portalu eJN (in se je naknadno spremenil v naziv, naveden v ponudbi izbranega ponudnika, ki je tudi še sedaj veljaven).

Upoštevajoč navedeno Državna revizijska komisija v danem primeru ne more ugotoviti, da bi s strani naročnika napačno navedeni naziv (firma) izbranega ponudnika v odločitvi o oddaji javnega naročila vplival na njeno veljavnost oziroma da bi bilo zaradi tega treba ugotoviti, da je izpodbijana odločitev nična (kot to zatrjuje vlagatelj).

V posledici vsega navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik s tem, ko je njegovo ponudbo v sklopu 5 označil za nedopustno iz razloga, ker iz predložene tehnične dokumentacije ni bilo razvidno izpolnjevanje ene od tehničnih zahtev, ki jih je naročnik določil za ponujeni interaktivni zaslon v sklopu 5, kršil lastna določila dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter določbe ZJN-3. Prav tako vlagatelj v predmetnem postopku pravnega varstva ni uspel izkazati, da je naročnik ravnal v nasprotju z določbami razpisne dokumentacije in ZJN-3 s tem, ko je za ponudbo izbranega ponudnika ugotovil, da je ta dopustna in mu zaradi tega v sklopu 5 oddal predmetno javno naročilo.

Državna revizijska komisija je zato skladno s prvo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in nadaljnjih vlogah uveljavljal povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva.

Ker je povrnitev stroškov odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, vlagatelj pa z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva v celoti zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.




Pravni pouk:
Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.



Predsednica senata:
dr. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- naročniku,
- vlagatelju – po pooblaščencu,
- izbranemu ponudniku,
- Ministrstvu za javno upravo.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.
________________________________________________________________

1. V tehničnih specifikacijah v rubriki »DODATNI OPIS«, kjer je naročnik med drugim zapisal: »V fazi presoje dopustnosti ponudb lahko naročnik od ponudnika zahteva dostavo vzorčnega modela ponujenega blaga, da ta preveri ustreznost ponudbe.«.

Natisni stran