018-010/2026 UKC Ljubljana
Številka: 018-010/2026-22Datum sprejema: 23. 2. 2026
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Andraža Žvana kot predsednika senata ter dr. Mateje Škabar in Aleksandra Petrovčiča kot članov senata v postopku pravnega varstva pri oddaji posameznega javnega naročila v okviru dinamičnega nabavnega sistema za »NAKUP MEDICINSKEGA VGRADNEGA MATERIALA za potrebe Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana«, na podlagi zahtevkov za revizijo vlagateljev (1) BORMIA d.o.o., Mirce 14, Ajdovščina, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Seliškar, d.o.o., Smerdujeva ulica 13, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) in (2) KEFO d.o.o., Brnčičeva ulica 31, Ljubljana - Črnuče, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnik Tilen Hrastnik, Železna cesta 14, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika UKC Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 23. 2. 2026
odločila:
1. Obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega in drugega vlagatelja se združi v en revizijski postopek.
2. Zahtevek za revizijo prvega vlagatelja se v delu, ki se nanaša na sklop 3, zavrže.
3. Zahtevku za revizijo prvega vlagatelja se v delu, ki se nanaša na sklop 1, ugodi in se razveljavi »Odločitev o oddaji 7. posameznega javnega naročila – za sklop 1 in sklop 3«, št. 845080118-057-24/ POZIV7-1_002/ODL/3 v delu, ki se nanaša na sklop 1.
4. Zahtevek za revizijo drugega vlagatelja se zavrne kot neutemeljen.
5. Naročnik je dolžan prvemu vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 2.056,23 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne.
6. Zahteva drugega vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.
7. Zahteva v sklopu 1 izbranega ponudnika KEFO d.o.o. za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.
8. Zahteva v sklopu 3 izbranega ponudnika Medtronic d.o.o. za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.
Obrazložitev:
Naročnik je 24. 9. 2024 na Portalu javnih naročil pod oznako JN006824/2024-EUe16/01, objavil obvestilo o javnem naročilu z naslovom »Vzpostavitev dinamičnega nabavnega sistema za NAKUP MEDICINSKEGA VGRADNEGA MATERIALA za potrebe Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana«; 3. 12. 2024 je sprejel »Odločitev o priznanju usposobljenosti in vključitvi v dinamični nabavni sistem«, št. 845080118-057-24/VGM/ODL1 (objava na Portalu javnih naročil 6. 12. 2024, pod oznako JN006824/2024-ODL/01. Z omenjeno odločitvijo je naročnik prijaviteljem, ki so oddali dopustne prijave, priznal usposobljenost za sodelovanje v postopku dinamičnega nabavnega sistema in jih po pravnomočnosti obravnavane odločitve uvrstil v Katalog ponudnikov za omenjen dinamični nabavni sistem. Naročnik je usposobljenost za sodelovanje v postopku dinamičnega nabavnega sistema priznal tudi prijaviteljem, ki so dopustne prijave za sodelovanje oddali naknadno.
25. 9. 2025 je naročnik v informacijskem sistemu e-JN objavil »POVABILO K ODDAJI PONUDBE ZA POSAMEZNO POVPRAŠEVANJE - 7. POVPRAŠEVANJE« z oznako »845080118-057-24 NAKUP_ŽILNIH STENTOV_POZlV7-1 002«. Predmet naročila v okviru sedmega posameznega povpraševanja je nakup žilnih stentov.
Naročnik je 5. 11. 2025 na Portalu javnih naročil (pod objavo JN006824/2024-ODL/15) objavil »Odločitev o oddaji 7. posameznega javnega naročila«, št. 845080118-057-24/ POZIV7-1 002/ODL, s katero je ponudnike obvestil, da javno naročilo:
- za sklop 1 odda drugemu vlagatelju;
- za sklop 2 odda ponudniku Medtronic d.o.o., Ameriška ulica 8, Ljubljana;
- za sklop 3 odda ponudniku MARK MEDICAL d.o.o., Partizanska cesta 109, Sežana.
Naročnik je 21. 12. 2025 na Portalu javnih naročil (pod objavo JN006824/2024-ODL/15-P01) objavil »Odločitev o razveljavitvi Odločitve o oddaji 7. posameznega javnega naročila za sklop 1 in sklop 3«, št. 845080118-057-24/ POZIV7-1_002/ODL/2.
Naročnik je 21. 12. 2025 na Portalu javnih naročil (pod objavo JN006824/2024-ODL/22) objavil »Odločitev o oddaji 7. posameznega javnega naročila – za sklop 1 in sklop 3« z dne 15. 12. 2025, št. 845080118-057-24/ POZIV7-1_002/ODL/3, s katero je ponudnike med drugim obvestil, da se javno naročilo v sklopu 1 odda drugemu vlagatelju (v nadaljevanju: prvi izbrani ponudnik), v sklopu 3 pa ponudniku Medtronic d.o.o., Ameriška ulica 8, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi izbrani ponudnik). Iz obrazložitve odločitve še izhaja, da je naročnik po merilih sicer ugodnejšo ponudbo drugega vlagatelja za sklop 3 zavrnil kot nedopustno, ker je iz ponudbi priloženega kataloga »Ultimaster Nagomi sklop 0003 sklop 0004- Technical Datasheet« razvidno, da ponujeni izdelek Ultimaster Nagomi proizvajalca Terumo nima dimenzije 5.0 mm, kot je zahtevano v razpisni dokumentaciji, kar pomeni, da ponujen stent ne izpolnjuje obravnavane zahteve naročnika.
