018-103/2025 Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Zlate Jerman kot predsednice senata ter Sama Červeka in Andraža Žvana kot članov senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nakup potrošnega materiala za tiskanje blagovne znamke HP« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Mladinska knjiga založba, d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa AZ odvetniki Avbreht, Erjavec Avbreht, Erjavec, Lešnik Sitar, Arnol, o. p., d. o. o. (v nadaljevanju: vlagateljev pooblaščenec), zoper ravnanje naročnika in pooblaščenega naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 19. 2. 2026

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

4. Naročnikova zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je za javno naročilo blaga, ki ga je razdelil v 12 sklopov, izvedel odprti postopek (objava obvestila o javnem naročilu 5. 11. 2024 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN007950/2024-EUe16/01, in 5. 11. 2024 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 673471-2024), pri čemer je za sklope 1, 2, 3, 4 in 6 z dokumentom »Odločitev o neoddaji naročila« št. 430-58/2024-3130-199 z dne 22. 5. 2025 (objava 23. 4. 2025 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN007950/2024-ODL/02) obvestil vlagatelja in ponudnika Pavlin, d. o. o., Ljubljana, da javnega naročila za te sklope ni oddal, saj njuni ponudbi nista dopustni v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), ker presegata zagotovljena sredstva. S portala eRevizija ne izhaja, da bi bil zoper odločitev o neoddaji javnega naročila za sklope 1, 2, 3, 4 in 6 vložen zahtevek za revizijo.

Naročnik je nato za sklope 1, 2, 3, 4 in 6 izvedel konkurenčni postopek s pogajanji z oznako 2025/KPP-02 (objava prostovoljnega obvestila za predhodno transparentnost 11. 8. 2025 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN006315/2025-EUe25/01, in 11. 8. 2025 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 523436-2025) in z dokumentom »Odločitev o oddaji naročila« št. 430-168/2025-3130-20 z dne 7. 8. 2025 (objava 11. 8. 2025 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN006315/2025-ODL/01) med drugim odločil, da za sklope 1, 2, 4 in 6 odda javno naročilo ponudniku Pavlin, d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je 22. 8. 2025 na portalu eRevizija vložil zahtevek za revizijo z dne 22. 8. 2025 in predlagal, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila za sklope 1, 2, 4 in 6, uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je uveljavljal, da je izbrani ponudnik predložil varnostne liste za določene tonerje, ti varnostni listi pa niso izdelani skladno z Zakonom o kemikalijah (Uradni list RS, št. 36/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZKem) ter njihova vsebina ni v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 453/2010 z dne 20. maja 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) (Uradni list L 133/1 z dne 31. 5. 2010) (v nadaljevanju: Uredba št. 453/2010) in Uredbo Komisije (EU) 2020/878 z dne 18. junija 2020 o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) (Uradni list L 203/28 z dne 26. 6. 2020) (v nadaljevanju: Uredba št. 2020/878). Vlagatelj je uveljavljal, da v varnostnih listih bodisi nekaterih podatkov ni, a bi morali biti, bodisi da potrebni podatki niso konkretizirani, bodisi da so podatki navedeni napačno. Vlagatelj je uveljavljal te pomanjkljivosti za podatke, ki v varnostnih listih temeljijo na zahtevah iz Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396 z dne 30. 12. 2006, str. 1) (v nadaljevanju: Uredba št. 1907/2006) s spremembami, Priloga II, del A: oddelek 3, točka 3.2, oddelek 5, točke 5.1, 5.2 in 5.3, oddelek 6, točki 6.2 in 6.3, oddelek 8, točka 8.1, oddelek 9, točka 9.1, oddelek 10, točki 10.5 in 10.6, oddelek 11, točka 11.1, oddelek 12, točka 12.1, oddelek 13, točka13.1, oddelek 15, točka 15.1, in oddelek 16.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 1. 9. 2025, ki jo je vložil 1. 9. 2025 na portalu eRevizija, izjasnil o navedbah iz zahtevka za revizijo in predlagal, da se zahtevek za revizijo zavrže, saj je vlagatelj prepozno uveljavljal, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, hkrati pa mu ne more nastati škoda in zato nima aktivne legitimacije, sicer pa navedbe niso utemeljene in je treba zahtevek za revizijo zavrniti, po potrebi pa imenovati strokovnjaka ustrezne stroke, ki bo potrdil navedbe izbranega ponudnika.

Naročnik je s sklepom št. 430-168/2025-3130-29 z dne 11. 9. 2025, ki ga je vložil 11. 9. 2025 na portalu eRevizija, odločil, da zavrne zahtevek za revizijo in povrnitev stroškov tako vlagatelja kot izbranega ponudnika, hkrati pa je vlagatelju naložil povrnitev svojih stroškov. Naročnik je navedel, da je vlagatelj prekludiran z navajanjem, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, saj je odločitev, da se ne odda javno naročilo za sklope 1, 2, 4 in 6, postala pravnomočna 8. 5. 2025 v predhodnem odprtem postopku (v katerem je ugotovil, da tudi vlagateljeva ponudba ni dopustna). Naročnik je še dodal, da je vlagatelj k zahtevku za revizijo predložil varnostne liste, ki jih izbrani ponudnik ni predložil za sklope 1, 2, 4 in 6.

