018-003/2026 Okrožno sodišče v Mariboru
Številka: 018-003/2026-7Datum sprejema: 19. 2. 2026
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011, s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Andraža Žvana kot predsednika senata ter dr. Mateje Škabar kot članice senata in Aleksandra Petrovčiča kot člana senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Fizično in tehnično varovanje Okrožnega sodišča v Mariboru, Okrajnega sodišča v Mariboru, Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici in Okrajnega sodišča v Lenartu«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj PROTECT INFRA varnostni inženiring d.o.o., Partizanska cesta 36, Maribor, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Lah, Jambrovič & partnerji, d.o.o., Partizanska cesta 36, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Okrožno sodišče v Mariboru, Sodna ulica 14, Maribor (v nadaljevanju: naročnik) dne 19. 2. 2026
odločila:
1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila«, št. Su 521/2025, z dne 5. 12. 2025.
2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 26.211,17 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.
3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.
Obrazložitev:
Obvestilo o javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku skladno s 40. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list, št. 91/15 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-3), je bilo dne 2. 10. 2025 objavljeno na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN007740/2025-EUe16/01, in istega dne v dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 646892-2025, z enim popravkom.
Naročnik je dne 5. 12. 2025 na Portalu javnih naročil pod št. objave JN007740/2025-ODL/01 objavil »Odločitev o oddaji naročila«, št. Su 521/2025, z dne 5. 12. 2025 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katere izhaja, da je javno naročilo oddal ponudniku VAROVANJE GALEKOM, družba za varovanje, d.o.o., Podjetniško naselje Kočevje 1, Kočevje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Ugotovil je, da je ponudba izbranega ponudnika po merilu najugodnejša dopustna ponudba skladno z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3, za drugi dve prejeti ponudbi, ki sta bili po merilu manj ugodni (kar tudi velja za vlagateljevo ponudbo kot drugo najugodnejšo ponudbo po merilu), pa ni ugotavljal, ali sta dopustni.
Vlagatelj je z vlogo z dne 5. 12. 2025 zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, naročnik pa mu je, kot je razvidno iz dokumenta »Vpogled v ponudbo izbranega ponudnika«, št. Su 521/2025, z dne 10. 10. 2025, dne 10. 10. 2025 po elektronski pošti poslal dokumentacijo iz ponudbe izbranega ponudnika, upoštevaje varstvo podatkov.
Vlagatelj je dne 16. 12. 2025 zoper odločitev o oddaji javnega naročila vložil zahtevek za revizijo z dne 15. 12. 2025, s katerim predlaga, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila. Zahteva tudi povrnitev stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva. Navaja, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna, ker ne izpolnjuje pogojev za sodelovanje glede ustreznosti za opravljanje poklicne dejavnosti iz podtočke tri točke 8.1.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in pogojev za sodelovanje glede tehnične in kadrovske sposobnosti iz podtočke dva in štiri točke 8.1.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter je obenem v nasprotju s točko 10.2.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zaradi česar bi jo veljalo kot nedopustno zavrniti. Vlagatelj v zahtevku za revizijo najprej zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja za sodelovanje glede ustreznosti za opravljanje poklicne dejavnosti iz podtočke tri točke 8.1.