Prvi vlagatelj je 6. 1. 2026 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga, naj se zahtevku ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji 7. posameznega javnega naročila za sklopa 1 in 3; zahteva tudi povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da ponudba drugega vlagatelja kot izbranega ponudnika v sklopu 1 ni dopustna, saj se nanaša na stente »Ultimaster Tansei« proizvajalca Terumo, ki niso stenti oziroma DES zadnje generacije tega proizvajalca, kakor je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji – zahteva naročnika se je glasila »DES zadnje generacije proizvajalca«, to pa je v primeru proizvajalca Terumo stent »ULTIMASTER NAGOMI«, kakršne je ponudnik ponudil v sklopih 3 in 4, kjer je bila zahteva naročnika identična. Vlagatelj še poudarja, da če bi vedel, da bo naročnik dopustil in sprejel tudi predložitev stenta, ki ni zadnje generacije proizvajalca, bi to vplivalo na pripravo njegove ponudbe, tako pa se je znašel v povsem neenakopravnem položaju. Da ponudba izbranega ponudnika v sklopu 1 ne izpolnjuje zahtev naročnika, je pri pregledu ponudbe ugotovil že naročnik sam, saj je izbranega ponudnika pozval na pojasnilo, ali so ponujeni stenti v sklopu 1 res zadnja generacija proizvajalca Terumo, izbrani ponudnik pa pozivu naročnika ni sledil in ni v ničemer pojasnil, da so ponujeni stenti res zadnja generacija tega proizvajalca.
Drugi vlagatelj je 6. 1. 2026 vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga, naj se zahtevku ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji posameznega javnega naročila za sklop 3; zahteva tudi povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da ugotovitev naročnika o nedopustnosti njegove ponudbe ne temelji na pravilno ugotovljenem dejanskem stanju, hkrati pa naj bi naročnik pri presoji tehnične ustreznosti ponudbe presojal izven okvirja pravil in določil lastne tehnične zahteve. Poudarja, da je naročnik v tehničnem opisu podal zahtevo, da DES zadnje generacije dosega dimenzije 2,0, 4,5 in 5,0 mm z možnostjo post dilatacije najmanj 5,5 mm, pri čemer pa tehnični opis nikjer ne zahteva točne nominalne velikosti 5,0 mm, pač pa razpoložljivost v velikih žilah in zmožnost varne post dilatacije najmanj 5,5 mm. Drugi vlagatelj tako trdi, da naročnik ni nikjer določil, definiral ali zapisal, da se omenjenih dolžin ne more (sme) doseči z dilatacijo, še več: jasno je določil zmožnost post dilatacije, torej raztegljivost žilne opornice. Drugi vlagatelj pojasnjuje, da je za doseganje 5,0 mm z možnostjo post dilatacije ponudil žilno uvajalo Ultimaster Nagomi v dimenziji 4,5 mm z možnostjo raztezanja do 6,25 mm, s čimer funkcionalno pokriva in dosega tako zahtevo 5,0 mm kot tudi post dilatacijo nad 5,5 mm. Razširitev do 6,25 mm pri ponujeni žilni opornici je podprta z ohranjeno radialno silo, kar potrjuje, da ne gre za mejno ali teoretično ekspanzijo, temveč za varno in predvideno uporabo platforme.
Prvi izbrani ponudnik, ki ga v tem postopku pravnega varstva po pooblastilu zastopa odvetnik Tilen Hrastnik, Železna cesta 14, Ljubljana, se je o zahtevku za revizijo prvega vlagatelja izjasnil z vlogo z dne 13. 1. 2026. Pojasnjuje, zakaj tako Ultimaster Nagomi kot Ultimaster Tansei spadajo med stente zadnje generacije proizvajalca (prilaga tudi izjavo proizvajalca, ki naj bi to potrjevala). Prvemu vlagatelju očita, da se v dokaz svojih navedb sklicuje na brošure iz nepreverjene in neuradne ruske spletne strani, ki ni ažurirana. Dodaja, da stent Ultimaster Nagomi sploh nima ustreznih lastnosti glede na zahteve v sklopu 1 (npr. dimenzije). Predlaga, naj se zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen.
Drugi izbrani ponudnik se je o zahtevku drugega vlagatelja izjasnil z vlogo z dne 13. 1. 2026. Pojasnjuje, zakaj meni, da je naročnik pri sprejemu izpodbijane odločitve ravnal pravilno, pri čemer kot bistveno izpostavlja, da je naročnik zahteval portfelj treh različnih velikosti stentov in ne samo ene raztegljive velikosti stenta, ki bi jo bilo mogoče s prekomernim raztezanjem prilagajati potrebam različnih anatomskih situacij. Jasno zapisana zahteva naročnika na način, da je treba ponuditi tri ločene osnovne dimenzije stenta, naj bi bila tudi skladna s standardi stroke; v interventni kardiologiji naj bi izraz »dimenzija stenta« vselej pomenil njegovo nominalno velikost, to pa izhaja tudi iz navodil za uporabo in tehničnih listov proizvajalcev.