Naročnik je 15. 9. 2025 prek portala eRevizija Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in spremljajočo dokumentacijo konkurenčnega postopka s pogajanji.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 16. 9. 2025, ki jo je vložil 16. 9. 2025 prek portala eRevizija, opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj se z njimi ne strinja, pri čemer je tudi nasprotoval odločitvi o povrnitvi naročnikovih stroškov. Vlagatelj je priglasil povrnitev nadaljnjih stroškov.

Državna revizijska komisija je z dopisom št. 018-103/2025-4 z dne 29. 9. 2025, ki ga je 29. 9. 2025 vložila prek portala eRevizija, naročnika pozvala, da ji posreduje še dokumentacijo iz odprtega postopka oddaje javnega naročila, ki naj jo sestavljata vsaj prejeti ponudbi za sklope 1, 2, 4 in 6, skupaj z morebitnimi pozivi za ravnanja po 89. členu ZJN-3 in prejeto dokumentacijo oziroma podatki zaradi takega naročnikovega ravnanja. Naročnik je kot prilogo dopisu št. 430-168/2025-32 z dne 2. 10. 2025, ki ga je vložil 2. 10. 2025 na portalu eRevizija, Državni revizijski komisiji posredoval prejeti ponudbi za sklope 1, 2, 4 in 6.

Državna revizijska komisija je z dopisom št. 018-103/2025-7 z dne 13. 10. 2025, ki ga je vložila 13. 10. 2025 na portalu eRevizija, vlagatelja pozvala, da prevede dokazila, na katera se je skliceval v zahtevku za revizijo (dokazila »Safety data sheet«, ki jih je predložil k zahtevku za revizijo, in dokazila »Safety data sheet« iz ponudbe izbranega ponudnika). Vlagatelj je kot prilogo vlogi z dne 20. 10. 2025, ki jo je vložil 20. 10. 2025 na portalu eRevizija, predložil prevode dokazil, hkrati pa se je v vlogi z dne 20. 10. 2025 opredelil do dokazil »Safety data sheet« iz ponudbe izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija je z dopisom št. 018-103/2025-10 z dne 22. 1. 2025, ki ga je vložila 22. 10. 2025 na portalu eRevizija, izbranega ponudnika seznanila z vlogo z dne 20. 10. 2025 in prilogami, do vloge z dne 20. 10. 2025 pa se je izbrani ponudnik opredelil z vlogo z dne 27. 10. 2025, v kateri je navedel, da je bil vlagatelj pozvan le na predložitev prevodov, ne pa tudi k dajanju nadaljnjih izjav. Izbrani ponudnik je nadaljeval, da tudi predpisi take vloge ne dopuščajo, zaradi česar je Državna revizijska komisija ne sme upoštevati, sicer pa je tudi zavrnil navedbe po vsebini. Izbrani ponudnik je priglasil povrnitev nadaljnjih stroškov.

Državna revizijska komisija je z dopisom št. 018-103/2025-13 z dne 30. 10. 2025, ki ga je vložila 3. 11. 2025 na portalu eRevizija, naročnika seznanila z vlogama z dne 20. 10. 2025 in 27. 10. 2025, o katerih se je naročnik opredelil z dopisom št. 430-168/2025-3130-38 z dne 6. 11. 2025.

Državna revizijska komisija je z dopisom št. 018-103/2025-17 z dne 12. 11. 2025, ki ga je vložila 12. 11. 2025 na portalu eRevizija, vlagatelja seznanila z dopisom št. 430-168/2025-3130-38 z dne 6. 11. 2025, vlagatelj pa se je o njem opredelil z vlogo z dne 17. 11. 2025, ki jo je vložil 17. 11. 2025 na portalu eRevizija, in ob predložitvi nadaljnjih dokazil o tonerjih uveljavljal, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Vlagatelj je priglasil povrnitev nadaljnjih stroškov.

Državna revizijska komisija je z dopisom št. 018-103/2025-20 z dne 8. 12. 2025 pozvala Ministrstvo za zdravje, Urad Republike Slovenije za kemikalije za podajo treh pojasnil v zvezi s podatki za vpis v varnostne liste, kar je ta organ storil z dopisom št. 1845-1/2026-2 z dne 7. 1. 2026 in prilogo k njemu.

Državna revizijska komisija je z dopisom št. 018-103/2025-24 z dne 13. 1. 2026, ki ga je vložila 13. 1. 2026 na portalu eRevizija, vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika seznanila z dopisom št. 1845-1/2026-2 z dne 7. 1. 2026 in prilogo k njemu. Izbrani ponudnik se je o prejetem opredelil z vlogo z dne 15. 1. 2026, ki jo vložil 15. 1. 2026 na portalu eRevizija, in priglasil povrnitev nadaljnjih stroškov, vlagatelj se je opredelil z vlogo z dne 16. 1. 2026, ki jo vložil 16. 1. 2026 na portalu eRevizija, in priglasil povrnitev nadaljnjih stroškov, naročnik pa se o prejetem ni opredelil.