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Navaja, da iz predmetnega pogoja izhaja, da se veljavna licenca zahteva tako za glavni kakor tudi za nadomestni varnostno-nadzorni center (v nadaljevanju: VNC), ne glede na to, ali ponudnik razpolaga z lastno licenco za upravljanje z VNC ali si uporabo VNC zagotavlja na podlagi pogodbe z imetnikom tovrstne licence. Dodaja, da je bilo v izkaz predmetnega pogoja potrebno predložiti izpolnjen obrazec ESPD tako za lastnika oz. imetnika licence za upravljanje z glavnim VNC kakor tudi za lastnika oz. imetnika nadomestnega VNC ter vanj navesti podatke, iz katerih izhaja veljavna licenca za upravljanje z VNC. Izpostavlja, da se v ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika nahaja zgolj Certifikat o licenci za upravljanje z VNC št. 2510-29/2024/21, ki ga je Ministrstvo za notranje zadeve izbranemu ponudniku izdalo decembra 2024. V okviru dokazil je izbrani ponudnik naročniku predložil zgolj veljavno licenco za upravljanje z glavnim VNC, ne pa tudi izpolnjen obrazec ESPD za lastnika oz. imetnika licence za upravljanje z nadomestnim VNC. Prav tako izbrani ponudnik ni predložil Certifikata o licenci za upravljanje z VNC, ki ga izda Ministrstvo za notranje zadeve, za nadomestni VNC. Na podlagi navedenega vlagatelj zaključuje, da izbrani ponudnik v svoji ponudbi ni izkazal izpolnjevanja pogoja iz podtočke tri točke 8.1.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, saj v izkaz izpolnjevanja zadevnega pogoja ni predložil izpolnjenega obrazca ESPD za lastnika oz. imetnika licence za upravljanje z nadomestnim VNC niti veljavne licence za upravljanje z nadometnim VNC. S tem je izbrani ponudnik postopal tudi v nasprotju s točko 10.2.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki med drugim določa, da mora biti izpolnjen in podpisan ESPD v ponudbi priložen za vse gospodarske subjekte, ki v kakršni koli vlogi sodelujejo v ponudbi (ponudnik, sodelujoči ponudniki v primeru skupne ponudbe, gospodarski subjekti, na katerih kapacitete se sklicuje ponudnik in podizvajalci). Vlagatelj v zvezi s tem očita opustitev dolžnosti nominacije podizvajalca izbranega ponudnika. Izbrani ponudnik je bil zavezan izpolnjen obrazec ESPD za imetnika licence za upravljanje z nadomestnim VNC predložiti tudi na podlagi drugega odstavka 94. člena ZJN-3, saj sam ne razpolaga z dvema ločenima VNC, ki bi lahko delovala v vlogi glavnega in nadomestnega VNC. V ponudbeni dokumentaciji slednjega se nahaja zgolj Certifikat št. AES 129643 0002 Rev. 00 z dne 27. 6. 2025, iz katerega je razviden VNC izbranega ponudnika, na katerem je naveden tudi imetnik nadomestnega VNC. Podatki imetnika (licence) nadomestnega VNC so prekriti, iz javno dostopnega certifikata izbranega ponudnika, objavljenega na spletni strani certifikacijskega organa, pa je razvidno, da je imetnik nadomestnega VNC, ki je povezan z glavnim VNC izbranega ponudnika, družba Telekom Slovenije, d.d., Cigaletova 15, Ljubljana. Družbi Telekom Slovenije, d.d., kot imetnici nadomestnega VNC torej pritiče položaj podizvajalca po prvem odstavku 94. člena ZJN-3, saj bi kot imetnica licence za upravljanje z nadomestnim VNC, povezanim z glavnim VNC izbranega ponudnika, zagotovo izvajala storitve, ki so neposredno povezane s predmetom javnega naročila. Delovanje glavnega VNC v povezavi z nadomestnim VNC je urejeno z evropskim standardom EN 50518:2020, pri čemer slednji zagotavlja kontinuiteto delovanja za primer izpada primarnega VNC. Izbrani ponudnik ne razpolaga z dvema ločenima VNC, kar pomeni, da je njegov VNC nujno povezan z VNC drugega imetnika veljavne licence, saj sicer ne bi bil skladen s standardom EN 50518:2020, posledično pa ne bi razpolagal s potrebno licenco za upravljanje z VNC ter certifikatom. V podkrepitev navedenemu vlagatelj prilaga tudi Strokovno mnenje Zbornice za razvoj slovenskega zasebnega varovanja št. 0098/BS-TK/2025 z dne 20. 11. 2025. Družbi Telekom Slovenije, d.d., tako pritiče vloga podizvajalca v smislu prvega odstavka 94. člena ZJN-3, ki bi ga torej moral izbrani ponudnik skladno z drugim odstavkom 94. člena ZJN-3 v svoji ponudbi navesti ter zanj predložiti tudi ustrezna dokazila o izpolnjevanju pogojev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Ker izbrani ponudnik tega ni storil, bi veljalo njegovo ponudbo že iz tega razloga zavrniti. Vlagatelj se v tej povezavi sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-010/2022. Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo zatrjuje tudi, da družba Telekom Slovenije, d.d., ne razpolaga s pooblastilom za izvajanje požarnega varovanja ter da izbrani ponudnik ne razpolaga s štirimi varnostniki, ki bi bili usposobljeni za reševanje iz dvigal oz. ki bi imeli zahtevana potrdila.