Naročnik je s sklepom št. 845080118-057-24/POZIV7-1_002/6 z dne 19. 1. 2026 zavrnil zahtevek za revizijo prvega vlagatelja. Pojasnjuje, da je treba razlikovati med zadnjo generacijo in zadnjo verzijo stenta znotraj zadnje generacije. Proizvajalec Terumo proizvaja samo zadnjo, tretjo generacijo DES, znotraj katere lahko najdemo tri različne stente oziroma različne verzije stentov: stent Ultimaster, stent Ultimaster Tansei in stent Ultimaster Nagomi. Prvi vlagatelj naj bi spregledal dejstvo, da je naročnik v sklopu 1 zahteval dimenzije stentov od 2,25 do 4,00 mm, kar pomeni, da je prvi izbrani ponudnik ponudil tehnično ustrezen stent, pa čeprav znotraj zadnje generacije mogoče ni zadnja časovno lansirana verzija žilnega stenta. Ker je naročnik jasno določil dimenzije in ostale zahteve, je Ultimaster Tansei edini, ki znotraj zadnje generacije stentov ustreza zahtevam. Ultimaster Nagomi, ki ga omenja prvi vlagatelj kot stent zadnje generacije, je sicer res stent (DES) zadnje generacije, z zdravilom iz skupine limus ter obstojnim biokompatibilnim oziroma bioresorbilnim polimerom, prav tako kot stent Ultimaster Tansei, vendar je razlika v tem, da je Ultimaster Nagomi na voljo le v dimenzijah od 2,0 do 4,5 mm, s post-dilatacijo do najmanj 5,5 mm, kar pa pomeni, da ne izpolnjuje zahtev, ki so bile postavljene v sklopu 1. Prvi izbrani ponudnik je torej ponudil zadnjo generacijo žilnega stenta, ki hkrati izpolnjuje vse strokovne zahteve, ki so bile postavljene s strani naročnika v razpisni dokumentaciji. Zadnja časovno izdana verzija zadnje generacije DES (Ultimaster Nagomi) presega zgornjo dovoljeno dimenzijo 4,00 mm oziroma je tudi pod spodnjo zahtevano mejo 2,25 mm, zato jo prvi izbrani ponudnik ni ponudil v sklopu 1. Poudarja, da je treba upoštevati verzijo zadnje generacije produkta, ki ustreza razpisnim zahtevam, in je logično, da od ponudnikov ni zahteval, naj ponudijo stente, ki dimenzijsko ne ustrezajo zahtevam sklopa. Naročnik še ugotavlja, da brošura, na katero se sklicuje prvi vlagatelj, izvira iz neuradne, neažurirane in nepreverjene bolgarske spletne strani, hkrati pa so informacije v njej v neposrednem nasprotju z uradno izjavo proizvajalca Terumo, ki jo je priložil prvi izbrani ponudnik svoji izjasnitvi (v kateri prepričljivo pojasnjuje, da tako Ultimaster Nagomi kot Ultimaster Tansei spadata v zadnjo, tretjo generacijo DES zadevnega proizvajalca, kamor spadajo vsi stenti, ki so ultra tanki struti – z ogrodjem pod 80 mikronov, imajo bioresorbilni polimer ali so brez polimera itd.), razlikujeta se le v dimenzijah. Naročnik še meni, da ni mogoče slediti niti navedbam prvega vlagatelja, da bi v primeru, če bi vedel, da bo naročnik presojal dopustnost ponudb na način, na katerega jih je presojal, to vplivalo na pripravo njegove ponudbe. Prvi vlagatelj naj bi namreč spregledal, da naročnik v okviru posamezne dimenzije in ostalih tehničnih zahtev zahteva zadnjo generacijo izdelka posameznega proizvajalca, kar pomeni, da lahko naročnikovim razpisnim zahtevam v posameznem sklopu ustreza le en tip izdelka posameznega proizvajalca. Tudi sicer pa prvi vlagatelj vsebinsko ne pojasni, na kakšen način naj bi navedeno vplivalo na pripravo njegove ponudbe oziroma kateri izdelek bi ponudil. Naročnik dodaja, da četudi bi v strokovnih zahtevah razpisne dokumentacije dodal besedilo »zadnja verzija«, to v primeru proizvajalca Terumo ne bi spremenilo, kateri stent bi prvi izbrani ponudnik predložil, saj stent Ultimaster Nagomi nima ustreznih lastnosti oziroma dimenzij, ki so bile zahtevane v sklopu 1. Za zaključek naročnik pojasnjuje, da so bile zahtevane dimenzije v sklopu 4 povsem drugačne, zato je prvi izbrani ponudnik v tem sklopu lahko ponudil (iz nabora izdelkov proizvajalca Terumo) le žilni stent Ultimaster Nagomi, ki ustreza zahtevanim specifikacijam. Naročnik tudi zavrača očitek, vezan na pojasnjevanje ponudbe prvega izbranega ponudnika.
Naročnik je s sklepom št. 845080118-057-24/POZIV7-1_002/5 z dne 19. 1. 2026 zavrnil zahtevek za revizijo drugega vlagatelja. Prereka revizijske navedbe glede nejasnih in dvoumnih tehničnih specifikacij. Poudarja, da so morali ponudniki skladno z zahtevami ponuditi tri osnovne nominalne velikosti stentov (med drugim tudi 5,0 mm, z možnostjo post dilatacije na najmanj 5,5 mm, pri čemer je bila možnost post dilatacije določena kot dodatna tehnična lastnost za anatomski primer velikih žil in ne kot nadomestilo za neustrezno osnovno dimenzijo), kar tudi obširneje utemeljuje oziroma navaja, kako bi morala biti zahteva oblikovana, da bi lahko vzdržala logika drugega vlagatelja. Tudi naročnik navaja, da je zahteva po treh ločenih dimenzijah stentov skladna in oblikovana na podlagi standardov stroke, kjer »dimenzija stenta« vselej pomeni njegovo nominalno velikost, torej premer, za katerega je stent sprojektiran. Naročnik je z zahtevo po dimenziji 5,0 mm z možnostjo post dilatacije najmanj do 5,5 mm zasledoval povsem legitimen in strokovno utemeljen cilj, in sicer zagotoviti robustno in varno opremo za obravnavo velikih koronarnih žil. Stent, ki je že v osnovi projektiran za premer 5,0 mm, bo v takšni žili deloval v svojem optimalnem mehanskem območju, z ustrezno radialno silo, enakomerno podporo žilne stene ter pravilno porazdelitvijo zdravila po površini žile. Nasprotno pa stent velikosti 4,5 mm, ki se raztegne na 5,0 mm ali celo 5,5 mm, že posega v območje t. i. over-expansion, kar pomeni, da so struti bolj razprti, radialna sila je manjša, mehanska stabilnost je slabša, tveganje za deformacije in mikro lome materiala pa večje. Takšen stent zato ni enakovreden stentu, ki je nominalno projektiran za premer 5,0 mm, čeprav ga je mogoče razširiti na večji premer, kar lahko po potrebi potrdi tudi strokovnjak oziroma izvedenec medicinske stroke.