Državna revizijska komisija je z dopisom št. 018-103/2025-28 z dne 20. 1. 2026, ki ga je vložila 20. 1. 2026 na portalu eRevizija, vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika seznanila z vlogama z dne 15. 1. 2026 in 16. 1. 2026. Vlagatelj se je o prejetem opredelil z vlogo z dne 23. 1. 2026, ki jo vložil 23. 1. 2026 na portalu eRevizija, in priglasil povrnitev nadaljnjih stroškov, naročnik in izbrani ponudnik pa se o prejetem nista opredelila.

Po pregledu posredovane dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi razlogov, navedenih v nadaljevanju, odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Naročnik je po neuspešno zaključenem odprtem postopku za sklope 1, 2, 3, 4 in 6 [saj je obe prejeti ponudbi v teh sklopih, ki sta ju predložila vlagatelj in izbrani ponudnik, zavrnil, ker ju je zaradi preseganja zagotovljenih sredstev označil, da nista dopustni v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 (gl. dokument »Odločitev o neoddaji naročila« št. 430-58/2024-3130-199 z dne 22. 5. 2025), zoper to odločitev pa ne vlagatelj ne izbrani ponudnik nista vložila zahtevka za revizijo] izvedel konkurenčni postopek s pogajanji ter vlagatelja in izbranega ponudnika s povabilom št. 430-168/2025-3130-4 z dne 28. 5. 2025 povabil, da do 13. 6. 2025 do 11. ure predložita ponudbo. Po prejemu ponudb obeh povabljenih ponudnikov in izvedenih pogajanjih je naročnik sprejel odločitev, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. 430-168/2025-3130-20 z dne 7. 8. 2025, da odda javno naročilo za sklope 1, 2, 4 in 6 izbranemu ponudniku, javnega naročila za sklop 3 pa ne odda, ker ponudbi za ta sklop še vedno presegata zagotovljena sredstva. Vlagatelj je po seznanitvi, da je naročnik oddal javno naročilo za sklope 1, 2, 4 in 6 izbranemu ponudniku, 22. 8. 2025 vložil zahtevek za revizijo in uveljavljal, da naročnik ni ravnal pravilno, ko je izbranemu ponudniku oddal javno naročilo za sklope 1, 2, 4 in 6, saj izbrani ponudnik ni predložil varnostnih listov, ki so skladni z zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Izbrani ponudnik in naročnik sta uveljavljala, da je vlagatelj zatrjeval, da varnostni listi, ki jih je izbrani ponudnik predložil v odprtem postopku, niso skladni, šele po prejemu odločitve o oddaji naročila v konkurenčnem postopku s pogajanji, pri čemer je izbrani ponudnik to uveljavljal kot prepozno vložitev zahtevka za revizijo zoper odločitev, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o neoddaji naročila« št. 430-58/2024-3130-199 z dne 22. 5. 2025, ker naj bi ta odločitev pomenila odločitev o priznanju sposobnosti, zaradi česar bi bilo treba zahtevek za revizijo zavreči, naročnik pa kot prekluzijo navajanja kršitev, zaradi česar bi bilo treba zahtevek za revizijo zavrniti. Izbrani ponudnik je poleg tega uveljavljal, da vlagatelj nima aktivne legitimacije, ker ni izkazal možnosti nastanka škode, zaradi česar bi bilo treba zahtevek za revizijo zavreči tudi zaradi pomanjkanja te (postopkovne, procesne) predpostavke, sicer pa je (drugače kot naročnik, ki je uveljavljal le prekluzijo navajanja kršitev, z dodatkom, da vlagatelj ni predložil potrebnih dokazil, pa se ni vsebinsko opredeljeval do navedb) tudi pojasnil, zakaj meni, da vlagateljeve navedbe niso utemeljene, in je podredno predlagal zavrnitev zahtevka za revizijo. Udeleženci so se zaradi zagotavljanja kontradiktornosti (prim. 11. člen ZPVPJN) med revizijskim postopkom lahko v posameznih vlogah opredelili do vlog in navedb drugih udeležencev ter tudi do pojasnila, ki ga je Državna revizijska komisija prejela od Ministrstva za zdravje, Urada Republike Slovenije za kemikalije (tj. dopis št. 1845-1/2026-2 z dne 7. 1. 2026 in priloga k njemu). Vlagatelj je tudi v vlogi z dne 20. 10. 2025 uveljavljal, da izbrani ponudnik v odprtem postopku ni predložil varnostnih listov, ki bi bili skladni z zahtevami iz 3. točke III. točke poglavja tehničnih specifikacij iz odprtega postopka, česar ne bi spremenila niti morebitna pritrditev izbranemu ponudniku, ki je v vlogi z dne 27. 10. 2025 uveljavljal, da je vlagatelj v vlogi z dne 20. 10. 2025 uveljavljal nova stališča, na katera ni bil pozvan, ker je bil pozvan le na predložitev prevodov varnostnih listov.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da med udeleženci ni sporno, da je naročnik zaključil odprti postopek za sklope 1, 2, 4 in 6 brez oddaje javnega naročila za te sklope, niti ni sporno, da je naročnik po zaključku odprtega postopka za sklope 1, 2, 4 in 6 začel konkurenčni postopek s pogajanji, pri čemer ni sporno niti to, da je naročnik za konkurenčni postopek s pogajanji pripravil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik je v povabilu št. 430-168/2025-3130-4 z dne 28. 5. 2025, ki ga je poslal ponudnikoma, navedel, da predložita »ponudbo v skladu z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ki st[a] jo prejel[a] preko informacijskega sistema e-JN«. Državna revizijska komisija je vpogledala v to dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, pri čemer je ugotovila, da jo sestavljajo tri poglavja: 1. navodila gospodarskim subjektom za sestavo ponudbe (dokument št. 430-168/2025-3130-3 z dne 22. 5. 2025), 2. seznam naročnikov in 3. osnutek ponudbenega predračuna za vsakega ponudnika ločeno.