Izbrani ponudnik, ki ga v postopku pravnega varstva po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Seliškar, d.o.o., Kajakaška cesta 40a, Ljubljana - Šmartno, se je z vlogo z dne 24. 12. 2025, vloženo preko portala eRevizija dne 24. 12. 2025, izjasnil o navedbah iz zahtevka za revizijo in predlagal zavrnitev zahtevka za revizijo. Izbrani ponudnik v vlogi z dne 24. 12. 2025, vloženi preko portala eRevizija dne 24. 12. 2025, glede izpolnjevanja pogoja iz podtočke tri točke 8.1.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila navaja, da je v ponudbi predložil dokazilo glede (lastne) veljavne licence za upravljanje z VNC, saj razpolaga s primarnim VNC, ter obrazec ESPD kot samostojni ponudnik. Ob očitku vlagatelja, da je naročnik kršil ZJN-3, ko je ponudbo izbranega ponudnika opredelil kot dopustno, opozarja na prakso Državne revizijske komisije in ob sklicevanju na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-010/2022 navaja, da je že s tem, ko je ponudnik pridobil certifikat SIST EN 50518 za glavni VNC, dokazano tudi, da ponudnik razpolaga tudi z ustreznim nadomestnim VNC. Glede očitka o opustitvi nominacije imetnika nadomestnega VNC kot podizvajalca in predložitvi obrazca ESPD zanj izbrani ponudnik, prav tako ob sklicevanju na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-010/2022, navaja, da gre v primeru, ko nadomestni VNC ne izvaja nobenega dela predmeta javnega naročila, zgolj za uporabo zmogljivosti drugih subjektov v smislu 81. člena ZJN-3, za takšen subjekt pa v ZJN-3 ni najti nikakršne podlage, da bi moral biti v ponudbi kakorkoli priglašen, kot to v določenih primerih na podlagi osmega odstavka 94. člena ZJN-3 velja za podizvajalce podizvajalcev. Nadalje navaja, da je Državna revizijska komisija v navedeni odločitvi zapisala, da je imetnik sekundarnega oz. nadomestnega VNC, kadar ponudnik oz. izvajalec varovanja hkrati sam ne razpolaga z (glavnim oz. primarnim) VNC, v pogodbenem razmerju zgolj z imetnikom glavnega VNC, ne pa s ponudnikom oz. izvajalcem varovanja. To pomeni, da je imetnik nadomestnega VNC kvečjemu podizvajalec podizvajalca, tj. imetnika glavnega VNC, in nikakor ne podizvajalec ali partner ponudnika tj. izvajalca varovanja. Izbrani ponudnik navaja še, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ne oporeka dejstvu, da je izbrani ponudnik nosilec licence za upravljanje z glavnim VNC, v skladu z odločitvijo Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-010/2022 pa ponudnik, ki sam razpolaga z glavnim VNC in licenco, ni dolžan priglasiti imetnika nadomestnega VNC. Izbrani ponudnik nasprotuje tudi navedbam, da ne izpolnjuje zahtev glede predložitve pooblastila za izvajanje požarnega varovanja ter glede razpolaganja z varnostniki, usposobljenimi za reševanje iz dvigal.
Izbrani ponudnik je z vlogo z dne 24. 12. 2025, vloženo preko portala eRevizija, dne 9. 1. 2026 podal dodatno izjasnitev do navedb vlagatelja kot neizbranega ponudnika v zahtevku za revizijo.
Naročnik je s sklepom, št. Su 521/2025, z dne 9. 1. 2026 (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo), zahtevek za revizijo in vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo uvodoma navaja, da ne vlagatelj ne kateri koli drug ponudnik v roku za postavitev vprašanj oz. pojasnil glede dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni podal nobenega vprašanja niti ni vložil zahtevka za revizijo v zvezi s pogojem iz podtočke tri točke 8.1.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. V skladu z navedenim naročnik ocenjuje, da so bila določila dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v tem delu jasna in razumljiva.