Naročnik je Državni revizijski komisiji 21. 1. 2026 in (po pozivu Državne revizijske komisije na odstop manjkajoče dokumentacije) 30. 1. 2026 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje posameznega javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.
Prvi vlagatelj se je do navedb naročnika opredelil z vlogo z dne 26. 1. 2026. Meni, da naj bi naročnik zamenjeval pojmovanje »DES zadnje generacije proizvajalca« s pojmovanjem »zadnja DES generacija«, ki sta dve povsem različni pojmovanji. Prvo pojmovanje se nanaša izključno na asortima proizvajalca, medtem ko se drugo nanaša na klasifikacijo tehničnega razvoja DES žilnih opornic na splošno na tržišču. DES zadnje generacije proizvajalca torej pomeni najnovejši DES (stent) proizvajalca, ki je dostopen na trgu. Prvi vlagatelj se zato strinja z naročnikom, da je stent oz. DES zadnje generacije proizvajalca Terumo prav Ultimaster Nagomi (in ne Ultimaster Tansei). Ne strinja pa se z naročnikom, da prvi izbrani ponudnik stenta Ultimaster Nagomi ni mogel ponuditi zato, ker naj ne bi bil na voljo v zahtevanih dimenzijah – zatrjuje in dokazuje, da so ti stenti na voljo tudi v zahtevanih dimenzijah. Zavrača vse očitke naročnika glede neustreznosti oziroma nekredibilnosti predloženega dokaza, saj je povsem enak katalog že predloženemu pridobil tudi v fizični obliki in ga lahko predloži na vpogled. Pojasnjuje, v čem je Ultimaster Nagomi boljši in novejši stent od ponujenega ter dodaja, da se ne more opredeliti do izjave proizvajalca, na katero se sklicuje prvi izbrani ponudnik, saj z njo (in tudi ne z izjasnitvijo prvega izbranega ponudnika) ne razpolaga. Vztraja pri navedbah, da prvi izbrani ponudnik ni sledil pozivu naročnika, saj ni v ničemer pojasnil, da je ponujeni stent res zadnja generacija proizvajalca Terumo, niti to ne izhaja iz ponudbe prvega izbranega ponudnika (saj tudi ne more, ker ponujeni stent ni DES zadnje generacije proizvajalca).
Drugi vlagatelj se je do navedb naročnika opredelil z vlogo z dne 26. 1. 2026. Ne strinja se z naročnikovo interpretacijo določil razpisne dokumentacije, pri čemer to interpretacijo označuje za mestoma nasprotujočo si, saj naj bi naročnik enkrat navajal, da je post dilatacija zahtevana le za dimenzijo 5,0 mm, drugič pa za vse tri dimenzije. Zgolj v pojasnilo, ki naj ne bi v ničemer vplivalo na zatrjevano nejasnost razpisne dokumentacije, pa drugi vlagatelj še navaja, da proizvajalec niti ne izdeluje osnovnih dimenzij, večjih od 4,5 mm, saj ta dimenzija dokazano zadostuje za zdravljenje večjih žil, kar je razvidno iz oddane dokumentacije (tehnične specifikacije), ponujena opornica dimenzije 4,5 mm z možnostjo post dilatacije do 6,25 mm pa omogoča zdravljenje žil večjih premerov, ne glede na nazivno dimenzijo, pri čemer proizvajalec to dejstvo jamči z dokazi, navedenimi v tehnični dokumentaciji. Zavrača očitke naročnika, da se pri post dilataciji zmanjšuje radialna sila in da so možni mikro lomi in deformacije, saj – kot jasno izhaja iz opravljenih študij in dokazil v ponudbi – se stent Ultimaster Nagomi uporablja pri premeru žil do 6,25 mm in dokazano ohranja radialno silo, ki zdrži vse pritiske žilne stene na opornico med uporabo.
Državna revizijska komisija je po pozivih z dne 30. 1. 2026 od prvega vlagatelja dne 4. 2. 2026 in od prvega izbranega ponudnika dne 3. 2. 2026 pridobila prevode dokazil, na katera sta se sklicevala v zahtevku za revizijo oziroma izjasnitvi o zahtevku za revizijo; s prejetimi prevodi je Državna revizijska komisija seznanila stranke v postopku, prvemu vlagatelju pa je posredovala tudi izjasnitev prvega izbranega ponudnika (tj. drugega vlagatelja).