Državna revizijska komisija je vpogledala v navodila gospodarskim subjektom za sestavo ponudbe v konkurenčnem postopku s pogajanji, pri tem pa je ugotovila, da je naročnik:
− povabil ponudnika, da predložita »ponudbo, skladno z zahtevami iz povabila in dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila po konkurenčnem postopku s pogajanji« (tretji odstavek 1. točke),
− navedel, da je v odprtem postopku sprejel odločitev, da ne odda javnega naročila za, med drugim, sklope 1, 2, 4 in 6, ker ni prejel nobene dopustne ponudbe (v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3), zaradi česar »v predmetnih sklopih nadaljuje oddajo javnega naročila po konkurenčnem postopku s pogajanji, brez objave na portalu javnih naročil«, pri čemer povabi oba ponudnika iz odprtega postopka (drugi in tretji odstavek 3. točke),
− navedel, da »ker se postopek oddaje predmetnega naročila nadaljuje, mora ponudba iz odprtega postopka ostati v veljavi v vseh delih, razen v delih, katerih spremembo zahteva naročnik v teh navodilih« (šesti odstavek 3. točke),
− določil, da ponudnika v konkurenčnem postopku s pogajanji predložita le predračun, ki tako sestavlja ponudbo (prvi in drugi odstavek točke 11.1), navodila za izpolnitev predračuna pa je določil v nadaljevanju (točka 11.2.1), pri čemer sta dve izmed desetih navodil:
• »Ponudnik mora v Predračunu ponujati vse postavke v posameznem sklopu, ob upoštevanju tehničnih specifikacij, ki so del dokumentacije naročila iz odprtega postopka ODHP-3/2025.« (prvi odstavek),
• »Ponudnik v obrazec "Predračun" vpiše ceno za posamezno postavko v EUR z DDV v posameznem sklopu, ob upoštevanju specifikacij iz odprtega postopka.« (drugi odstavek),
− določil, da »ponudnik mora izpolnjevati vse pogoje in zahteve, ki so bili določeni v odprtem postopku« in »ker se postopek oddaje predmetnega naročila nadaljuje, mora ponudba iz odprtega postopka ostati v veljavi v vseh delih, razen v delih, katerih spremembo zahteva naročnik v teh navodilih« (tretji odstavek točke 11.1).

Kot je razvidno iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila iz konkurenčnega postopka s pogajanji, naročnik ni določil, da morata ponudnika v konkurenčnem postopku s pogajanji v ponudbi predložiti varnostne liste. Vendar je vlagatelj uveljavljal, da prvi in drugi odstavek točke 11.2.1 poglavja navodila gospodarskim subjektom za sestavo ponudbe v konkurenčnem postopku s pogajanji, ko se sklicujeta na specifikacije in tehnične specifikacije, ter tretji odstavek točke 11.1 poglavja navodila gospodarskim subjektom za sestavo ponudbe v konkurenčnem postopku s pogajanji, iz katerega naj bi izhajala ponudnikova dolžnost »izpolnjevati vse pogoje in zahteve, ki so bili določeni v odprtem postopku«, dajejo podlago za zaključek, da se za dopustnost ponudbe (v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3) v konkurenčnem postopku s pogajanji mora upoštevati skladnost varnostnih listov z zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila iz odprtega postopka tudi v konkurenčnem postopku s pogajanji.

Državna revizijska komisija pojasnjuje, da ne glede na to, ali je vlagateljevo tolmačenje prvega in drugega odstavka točke 11.2.1 ter tretjega odstavka točke 11.1 poglavja navodila gospodarskim subjektom za sestavo ponudbe v konkurenčnem postopku s pogajanji pravilno v smislu, da se zaradi teh delov dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila iz konkurenčnega postopka s pogajanji mora upoštevati skladnost varnostnih listov z zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila iz odprtega postopka tudi v konkurenčnem postopku s pogajanji, vlagatelj z zahtevkom za revizijo ne more uspeti.