Naročnik pojasnjuje, da je v sklopu pogoja iz podtočke tri točke 8.1.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila zahteval, da ima ponudnik veljavno licenco za upravljanje z VNC, ki jo izda Ministrstvo za notranje zadeve v skladu z Zakonom o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 17/11; v nadaljevanju: ZZasV-1), ali pogodbo o zagotavljanju uporabe VNC ter veljavno licenco njegovega lastnika za upravljanje z VNC za glavni in nadomestni VNC. Dodaja, da je bilo kot dokazilo potrebno predložiti izpolnjen obrazec ESPD, v katerega ponudnik navede podatke, iz katerih izhaja izpolnjevanje zahtev iz pogoja, in veljavno licenco za upravljanje z VNC ali fotokopijo pogodbe o zagotavljanju uporabe VNC (če ponudnik sam nima veljavne licence za VNC). Naročnik je predmetni pogoj torej določil na način, da ga ponudniki lahko izpolnijo na alternativen način, saj jim je omogočil, da bodisi sami razpolagajo z licenco za upravljanje z VNC bodisi z licenco za upravljanje z VNC razpolaga druga oseba, s katero ima ponudnik sklenjeno pogodbo o zagotavljanju uporabe VNC. Del predmetnega pogoja, tj. veljavna licenca njegovega lastnika za upravljanje z VNC za glavni in nadomestni VNC, je tako vezan izključno na pogodbo o zagotavljanju uporabe VNC. Dodatna dokazila, pogodba ter licenca lastnika VNC za glavni in nadomestni VNC, se tako zahtevajo le v primeru, kadar ponudnik sam nima licence za upravljanje z VNC in ima pogodbeno zagotovljeno uporabo VNC. Da je temu tako, izhaja tudi iz zahtevanih dokazil v zvezi s tem zahtevanim pogojem. Naročnik nadalje navaja, da je izbrani ponudnik v predloženi ponudbi kot dokazilo za izpolnjevanje predmetnega pogoja predložil ustrezno izpolnjen obrazec ESPD, v katerem je navedel tudi licenco za upravljanje z VNC, kot dokazilo pa je predložil Certifikat o licenci za upravljanje z varnostno nadzornim centrom na ime izbranega ponudnika, ki je bil izdan s strani Ministrstva za notranje zadeve. S tem je izbrani ponudnik predmetni pogoj v celoti izpolnil. Iz navedenega namreč izhaja, da izbrani ponudnik razpolaga z lastnim VNC in ima pridobljeno tudi licenco za upravljanje z VNC. Naročnik zavrača očitke vlagatelja, da bi moral izbrani ponudnik imetnika licence za upravljanje nadomestnega VNC nominirati kot podizvajalca ter zanj predložiti izpolnjen obrazec ESPD skladno z drugim odstavkom 94. člena ZJN-3. Pojasnjuje, da razpisna dokumentacija takšne zahteve ni vsebovala. Nadalje navaja, da lahko naročnik v skladu s 76. členom ZJN-3 določi pogoje za sodelovanje glede poklicne, ekonomske, finančne ter tehnične in strokovne sposobnosti, vendar le, če so ti povezani in sorazmerni s predmetom naročila, ter dodaja, da pogoji glede poklicne sposobnosti niso obvezni, temveč fakultativni, njihova določitev pa je v široki diskreciji naročnika, kar potrjuje tudi sodna praksa Sodišča EU (zadeve C 403/21, C-195/21, C 295/20). Izpostavlja, da niti ZJN-3 niti Direktiva 2014/24/EU ne zahtevata, da se prav vsa temeljna pravila, ki izhajajo iz področne zakonodaje, vključijo v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Če naročnik določenega pogoja ne predpiše, mu tega ni mogoče šteti v kršitev, saj milejši pogoji ne omejujejo konkurence, temveč jo širijo. V obravnavanem primeru naročnik tudi ni kršil načela transparentnosti, saj je pogoje jasno določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, vlagatelj pa njihove nejasnosti ni zatrjeval. Naročnik nadalje zatrjuje, da je vlagatelju znano, da je Državna revizijska komisija že odločala o smiselno enakih vprašanjih, saj se sam sklicuje na odločitvi Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-010/2022 in 018-002/2023, iz katerih izhaja, da licenca za upravljanje z glavnim VNC hkrati dokazuje ustreznost nadomestnega VNC ter izpolnjevanje vseh organizacijskih, materialnih in kadrovskih pogojev po ZZasV-1. Navaja, da je v obravnavanem primeru v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahteval predložitev licence za upravljanje z glavnim VNC, s čimer je v celoti zadostil tudi zahtevam relevantne področne zakonodaje, ter izpostavlja, da je Državna revizijska komisija v zadevi št. 