Prvi vlagatelj je Državni revizijski komisiji in naročniku 10. 2. 2026 posredoval vlogo »OPREDELITEV DO PREDLOŽENIH LISTIN IN DOPOLNITEV OPREDELITVE DO NAVEDB NAROČNIKA«. Vztraja pri vseh svojih dosedanjih navedbah in navedbe prvega izbranega ponudnika iz njegove vloge v celoti zavrača kot neutemeljene. Meni, da je prvi izbrani ponudnik s sklicevanjem na dokazila, ki niso bila del ponudbene dokumentacije (tj. izjavo proizvajalca Terumo z dne 24. 11. 2025 in potrdilo o enakovrednosti sistema stentov Ultimaster Tansei in Ultimaster Nagomi z dne 2. 12. 2022) povsem zavedel naročnika in vso pozornost preusmeril na ekvivalentnost sistema stentov Ultimaster Tansei in Ultimaster Nagomi, ki za odločitev v predmetnem postopku pravno sploh ni relevantna. Odločilno v predmetnem postopku je zgolj in samo izpolnjevanje vnaprej določenih tehničnih zahtev, določenih v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka (in ne zahtev drugih javnih naročil drugih naročnikov), ki jih ponujeni stent oziroma DES prvega izbranega ponudnika za sklop 1 (tj. Ultimaster Tansei) ne izpolnjuje, saj ni »DES zadnje generacije proizvajalca«. Jasno naj bi namreč bilo, da morajo biti ponujeni stenti tretje generacije DES in hkrati tudi zadnje generacije (posameznega) proizvajalca. Prvi vlagatelj s sklicevanjem na spletno stran proizvajalca Terumo in na že predložen katalog tega proizvajalca ponovno utemeljuje, da je stent Ultimaster Nagomi na voljo v vseh zahtevanih velikostih – samo dejstvo, da je ta stent na voljo tudi v širšem razponu velikosti, pa nikakor ne pomeni, da tega stenta prvi izbrani ponudnik ni mogel ponuditi.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagateljev, izbranih ponudnikov in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Skladno s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN uporabljajo v revizijskem postopku glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta prvi in drugi vlagatelj vložila zahtevek za revizijo v istem postopku oddaje posameznega javnega naročila v okviru dinamičnega nabavnega sistema, zato je, zaradi pospešitve obravnavanja, obravnavanje zahtevkov za revizijo združila v en revizijski postopek in sprejela skupno odločitev.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Državna revizijska komisija je, skladno z 31. členom ZPVPJN, zahtevka za revizijo pred meritorno obravnavo predhodno preizkusila in po uradni dolžnosti preverila obstoj procesnih predpostavk.
ZPVPJN v prvem odstavku 14. člena določa, da se aktivna legitimacija v predrevizijskem in revizijskem postopku prizna vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila, sklenitev okvirnega sporazuma ali vključitev v dinamični nabavni sistem ali kvalifikacijski sistem in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda (1. alineja prvega odstavka 14. člena ZPVPJN). Iz navedene določbe izhaja, da morata biti za priznanje aktivne legitimacije hkrati (kumulativno) izpolnjena dva pogoja: (1) interes za dodelitev javnega naročila ter (2) možnost nastanka škode, ki bi vlagatelju utegnila nastati zaradi zatrjevane kršitve. Če je rok za oddajo prijav ali ponudb že potekel, se šteje, da je interes za dodelitev javnega naročila izkazala tista oseba, ki je oddala pravočasno prijavo oziroma ponudbo (drugi odstavek 14. člena ZPVPJN). Tretji odstavek 14. člena ZPVPJN še določa, da kadar je bila v postopku oddaje javnega naročila predložena skupna ponudba, lahko zahtevek za revizijo vloži katerakoli od oseb, ki so oddale skupno ponudbo. Oseba, ki je skupaj z drugimi osebami oddala skupno ponudbo, ima položaj vlagatelja zahtevka za revizijo, če je sama ali skupaj z drugimi osebami, s katerimi je oddala skupno ponudbo, vložila zahtevek za revizijo.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bilo predmetno povpraševanje »845080118-057-24 NAKUP_ŽILNIH STENTOV_POZlV7-1 002« razdeljeno na pet sklopov, pri čemer je prvi vlagatelj oddal ponudbo za sklopa 1 in 5, z zahtevkom za revizijo pa zahteva razveljavitev odločitve naročnika v sklopih 1 in 3. Upoštevaje zgoraj navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da prvi vlagatelj v obravnavanem primeru ne izkazuje interesa za dodelitev posameznega javnega naročila v sklopu 3 (prvi element za priznanje aktivne legitimacije), poleg tega mu v tem sklopu tudi ni in mu z domnevno kršitvijo (naročnika) ne bi mogla nastati škoda (drugi element za priznanje aktivne legitimacije). Prvi vlagatelj namreč (celo v primeru, če bi se njegova zatrjevanja v zahtevku za revizijo izkazala kot utemeljena) dejansko nima nobenih možnosti, da bi bila v sklopu 3 njegova ponudba izbrana kot najugodnejša, saj v tem sklopu ponudbe sploh ni oddal.
Posledično prvi vlagatelj ni aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo zoper Odločitev o oddaji 7. posameznega javnega naročila – za sklop 1 in sklop 3« z dne 15. 12. 2025 v delu, ki se nanaša na sklop 3, zato je potrebno zahtevek za revizijo v tem delu na podlagi tretjega odstavka 31. člena ZPVPJN zavreči.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
Med prvim vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik kršil določbe Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) in dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila s tem, ko je ponudbo prvega izbranega ponudnika v sklopu 1 obravnaval kot dopustno in temu ponudniku zadevno posamezno javno naročilo v sklopu 1 tudi oddal.
Revizijske navedbe prvega vlagatelja je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
- ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
- ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.
Naročnik v skladu z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3 pred oddajo javnega naročila preveri obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo.