Zahteva za predložitev varnostnih listov v ponudbi izvira iz odprtega postopka, saj jo je naročnik vključil v poglavje dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki se nanaša na tehnične specifikacije, kot je bila dostopna prek povezave iz točke B.2 obvestila o javnem naročilu (objava 5. 11. 2024 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN007950/2024-EUe16/01, in 5. 11. 2024 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 673471-2024). Tako je naročnik v III. točki poglavja tehničnih specifikacij določil »dodatne zahteve za ponujeno blago«, pri čemer so ene od teh dodatnih zahtev določene v 3. točki, ki jih je naročnik na portalu javnih naročil tudi pojasnjeval z odgovori na vprašanja (ki so postali del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila iz odprtega postopka; tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3), med drugim z odgovorom, ki je bil objavljen 12. 12. 2024 ob 7.58, s katerim je dopolnil zahteve glede dokazila:
»Material za tiskanje, ki ga dobavitelj ponuja, v skladu z Zakonom o kemikalijah (Uradni list RS, št. 110/03 – uradno prečiščeno besedilo, 47/04 – ZdZPZ, 61/06 – ZBioP, 16/08, 9/11 in 83/12 – ZFfS-1; v nadaljevanju ZKem) ni razvrščen kot nevaren proizvod in ob normalni rabi ne škoduje človeku ali okolju, oziroma je razvrščen kot nevaren proizvod in je zanj izdelan varnostni list v skladu z ZKem, pripravljen na podlagi Uredbe št. 453/2010 z dne 20. maja 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 in njunih sprememb ter dopolnitev.

DOKAZILO:

Varnostni list (Material Safety Data Sheets (MSDSs)) oziroma navedba spletne povezave, na kateri je le-ta dostopen naročniku. Vsebina varnostnega lista mora biti v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 453/2010 z dne 20. maja 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) in z vsemi njenimi spremembami ter dopolnitvami.«

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila za odprti postopek razvidno, da je naročnik zahteval predložitev varnostnih listov kot dokazilo za posamezne zahteve, ki se nanašajo na »material za tiskanje, ki ga dobavitelj ponuja«, pri čemer je ta zahteva, kakor je besedilo zapisano, povezana s tistim delom 3. točke III. točke poglavja tehničnih specifikacij, ki se nanaša na to, da je »material za tiskanje, ki ga dobavitelj ponuja« »razvrščen kot nevaren proizvod«. Državna revizijska komisija sicer dodaja, da njene ugotovitve, ki jih bo predstavila v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa, ne bi bile drugačne, če bi bilo treba zahtevo za izdelavo varnostnega lista razumeti tudi v povezavi z delom, da »material za tiskanje, ki ga dobavitelj ponuja« »ni razvrščen kot nevaren proizvod in ob normalni rabi ne škoduje človeku ali okolju«. Če vlagatelj namreč ne more uspeti z zahtevkom za revizijo ob upoštevanju razlogov, ki se nanašajo na nevaren proizvod, toliko manj lahko uspe, če »material za tiskanje, ki ga dobavitelj ponuja« »ni razvrščen kot nevaren proizvod«.