018-002/2023 zavzela jasno stališče, da je od ponudnikov samih odvisno, v kakšnih vlogah, če sploh, bodo imetniki nadomestnih VNC nastopali v ponudbah, od tega pa je nadalje odvisna tudi obveznost predložitve obrazca ESDP zanje. Nikakor pa po stališču Državne revizijske komisije ni moč zahtevati, da bi moral naročnik od ponudnikov zahtevati predložitev obrazca ESPD za oba imetnika VNC (glavnega in nadomestnega). Ker je izbrani ponudnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila oddal samostojno ponudbo kot samostojni ponudnik, pri čemer to jasno izhaja tudi iz predložene ponudbe, vlagateljevo sklicevanje na točko 10.2.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni relevantno. Ne glede na navedeno pa naročnik dodaja, da se na podlagi prvega odstavka 94. člena ZJN-3 za podizvajalca šteje vsak subjekt, ki dejansko izvaja del javnega naročila. Po oceni naročnika pa zagotavljanje storitev nadomestnega VNC ni neposredno povezano z dejansko izvedbo del predmetnega javnega naročila, namen nadomestnega VNC je namreč zgolj v zagotovitvi neprekinjenega delovanja VNC, s čimer se zmanjšuje tveganje za varnostne incidente, ki bi lahko nastali zaradi morebitnega izpada glavnega VNC. Tudi sam ZZasV-1 nadomestnega VNC ne pozna, predpisan je le preko standarda SIST EN 50518. Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navaja še, da strokovno mnenje Zbornice za razvoj slovenskega zasebnega varovanja, na katerega se v zahtevku za revizijo sklicuje vlagatelj, ne more biti pravno zavezujoče, saj navedena zbornica kot pravna oseba zasebnega prava in katere članice so zgolj nekatere družbe za zasebno varovanje, ni in ne more biti pristojni organ za razlago zakona. Nadalje pa zatrjuje tudi, da izbranemu ponudniku prav tako ni mogoče očitati neizpolnjevanja zahtev glede predložitve pooblastila za izvajanje požarnega varovanja ter glede razpolaganja z varnostniki, usposobljenimi za reševanje iz dvigal.
Naročnik je dne 14. 1. 2026 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v zvezi s predmetnim javnim naročilom in dokumentacijo predrevizijskega postopka.
Vlagatelj se je z vlogo z dne 14. 1. 2026 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. V njej vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo. Navaja, da izbrani ponudnik ni izkazal izpolnjevanje pogoja iz podtočke tri točke 8.1.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, saj ni predložil veljavne licence za upravljanje z VNC tako za glavni VNC kot tudi za nadomestni VNC. Dodaja, da so morali ponudniki v izkaz predmetnega pogoja predložiti izpolnjen obrazec ESPD tako za lastnika oziroma imetnika licence za upravljanje z glavnim VNC kakor tudi nadomestnim VNC, česar izbrani ponudnik ni storil. Nadalje pritrjuje naročniku, da v zvezi s predmetnim pogojem nihče ni postavil niti vprašanja niti vložil zahtevka za revizijo, zaradi česar se smatra, da so bila določila dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila jasna in razumljiva. Ne strinja pa se z naročnikovim naziranjem, da je bilo izpolnjevanje tega pogoja alternativno opredeljeno tudi glede imetništva veljavne licence za upravljanje z VNC za glavni in nadomestni VNC. Dodaja, da je stališče naročnika, da zagotavljanje storitev nadomestnega VNC ni neposredno povezano z dejansko izvedbo predmeta javnega naročila, zmotno, pri čemer se opira na Odredbo o določitvi standardov, ki so obvezni na področju zasebnega varovanja, ter Strokovno mnenje Zbornice za razvoj slovenskega zasebnega varovanja št. 0098/BS-TK/2025 z dne 20. 11. 2025. Ob sklicevanju na obsežno prakso Državne revizijske komisije (zadeve št. 018-002/2023, 018-109/2020, 018-109/2018) ponovno zatrjuje, da bi moral izbrani ponudnik imetnika nadomestnega VNC v svoji ponudbi priglasiti kot podizvajalca. Nadalje pa izbranemu ponudniku očita, da je predložitev certifikata s prekritimi podatki o imetniku nadomestnega VNC problematično tudi z vidika šestega odstavka 75. člena ZJN-3, saj je z zakritjem informacij o imetniku nadomestnega VNC naročniku prekril dejstvo, da bo del javnega naročila oddal v podizvajanje, saj mu storitve nadomestnega VNC zagotavlja drug subjekt.