Naročnik lahko, v kolikor so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne, oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3, zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave ponudnikov in transparentnosti. Ista določba ZJN-3 med drugim določa tudi, da naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam ter da se lahko predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj je pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti. Očitne ali nebistvene napake naročnik lahko spregleda.
Razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba, ponudnik ne sme dopolnjevati ali popravljati svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV, razen kadar se skupna vrednost spremeni v skladu s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3, in tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila (šesti odstavek 89. člena ZJN-3).
V razpisni dokumentaciji (»POVABILO K ODDAJI PONUDBE ZA POSAMEZNO POVPRAŠEVANJE - 7. POVPRAŠEVANJE«) je naročnik v razdelku »OSNOVNI PODATKI O NAROČILU« kot predmet naročila sedmega posameznega povpraševanja opredelil nakup žilnih stentov, pri čemer je naročilo razdelil na pet sklopov. Pod razdelkom »SPLOŠNE STROKOVNE ZAHTEVE NAROČNIKA« tega dokumenta je naročnik med drugim navedel:
»[…] 3. Ponudnik mora v ponudbi predložiti natančen opis ponujenega izdelka z navedbo strokovno – tehničnih podatkov, iz katerih mora biti jasno in nedvoumno razvidno, da ponujeni izdelek izpolnjuje vse strokovne zahteve.«.
V razdelku »POSEBNE STROKOVNE ZAHTEVE NAROČNIKA« je za sklop 1 navedel dva strokovna kriterija:
1. »DES BIORESORBIRNI POLIMER, DIMENZIJA 2,25-4,0« in
2. »DES zadnje generacije proizvajalca, zdravilo iz skupine limus, bioresorbilna polimera, dimenzije 2.25-4.00, randomizirana raziskava s kliničnim primarnim opazovanim dogodkom (MACE), ki potrjuje možnost le enomesečnega DAPT. Debelina stratov pod 90 micrometrov«.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik kot enega od posebnih strokovnih kriterijev določil tudi to, da se mora ponudba nanašati na »DES zadnje generacije proizvajalca«, skladno s citiranimi določbami razpisne dokumentacije pa so morali ponudniki izpolnjevanje te zahteve tudi dokazati. Strinjati se je torej treba s prvim vlagateljem, ki navaja, da je bila zahteva, da je ponujeni stent »DES zadnje generacije proizvajalca«, ena izmed tehničnih zahtev in da slednjih ni mogoče razvrščati na bolj in manj pomembne. V obravnavanem primeru iz navedb naročnika in prvega izbranega ponudnika ni mogoče razbrati, iz katerega dela ponudbe prvega izbranega ponudnika naj bi bilo razvidno izpolnjevanje sporne strokovne zahteve; zatrjevanje prvega vlagatelja, da izpolnjevanje strokovne zahteve ni razvidno iz ponudbe, pa potrjuje tudi vpogled v ponudbeno dokumentacijo. Državna revizijska komisija pristavlja, da je naročnik prvega izbranega ponudnika 5. 12. 2025 pozval »na pojasnilo, na podlagi 2. odstavka 89. člena, ali je […] ponudba žilnega stenta v 1. sklopu in sicer Ultimaster Tansei (kat št. DE-RQ2509KSM in ostale) proizvajalca Terumo zadnja generacija stenta proizvajalca Terumo, ki ustreza zahtevanim kriterijem predmetnega sklopa«, kar smiselno potrjuje navedbe prvega vlagatelja, da naročnik iz te ponudbe ni mogel razbrati izpolnjevanja sporne zahteve. Prvi izbrani ponudnik zahtevanega pojasnila ni podal, saj je v odgovoru z dne 9. 12. 2025 zgolj (1) opozoril naročnika, da naj skladno z določilom 89. člena ZJN-3 in pravno prakso Državne revizijske komisije ne bi bilo dopustno pojasnjevanje, dopolnjevanje in spreminjanje ponudb ter (2) izjavil, da ponudba v celoti ustreza tehničnim zahtevam naročnika, kar naj bi jasno izhajalo iz ponudbene dokumentacije. Niti iz odgovora prvega izbranega ponudnika torej ne izhaja, iz katerega dela ponudbe naj bi bilo razvidno izpolnjevanje sporne strokovne zahteve, da mora biti stent »DES zadnje generacije proizvajalca«.
Že upoštevajoč navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni imel podlage za zaključek, da ponujeni stenti prvega izbranega ponudnika izpolnjujejo zahtevo »DES zadnje generacije proizvajalca«. Tega v ničemer ne spremenijo navedbe prvega izbranega ponudnika in z njimi povezana dokazila iz postopka pravnega varstva, saj (šele) v postopku pravnega varstva predložena dokazila ne morejo vplivati na presojo zakonitosti naročnikove odločitve, ko je ob obstoječi vsebini ponudbe (in odzivu prvega izbranega ponudnika na poziv za pojasnilo te ponudbe) označil za skladno z zahtevami in dopustno. Tudi sicer pa niti dokazila, ki jih je v postopku pravnega varstva predložil prvi izbrani ponudnik, po presoji Državne revizijske komisije v ničemer ne izkazujejo, da bi ponujeni stenti Ultimaster Nagomi predstavljali zadnjo generacijo stentov tega proizvajalca: dokumenta družbe TERUMO EUROPE N.V. »Izjava o enakovrednosti med UltimasterTM TanseiTM in Ultimaster NagomiTM drog Eluting Stent Systems« in »Potrditev« se namreč nanašata (le) na enakovrednost sistemov stentov Ultimaster Nagomi in Ultimaster Tansei ob upoštevanju kliničnih, tehničnih in bioloških značilnosti (kar za razrešitev spornega vprašanja ni bistveno) in v ničemer ne potrjujeta, da bi ponujeni stenti Ultimaster Tansei predstavljali zadnjo generacijo stentov tega proizvajalca. Državna revizijska komisija pri tem tudi sprejema smiselno stališče prvega vlagatelja o razliki med opredelitvama »zadnja DES generacija« (kot globalno klasifikacijo tehničnega razvoja žilnih opornic DES na splošno) in »DES zadnje generacije proizvajalca« (ki se nanaša le na izdelke proizvajalca in kar je bilo zahtevano v konkretnem primeru ter kakor je pri prvem izbranem ponudniku s pozivom na pojasnilo povpraševal naročnik).