Kaj predstavlja pojem »material za tiskanje, ki ga dobavitelj ponuja«, je mogoče jasno, natančno in nedvoumno ugotoviti iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila iz odprtega postopka (gl. poglavje navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, ki večkrat napotuje na možnost ponudbe originalnega ali originalnemu enakovrednega materiala za tiskanje). Kot je razvidno iz dokumenta »Seznam artiklov in količin "Nakup potrošnega materiala za tiskanje blagovne znamke HP"«, je naročnik v sklopa 1 in 2 uvrstil po en toner proizvajalca HP, v sklop 4 je uvrstil dva tonerja proizvajalca HP, v sklop 6 pa je uvrstil devet tonerjev proizvajalca HP. Dokument »Seznam artiklov in količin "Nakup potrošnega materiala za tiskanje blagovne znamke HP"« torej za sklope 1, 2, 4 in 6 jasno, natančno in nedvoumno sporoča, da je material za tiskanje 14 tonerjev proizvajalca HP oziroma glede na poglavje navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe o možnosti ponudbe originalnemu enakovrednega materiala za tiskanje tudi tonerji, ki so enakovredni tonerjem proizvajalca HP. Na podlagi vpogleda v ponudbena predračuna, ki sta ju izbrani ponudnik in vlagatelj predložila v odprtem postopku, je razvidno, da sta vsak ponudila določene tonerje za sklope 1, 2, 4 in 6 – vlagatelj tonerje proizvajalca HP, izbrani ponudnik pa tudi tonerje, ki niso tonerji proizvajalca HP. Niti na podlagi vpogleda v ponudbena predračuna, ki sta ju izbrani ponudnik in vlagatelj predložila v konkurenčnem postopku s pogajanji ni mogoče ugotoviti drugače – oba ponudnika sta za sklope 1, 2, 4 in 6 ponudila posamezne tonerje. Iz tega je tako razvidno, da je besedilo »material za tiskanje, ki ga dobavitelj ponuja« iz 3. točke III. točke poglavja tehničnih specifikacij iz odprtega postopka mogoče za sklope 1, 2, 4 in 6 razumeti le kot toner (kot artikel, blago, izdelek, proizvod), ne pa kot posamezno sestavino tonerja kot artikla, blaga, izdelka, proizvoda.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik v 3. točki III. točke poglavja tehničnih specifikacij iz odprtega postopka uporabil pojem »nevaren proizvod«, ki ga je glede na sobesedilo iz 3. točke III. točke poglavja tehničnih specifikacij iz odprtega postopka treba tolmačiti skladno z ZKem. V 11. točki prvega odstavka 2. člena ZKem je določeno, da so nevarni proizvodi kemikalije, ki dobijo med proizvodnjo posebno obliko ali površino, ki bolj določa njihovo funkcijo kot njihova kemijska sestava in vsebujejo eno ali več nevarnih kemikalij. Nevarne kemikalije so skladno s 7. točko prvega odstavka 2. člena ZKem »snovi ali zmesi, ki ustrezajo kriterijem za fizikalne nevarnosti, nevarnosti za zdravje ali nevarnosti za okolje, opredeljene v Prilogi I Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L št. 353 z dne 31. 12. 2008, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1272/2008/ES)«, kemikalije pa so skladno s 1. točko prvega odstavka 2. člena ZKem snovi in zmesi. Izraza snov in zmes, ki ju uporablja ZKem, imata skladno z drugim odstavkom 2. člena ZKem enak pomen, kot ga opredeljuje »Uredba 1272/2008/ES«, kar je Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L 353 z dne 31. 12. 2008, str. 1) (v nadaljevanju: Uredba 1272/2008/ES). Snov skladno s 7. točko 2. člena Uredbe 1272/2008/ES pomeni kemijski element in njegove spojine v naravnem stanju ali pridobljene s kakršnim koli proizvodnim postopkom, vključno z vsemi dodatki, potrebnimi za ohranitev njene obstojnosti, in vsemi nečistočami, ki nastanejo pri uporabljenem postopku, ne vključuje pa topil, ki se lahko izločijo, ne da bi to vplivalo na obstojnost snovi ali spremenilo njeno sestavo, zmes pa skladno s 8. točko 2. člena Uredbe 1272/2008/ES pomeni zmes ali raztopino, sestavljeno iz dveh ali več snovi. Iz predstavljenih definicij je razvidno, da toner kot tak (kot artikel, blago, izdelek, proizvod) ni ne snov ne zmes v smislu 7. in/ali 8. točke 2. člena Uredbe 1272/2008/ES, zato tudi ni kemikalija v smislu 1. točke prvega odstavka 2. člena ZKem in toliko manj nevarna kemikalija v smislu 7. točke prvega odstavka 2. člena ZKem ali nevaren proizvod v smislu 11. točke prvega odstavka 2. člena ZKem.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da se je naročnik v 3. točki III. točke poglavja tehničnih specifikacij iz odprtega postopka skliceval tudi na Uredbo št. 453/2010 in torej na eno izmed sprememb Uredbe št. 1907/2006. Naročnik se je v 3. točki III. točke poglavja tehničnih specifikacij iz odprtega postopka skliceval na Uredbo št. 453/2010 oziroma dejansko na Uredbo št. 1907/2006, v kateri je upoštevana novela zaradi Uredbe št. 453/2010, v kontekstu, kako mora biti pripravljen varnostni list. Naročnik se je v 3. točki III. točke poglavja tehničnih specifikacij iz odprtega postopka skliceval tudi na »vse njene spremembe ter dopolnitve« in torej na vsebino Uredbe št. 1907/2006, kot je bila spremenjena in dopolnjena s spremembami, ki so nastopile v veljavo po uveljavitvi Uredbe št. 453/2010. Ena izmed teh kasnejših sprememb je bila uvedena z Uredbo št. 2020/878 (na katero je naročnik napotil gospodarske subjekte v odgovoru, objavljenem na portalu javnih naročil 12. 12. 2024 ob 7.58 (s katerim je tudi spremenil zahteve glede dokazil), ki je skladno s tretjo povedjo iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3 postala del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila iz odprtega postopka), pri čemer se tudi Uredba št. 2020/878, enako kot pred njo Uredba št. 453/2010 (podtočka a 1. točke 1. člena Uredbe št. 453/2010), nanaša na spremembo priloge II Uredbe št. 1907/2006 (1. člen Uredbe št. 2020/878). Ne glede na sklicevanje na Uredbo št. 453/2010 ali Uredbo št. 2020/878 je bistveno to, da ti uredbi posegata v isto uredbo – Uredbo št. 1907/2006, in je sklicevanje na Uredbo št. 453/2010 in Uredbo št. 2020/878 po vsebini sklicevanje na Uredbo št. 1907/2006 glede priloge II. Priloga II Uredbe št. 1907/2006 določa »zahteve za pripravo varnostnih listov« v delu A, ki vsebuje 16 oddelkov s posameznimi zahtevami glede potrebnih podatkov za vključitev v varnostni list, in delu B, ki določa 16 naslovov in nadaljnje število podnaslovov, ki jih vključuje varnostni list.