Državna revizijska komisija je dne 26. 1. 2026 vlagatelju na podlagi 11. člena ZPVPJN v seznanitev posredovala vlogo izbranega ponudnika z dne 24. 12. 2025, vloženo preko portala eRevizija dne 24. 12. 2025. Vlagatelj se je dne 29. 1. 2026 opredelil do vloge izbranega ponudnika. V vlogi vztraja pri svojih dosedanjih navedbah.
Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da so vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN izpolnjeni, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.
Po pregledu dokumentacije postopka oddaje javnega naročila in predrevizijskega postopka ter po preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi razlogov, navedenih v nadaljevanju, odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Ob tem Državna revizijska komisija pojasnjuje, da pri odločanju o zahtevku za revizijo ni upoštevala vloge izbranega ponudnika z dne 24. 12. 2025, vložene preko portala eRevizija dne 9. 1. 2026, iz razloga, ker je bila vložena po izteku roka iz drugega odstavka 27. člena ZPVPJN.
Med vlagateljem in naročnikom je sporno, ali je naročnik pri oddaji predmetnega javnega naročila ravnal skladno z ZJN-3 in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot dopustno. Sporno je zlasti vprašanje, ali bi moral izbrani ponudnik, ki je sam imetnik glavnega VNC, kot podizvajalca v ponudbi nominirati gospodarski subjekt, ki mu zagotavlja nadomestni VNC, ter zanj predložiti zahtevana dokazila.
Državna revizijska komisija najprej pojasnjuje, da je skladno z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 dopustna tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. Naročnik v skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.
Iz citiranih določb ZJN-3 izhaja, da je mogoče kot dopustno oceniti in posledično izbrati zgolj ponudbo ponudnika, ki je (med drugim) skladna z zahtevami, določenimi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.
V obravnavanem primeru je naročnik v podtočki tri točke 8.1.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila kot pogoj za sodelovanje, ki se nanaša na ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, določil:
»Ponudnik mora imeti veljavno licenco za upravljanje z varnostno-nadzornim centrom (v nadaljevanju: VNC), ki jo izda Ministrstvo za notranje zadeve v skladu z ZZasV-1, ali pogodbo o zagotavljanju uporabe VNC ter veljavno licenco njegovega lastnika za upravljanje z VNC za glavni in nadomestni VNC.
DOKAZILO:
- Izpolnjen obrazec »ESPD« (del IV: Pogoji za sodelovanje, Oddelek A: Ustreznost, področje: Za naročila storitev: potrebno določeno dovoljenje); ponudnik v obrazec ESPD navede podatke, iz katerih izhaja izpolnjevanje zahtev iz pogoja;
- veljavna licenca za upravljanje z VNC ali fotokopija pogodbe o zagotavljanju uporabe VNC (če ponudnik sam nima veljavne licence za upravljanje z VNC).«.
Iz predstavljene vsebine dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da je naročnik od ponudnikov v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila zahteval, da v izkaz izpolnjevanja zadevnega pogoja predložijo izpolnjen obrazec ESPD, iz katerega bo izhajajo izpolnjevanje predmetnega pogoja, in veljavno licenco za upravljanje z (glavnim in nadomestnim) VNC ali fotokopijo pogodbe o zagotavljanju uporabe VNC, v kolikor ponudniki sami ne razpolagajo z veljavno licenco za upravljanje z VNC. Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ponudnikom prepustil izbiro, kako bodo izpolnil predmetni pogoj in v kakšnih vlogah bodo nastopali imetniki glavnih in nadomestnih VNC, od njihove izbire pa je nadalje odvisna tudi obveznost predložitve dokazil v izkaz izpolnjevanja navedenega pogoja. Od ponudnikov samih je torej odvisno, ali razpolagajo z glavnim in nadomestnim VNC sami, ali sami razpolagajo le z glavnim VNC, nadomestnega pa zagotavljajo z drugim subjektom, ali pa je tako imetnik glavnega kot tudi nadomestnega VNC drug subjekt.