Kot neizkazano Državna revizijska komisija zavrača trditev prvega izbranega ponudnika (na katero se sklicuje tudi naročnik), da naj stenta Ultimaster Nagomi sploh ne bi mogel ponuditi iz razloga, ker naj ne bi bil na voljo v zahtevanih dimenzijah – prvi vlagatelj je po drugi strani s sklicevanjem na spletno stran in katalog proizvajalca stentov po presoji Državne revizijske komisije izkazal, da linija izdelkov Ultimaster Nagomi vsebuje vse zahtevane dimenzije stentov (tj. dimenzije 2,25–4.00 mm). Zgolj dejstvo, ki ga izpostavlja prvi izbrani ponudnik, da ta linija izdelkov vsebuje tudi stente manjših (npr. 2,00 mm) in večjih (npr. 4,50 mm) dimenzij od zahtevanih, še ne omogoča zaključka, da izdelkov Ultimaster Nagomi ne bi bilo mogoče ponuditi v zahtevanih dimenzijah.
Na podlagi vsega navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik kršil prvi odstavek 89. člena ZJN-3 v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 ter določila razpisne dokumentacije, ko je ponudbo prvega izbranega ponudnika obravnaval kot dopustno in temu ponudniku posamezno naročilo v okviru dinamičnega nabavnega sistema tudi oddal, saj prvi izbrani ponudnik niti v ponudbi niti v odzivu na poziv k pojasnilu ponudbe ni izkazal, da ponujeni stenti izpolnjujejo zahtevo »DES zadnje generacije proizvajalca«. Državna revizijska komisija je zato, v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in v delu, ki se nanaša na sklop 1, razveljavila »Odločitev o oddaji 7. posameznega javnega naročila – za sklop 1 in sklop 3« z dne 15. 12. 2025, št. 845080118-057-24/ POZIV7-1_002/ODL/3.
Državna revizijska komisija naročnika z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje tega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3. Če se bo naročnik odločil, da bo nadaljeval postopek javnega naročanja s sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila, mora ponovno presojo ponudb opraviti skladno z določili tozadevne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in določili ZJN-3 ter ob upoštevanju ugotovitev Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa. Če pa bo naročnik ugotovil, da tehnične specifikacije, kot so določene v razpisni dokumentaciji, ne odražajo njegovih pričakovanj glede predmeta naročila, bo moral postopek oddaje javnega naročila ponoviti in pri tem pripraviti dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila tako, da bo ponudnike jasno, natančno in nedvoumno seznanil z vsemi zahtevami, na podlagi katerih bo presojal dopustnost ponudb.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.
Med drugim vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik kršil določbe ZJN-3 in dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila s tem, ko je njegovo ponudbo zavrnil kot nedopustno, naročilo pa posledično oddal drugemu izbranemu ponudniku.
Tudi revizijske navedbe drugega vlagatelja je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
- ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
- ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.
Naročnik v skladu z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3 pred oddajo javnega naročila preveri obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo.
V razpisni dokumentaciji (»POVABILO K ODDAJI PONUDBE ZA POSAMEZNO POVPRAŠEVANJE - 7. POVPRAŠEVANJE«) je naročnik v razdelku »OSNOVNI PODATKI O NAROČILU« kot predmet naročila sedmega posameznega povpraševanja opredelil nakup žilnih stentov, pri čemer je naročilo razdelil na pet sklopov. Pod razdelkom »SPLOŠNE STROKOVNE ZAHTEVE NAROČNIKA« tega dokumenta je naročnik med drugim navedel:
»[…] 3. Ponudnik mora v ponudbi predložiti natančen opis ponujenega izdelka z navedbo strokovno – tehničnih podatkov, iz katerih mora biti jasno in nedvoumno razvidno, da ponujeni izdelek izpolnjuje vse strokovne zahteve.«
V razdelku »POSEBNE STROKOVNE ZAHTEVE NAROČNIKA« je za sklop 3 navedel dva strokovna kriterija:
1. »DES DIMENZIJA 2,0, 4,5 IN 5,0« in
2. »DES zadnje generacije proizvajalca, zdravilo iz skupine limus, obstojna biokompatibilna ali bioresorbilna polimera dimenzije 2.0, 4.5 in 5.0, randomizirana raziskava s kliničnim primarnim opazovanim dogodkom (MACE), ki potrjuje možnost le enomesečnega DAPT, z možnostjo post dilatacije najmanj 5.5 mm«.
Med strankama ni sporno, enako pa potrjuje tudi vpogled v zadevno ponudbo, da drugi vlagatelj v sklopu 3 ni ponudil tudi stentov dimenzije 5,00 mm, pač pa zgolj stente dimenzij do vključno 4,50 mm. Drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo zagovarja stališče, da ponujeni stent v dimenziji 4,50 mm z možnostjo raztezanja do 6,25 mm funkcionalno pokriva in dosega zahtevano dimenzijo 5,00 mm, pri čemer izhaja iz interpretacije razpisne dokumentacije, skladno s katero naj naročnik ne bi nikjer zahteval točne nominalne velikosti 5,00 mm.