Čeprav je naročnik v 3. točki III. točke poglavja tehničnih specifikacij iz odprtega postopka določil predložitev varnostnega lista za »material za tiskanje, ki ga dobavitelj ponuja« in je ta »razvrščen kot nevaren proizvod«, toner pa kot tak (kot artikel, blago, izdelek, proizvod) ni nevaren proizvod v smislu 11. točke prvega odstavka 2. člena ZKem, ker in fine ni ne snov ne zmes v smislu 7. in/ali 8. točke 2. člena Uredbe 1272/2008/ES, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik (v nasprotju s tem, kar je uveljavljal vlagatelj) ne bi imel podlage, da bi zaključil, da varnostni listi, ki jih je predložil izbrani ponudnik za tonerje za sklope 1, 2, 4 in 6 niso skladni z zahtevami iz 3. točke III. točke poglavja tehničnih specifikacij iz odprtega postopka, in sicer ne glede na to, kako ali koliko »pomanjkljivo« naj bi bili izpolnjeni, ker ne bi vsebovali podatkov, za katere je vlagatelj uveljavljal, da bi jih morali vsebovati, da nekateri potrebni podatki niso konkretizirani in da so nekateri podatki navedeni napačno. Bistveno je namreč to, da naročnik v 3. točki III. točke poglavja tehničnih specifikacij iz odprtega postopka ni določil, da morajo ponudniki predložiti varnostne liste, pripravljene skladno s prilogo II Uredbe št. 1907/2006, za snovi ali zmesi, ki jih tonerji vsebujejo. Vlagatelj ne more uspešno uveljavljati tolmačenja zahtev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki tolmačenja, za katerega si je prizadeval, vsebinsko nikakor ne morejo podpreti. Vlagatelj namreč ne bi le tolmačil dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v mejah, ki jo je določil naročnik do poteka roka za prejem ponudb v odprtem postopku, temveč bi ob vložitvi zahtevka za revizijo ustvarjal drugačno vsebino te dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Tudi Ministrstvo za zdravje, Urad Republike Slovenije za kemikalije v dopisu št. 1845-1/2026-2 z dne 7. 1. 2026 navaja, da »se varnostni list pripravlja za snovi in zmesi« in »priprava varnostnega lista za izdelke (artikle) kot so tonerji v skladu z 31.1. členom (Zahteve za varnostne liste) uredbe (ES) št. 1907/2006 (REACH), ni potrebna«. Iz česar je razvidno, da tudi prejeto stališče potrjuje osnovno izhodišče, da toner kot tak (kot artikel, blago, izdelek, proizvod), ki je »material za tiskanje, ki ga dobavitelj ponuja« v smislu 3. točke III. točke poglavja tehničnih specifikacij iz odprtega postopka, ni ne snov ne zmes v smislu 7. in/ali 8. točke 2. člena Uredbe 1272/2008/ES (vlagatelj pa tem ugotovitvam niti ni nasprotoval), zaradi česar domnevnih »pomanjkljivosti« varnostnih listov, ki jih je izbrani ponudnik predložil k ponudbi za sklope 1, 2, 4 in 6 v odprtem postopku, v nobenem primeru ni mogoče obravnavati kot neskladnosti z zahtevami iz priloge II Uredbe št. 1907/2006.

Ministrstvo za zdravje, Urad Republike Slovenije za kemikalije se je v dopisu št. 1845-1/2026-2 z dne 7. 1. 2026 opredelilo tudi do varnostnega lista, ki mu ga je Državna revizijska komisija primeroma predložila, pri čemer je pojasnilo podalo o zmesi (barvilu), ki jo toner vsebuje, in navedlo, da »nima nevarnih lastnosti v skladu z uredbama CLP in REACH, ne vsebuje SVHC snovi ali nevarnih snovi, niti ne vsebuje snovi, ki so omejen na delovnem mestu na ravni Skupnosti«. Iz prejetega dopisa Ministrstva za zdravje, Urad Republike Slovenije za kemikalije je tako razvidno, da se je Ministrstvo za zdravje, Urad Republike Slovenije za kemikalije sicer opredelilo do ene sestavine iz tonerja (ne tonerja kot takega kot artikel, blago, izdelek, proizvod), vendar se v revizijskem postopku Državni revizijski komisiji ni treba opredeljevati, do posameznih sestavin iz posameznih tonerjev iz ponudbe izbranega ponudnika za sklope 1, 2, 4 in 6 iz odprtega postopka ter v tem obsegu ugotavljati skladnosti varnostnih listov, saj, kot že ugotovljeno, zahteve za predložitev varnostnih listov, ki bi se nanašale na sestavine tonerjev, iz 3. točke III. točke poglavja tehničnih specifikacij iz odprtega postopka ne izhajajo.

Predhodno predstavljeno tako pomeni, da vlagatelj neutemeljeno očita, da bi moral naročnik šteti, da so varnostni listi, ki jih je izbrani ponudnik predložil v odprtem postopku za tonerje za sklope 1, 2, 4 in 6, zaradi zatrjevanih pomanjkljivosti (tj. da nekaterih podatkov ni, pa bi morali biti, da nekateri potrebni podatki niso konkretizirani in da so nekateri podatki navedeni napačno) pripravljeni v nasprotju z zahtevami iz 3. točke III. točke poglavja tehničnih specifikacij iz odprtega postopka, ki napotuje na pripravo varnostnih listov skladno s posameznimi predpisi. Ob ugotovitvi, da je vlagatelj napačno tolmačil zahteve iz 3. točke III. točke poglavja tehničnih specifikacij iz odprtega postopka, se zato tudi izkaže, da imenovanje strokovnjaka ustrezne stroke, ki bi potrjeval navedbe izbranega ponudnika iz vloge z dne 1. 9. 2026 v zvezi z lastnostmi tonerjev, ni potreben dokaz in je Državna revizijska komisija zato njegovo izvedbo zavrnila.

Državna revizijska komisija tako zaključuje, da vlagatelj ni uspel utemeljiti kršitev, zaradi katerih bi bilo treba ugoditi zahtevku za revizijo in razveljaviti izpodbijano odločitev, zato je zahtevek za revizijo skladno s prvo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila.