Po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija najprej ugotavlja (kar med strankama ni sporno), da izbrani ponudnik pri predmetnem javnem naročilu ne nastopa z drugimi gospodarskimi subjekti, pač pa kot samostojni ponudnik (obrazec Podatki o ponudbi, v katerem nista izpolnjeni točki glede partnerjev v skupni ponudbi oziroma glede podizvajalcev, ter obrazec ESPD, kjer je vlagatelj označil, da ne sodeluje z drugimi gospodarskimi subjekti oziroma da ne namerava oddati dela javnega naročila v podizvajanje), kar izbrani ponudnik tudi sam navaja v vlogi z dne 24. 12. 2025, vloženi preko portala eRevizija dne 24. 12. 2025.
Nadalje Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika izhaja tudi, da izbrani ponudnik razpolaga z glavnim VNC, imetnik nadomestnega VNC pa je družba Telekom Slovenije, d.d., Cigaletova 15, Ljubljana (v nadaljevanju: družba Telekom Slovenije, d.d.), kar med strankami ni sporno (Certifikat št. AES 129643 0002 Rev. 00 z dne 27. 6. 2025; Državna revizijska komisija ugotavlja, da se v tem delu za napačne izkažejo navedbe vlagatelja, da je izbrani ponudnik naročniku zakril informacijo o imetniku nadomestnega VNC). Je pa med strankama sporno, ali iz določb ZJN-3 in dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da mora v primeru, kot je predmetni, ko torej izbrani ponudnik sam zagotavlja glavni VNC, nadomestnega pa mu zagotavlja drug gospodarski subjekt, imetnik nadomestnega VNC v ponudbi nastopati kot podizvajalec.
V zvezi s spornim vprašanjem, ali je izbrani ponudnik v ponudbeni dokumentaciji ustrezno predstavil (priglasil) vse subjekte, ki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročila, Državna revizijska pojasnjuje (in kot je že večkrat zapisala – prim. npr. odločitve v zadevah št. 018-073/2018, 018-154/2019, 018-124/2020), da javno naročilo izvede (izbrani) ponudnik (oziroma skupina ponudnikov) sam (prim. 1. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3) ali pa ga ponudnik izvede s podizvajalci. Definicija podizvajalca za namen postopkov javnega naročanja je določena v prvem odstavku 94. člena ZJN-3. Skladno s to določbo je podizvajalec gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za ponudnika, s katerim je naročnik po ZJN-3 sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila ali okvirni sporazum, dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila.
Če bo ponudnik izvajal javno naročilo gradnje ali storitve s podizvajalci, mora skladno z drugim odstavkom 94. člena ZJN-3 v ponudbi:
- navesti vse podizvajalce ter vsak del javnega naročila, ki ga namerava oddati v podizvajanje,
- navesti kontaktne podatke in zakonite zastopnike predlaganih podizvajalcev,
- priložiti izpolnjene ESPD teh podizvajalcev v skladu z 79. členom ZJN-3 ter
- priložiti zahtevo podizvajalca za neposredno plačilo, če podizvajalec to zahteva.
Tudi iz prvega odstavka 81. člena ZJN-3 izhaja, da lahko gospodarski subjekt glede pogojev v zvezi z ekonomskim in finančnim položajem ter tehnično in strokovno sposobnostjo po potrebi za posamezno javno naročilo uporabi zmogljivosti drugih subjektov, ne glede na pravno razmerje med njim in temi subjekti. V tem primeru mora naročnik na podlagi prve povedi drugega odstavka 81. člena ZJN-3 v skladu s 77., 79. in 80. členom ZJN-3 preveriti, ali subjekti, katerih zmogljivosti namerava uporabiti gospodarski subjekt, izpolnjujejo ustrezne pogoje za sodelovanje in ali zanje obstajajo razlogi za izključitev.
Da mora ponudnik v primeru, ko bo pri izvedbi javnega naročila sodeloval s podizvajalci, slednje priglasiti v ponudbi in zanje predložiti ustrezna dokazila, je določil tudi naročnik v točki 10.2.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kjer je med drugim zapisal:
»[…] Izpolnjen in podpisan ESPD mora biti v ponudbi priložen za vse gospodarske subjekte, ki v kakršni koli vlogi sodelujejo v ponudbi (ponudnik, sodelujoči ponudniki v primeru skupne ponudbe, gospodarski subjekti, na katerih kapacitete se sklicuje ponudnik in podizvajalci).