Državna revizijska komisija pojasnjuje, da s takšno interpretacijo zahtev razpisne dokumentacije ni mogoče soglašati, saj so bile zahtevane vse tri izrecno in taksativno naštete osnovne dimenzije. Brez podlage v razpisni dokumentaciji je interpretacija drugega vlagatelja, da ni bila zahtevana (točna) osnovna dimenzija stentov, »pač pa razpoložljivost v velikih žilah« – naročnik zahteve v spornem delu ni opredelil na funkcionalen način (npr. z opredelitvijo velikosti žil, za katere naj bi se uporabili stenti) ali z dopustitvijo ene poljubne osnovne dimenzije stenta z možnostjo post dilatacije na zahtevane dimenzije, kot to v bistvu zatrjuje drugi vlagatelj, ampak je jasno in natančno opredelil tri različne zahtevane osnovne dimenzije stentov. Za rešitev obravnavane zadeve ni relevantno, na katero ali katere od teh treh dimenzij se nanaša zahtevana možnost post dilatacije najmanj 5,5 mm, saj zahtevana post dilatacija predstavlja ločeno tehnično zahtevo od osnovnih dimenzij stentov in je ni mogoče tolmačiti na način, da zaradi nje ne bi bilo treba ponuditi stentov vseh treh različnih osnovnih dimenzij, za kar se smiselno zavzema drugi vlagatelj.
Na podlagi navedb drugega vlagatelja v dani zadevi ni mogoče zaključiti, da je naročnik kršil določbe ZJN-3 oziroma ravnal v neskladju z razpisno dokumentacijo, ko je ponudbo drugega vlagatelja v sklopu 3 zavrnil kot nedopustno iz razloga, ker se ne nanaša na vse zahtevane dimenzije izdelkov. Državna revizijska komisija je kot nepotrebno zavrnila predlog drugega izbranega ponudnika za izvedbo dokaza z zaslišanjem zastopnika drugega vlagatelja; dejansko stanje, ki je potrebno za rešitev zadeve, je namreč primerno razjasnjeno že na podlagi listinske dokumentacije.
Upoštevaje predhodno navedeno in ugotovljeno je Državna revizijska komisija, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo drugega vlagatelja kot neutemeljenega zavrnila.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.
Prvi vlagatelj je v zahtevku za revizijo ter v vlogah z dne 26. 1. 2026 in 10. 2. 2026 zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).
Državna revizijska komisija je prvemu vlagatelju, skladno s prvim in tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN in skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 s sprem.; v nadaljevanju: OT), kot potrebne priznala naslednje priglašene stroške:
- strošek dolžne vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 1.000,00 EUR;
- strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 4.200 točk (prva točka tar. št. 44 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke (tj. 0,60 EUR) in 22% DDV znaša 3.074,40 EUR;
- izdatke v pavšalnem znesku (prvi vlagatelj izdatkov v dejanski višini ni specificiral niti izkazal) po tretjem odstavku 11. člena OT (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk ter 1 % od presežka nad 1.000 točk) v višini 52 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke (tj. 0,60 EUR) in 22% DDV znaša 38,06 EUR.
Državna revizijska komisija prvemu vlagatelju ni priznala:
- presežka priglašenega stroška odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo, saj za njegovo priznanje glede na vrednost spora (tj. vrednost ponudb prvega izbranega ponudnika v sklopu 1 in drugega izbranega ponudnika v sklopu 3) v OT ni podlage;
- priglašenih stroškov za sestavo vlog z dne 26. 1. 2026 in 10. 2. 2026, saj v konkretnem primeru niso bili potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena ter drugi odstavek 2. člena OT) – navedbe v teh vlogah niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.
Državna revizijska komisija je tako prvemu vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 4.112,46 EUR. Ker je prvi vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo le delno, tj. v delu, ki se nanaša na sklop 1, je Državna revizijska komisija odločila, da se prvemu vlagatelju, v skladu z doseženim uspehom v postopku, ki ga glede na postavljeni zahtevek ocenjuje na 50 %, prizna 2.056,23 EUR potrebnih stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva.
Naročnik je prvemu vlagatelju priznane stroške pravnega varstva v višini 2.056,23 EUR dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višjo stroškovno zahtevo prvega vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa.
Drugi vlagatelj ni uspel z zahtevkom za revizijo, zato je Državna revizijska komisija zavrnila njegovo zahtevo za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 6. točke izreka tega sklepa.
Izbrana ponudnika v sklopih 1 in 3 sta v vlogah z dne 13. 1. 2026, s katerima sta se izjasnila o zahtevkih za revizijo, zahtevala povrnitev stroškov, ki so jima nastali v postopku pravnega varstva. Državna revizijska komisija je stroškovno zahtevo obeh izbranih ponudnikov zavrnila, saj je ocenila, da njun prispevek k rešitvi zadeve ni bil bistven, navedbe v omenjenih vlogah pa niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve, zato stroški niso bili potrebni (smiselno prim. tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 7. in 8. točke izreka tega sklepa.
Pravni pouk: Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.
Predsednik senata:
Andraž Žvan, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije
Vročiti:
- prvi vlagatelj – po pooblaščencu,
- drugi vlagatelj – po pooblaščencu,
- drugi izbrani ponudnik,
- naročnik,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.
Vložiti:
- v spis zadeve, tu.