Zaradi take odločitve Državna revizijska komisija ni ugotavljala, ali bi bilo treba bodisi pritrditi izbranemu ponudniku v zvezi z odsotnostjo vseh (postopkovnih, procesnih) predpostavk bodisi naročniku v zvezi s prekluzijo navedb, saj v primeru, če bi morala pritrditi kateremukoli od njiju, vlagatelj ne bi mogel doseči ugodnejše odločitve, kot je odločitev, kot jo je Državna revizijska komisija že sprejela. Vendar kljub temu Državna revizijska komisija opozarja na to, da Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta št. 2007/66/ES z dne 11. decembra 2007 o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede vprašanja izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil (UL L 335 z dne 20. 12. 2007, str. 31) v četrtem pododstavku 1. člena določa, da mora država članica sprejeti potrebne ukrepe, da se v zvezi z naročili s področja uporabe Direktive 2014/24/EU zagotovi učinkovita revizija, nacionalno pravo pa je treba tolmačiti »v duhu« direktive; torej v skladu s cilji in namenom te direktive, kar zagotavlja učinkovito uresničevanje prava Evropske unije. Naročnik je v odprtem postopku zavrnil obe prejeti ponudbi za sklope 1, 2, 4 in 6, zato vlagatelju, če bi vložil zahtevek za revizijo v odprtem postopku, ne bi bilo mogoče priznati aktivne legitimacije iz prve alinee drugega odstavka 14. člena ZPVPJN, da bi uveljavljal nadaljnje pomanjkljivosti ponudbe izbranega ponudnika, saj je očitno, da naročnik v odprtem postopku javnega naročila za sklope 1, 2, 4 in 6 izbranemu ponudniku ni oddal. Vlagatelj je imel realno in učinkovito možnost uveljavljati nezakonitost oddaje javnega naročila za sklope 1, 2, 4 in 6 izbranemu ponudniku šele, ko se je zgodila oddaja javnega naročila za sklope 1, 2, 4 in 6 izbranemu ponudniku, kar se je zgodilo šele po izvedenem konkurenčnem postopku s pogajanji.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj ni uspel z zahtevkom za revizijo, zato Državna revizijska komisija ni imela podlage, da naročniku naloži povrnitev stroškov, in sicer ne tistih, priglašenih v zahtevku za revizijo, ne tistih, priglašenih v vseh nadaljnjih vlogah (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Izbrani ponudnik je v vlogi z dne 1. 9. 2025 priglasil povrnitev stroškov, ki pa jih je naročnik s sklicevanjem na četrti odstavek 70. člen ZPVPJN zavrnil, saj je ugotovil, da prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve, zato je zaključil, da niso bili potrebni.

Niti Državna revizijska komisija nima razlogov, da bi ugotovila drugače, kot je že ugotovil naročnik, zato je tudi sama štela, da priglašeni stroški niso potrebni in je zato zavrnila zahtevo za povrnitev stroškov, ki jih je uveljavljal izbrani ponudnik v vlogi z dne 1. 9. 2025 (prim. četrti in osmi odstavek 70. člena ZPVPJN).

Izbrani ponudnik je zahteval povrnitev stroškov tudi v vlogah z dne 27. 10. 2025 in 15. 1. 2026, vendar mu jih Državna revizijska komisija ni priznala, saj je štela, da niso potrebni, saj prispevek izbranega ponudnika z vlogama z dne 27. 10. 2025 in 15. 1. 2026 k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Državna revizijska komisija je zato zavrnila tudi zahtevi za povrnitev stroškov, ki izhajata iz teh vlog.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

Naročnik je v odločitvi o zahtevku za revizijo odločil, da mu mora vlagatelj povrniti stroške postopka v višini 269,11 eurov, ki so mu nastali zaradi odločanja o zahtevku za revizijo. Naročnik je pojasnil, da je pri pripravi te odločitve sodeloval en uslužbenec, v nadaljevanju pa je predstavil izračun zneska, ki ga je naložil vlagatelju v plačilo. Državna revizijska komisija je naloženi znesek vlagatelju v plačilo upoštevala kot priglasitev stroškov, o katerih Državna revizijska komisija odloča kot o akcesornem zahtevku pri odločanju o zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija je naročnikovo stroškovno zahtevo zavrnila že zato, ker naročnik v predrevizijskem postopku na podlagi določb ZPVPJN sprejema odločitve v vlogi organa odločanja oziroma pravnega varstva (prva alinea 2. člena ZPVPJN v povezavi z 28. členom ZPVPJN), ne pa stranke predrevizijskega postopka (prvi odstavek 3. člena ZPVPJN), zato je enako kot v primerljivi zadevi št. 018-087/2025 odločila, da do povrnitve priglašenih stroškov ni upravičen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk:
Zoper odločitev o zahtevku za revizijo je dovoljen upravni spor po 39.a členu ZPVPJN. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


Predsednica senata:
mag. Zlata Jerman, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije
Vročiti (na portalu eRevizija):
˗ naročnik,
˗ vlagatelj po pooblaščencu,
˗ izbrani ponudnik po pooblaščencu.

Vložiti:
˗ v spis zadeve, tu.

Natisni stran