Ponudnik, ki v sistemu e-JN oddaja ponudbo, naloži svoj ESPD v razdelek »Dokumenti«, del »ESPD – ponudnik«, ESPD ostalih sodelujočih pa naloži v razdelek »Sodelujoči«, del »ESPD – ostali sodelujoči«. Ponudnik, ki v sistemu e-JN oddaja ponudbo, naloži elektronsko podpisan ESPD v xml. obliki ali nepodpisan ESPD v xml. obliki, pri čemer se v slednjem primeru v skladu Splošnimi pogoji uporabe sistema e-JN šteje, da je oddan pravno zavezujoč dokument, ki ima enako veljavnost kot podpisan.
Za ostale sodelujoče ponudnik v razdelek »Sodelujoči«, del »ESPD – ostali sodelujoči« priloži lastnoročno podpisane ESPD v pdf. obliki, ali v elektronski obliki podpisan xml.«.
Iz predstavljenih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da je naročnik zahteval, da ponudniki v ponudbi predložijo obrazec ESPD za vse gospodarske subjekte, ki bodo sodelovali pri izvajanju predmetnega javnega naročila, česar pa izbrani ponudnik za imetnika nadomestnega VNC ni storil.
V zvezi z vprašanjem, kakšna je vloga nadomestnega VNC pri izvajanju storitev varovanja, Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je že v zadevi št. 018-010/2022, na podlagi takrat pridobljenega pojasnila Ministrstva za notranje zadeve, Direktorata za policijo in druge varnostne naloge, zapisala, da ima sekundarni (oz. nadomestni) VNC po standardu SIST EN 50518:2019 dve osnovni funkciji. Prvič, v primeru, da primarni VNC v celoti odpove, se storitve prenesejo na drugi VNC, ki prevzame vse njegove funkcije (drugi VNC prevzame vse funkcije primarnega VNC v primeru njegove celotne odpovedi). In drugič, v primeru sprožitve alarma na opremi tehničnega varovanja, ki skrbi za varnost primarnega VNC in sprožitve alarma na opremi za nadzor varnosti operaterjev VNC, se stanje alarma prenese na drugi VNC, ki mu zagotovi ukrepanje ustrezne intervencijske ekipe (drugi VNC opravlja funkcijo nadzora in varovanja primarnega VNC in njegovih operaterjev). Kot je v sklepu št. 018-010/2022 zapisala Državna revizijska komisija, se mora stanje alarma zaznati v VNC in se sporočiti v drugi VNC v skladu z zahtevami kategorije I standarda SIST EN 50518:2019, in sicer na način, da se nadzor varnosti operaterjev VNC samodejno preverja v največ 60-minutnih intervalih, če v 60 sekundah ni odziva, pa se mora samodejno sprožiti alarm v drugem VNC, ki izpolnjuje zahteve za kategorijo I standarda SIST EN 50518:2019. Sporočila alarmnega sistema VNC se morajo torej sporočati drugemu VNC, ki izpolnjuje zahteve kategorije I standarda SIST EN 50518:2019. Iz navedenega je razvidno, da tudi nadomestni VNC obdeluje alarme, ki prihajajo iz varovanih objektov, ter da nadomestni VNC na eni strani opravlja funkcijo nadzora in varovanja glavnega VNC in njegovih operaterjev, na drugi strani pa v primeru odpovedi glavnega VNC prevzame vse njegove funkcije in zagotovi ukrepanje ustrezne intervencijske ekipe.
Državna revizijska komisija je torej na podlagi navedenih pojasnil že v zadevi št. 018-010/2022 zavzela stališče, da ni mogoče šteti, da imetnik nadomestnega VNC ne bo izvajal nobenega dela predmeta javnega naročila oziroma da vanj ne bo vključen. Imetnik nadomestnega VNC opravlja funkcijo nadzora glavnega VNC, obdeluje signale, ki prihajajo iz naročnikovih objektov, in v primeru odpovedi glavnega VNC prevzame vse njegove funkcije in zagotovi ukrepanje, kot tak pa za ponudnika, ki je imetnik glavnega VNC in s katerim naročnik sklene pogodbo o izvedbi javnega naročila, izvaja storitev, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila. V posledici navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da v primeru, ko izbrani ponudnik sam razpolaga z glavnim VNC, imetnik nadomestnega VNC pa je drug subjekt, med njima obstaja pogodbeno razmerje, na podlagi katerega imetnik nadomestnega VNC izvaja storitve za imetnika glavnega VNC, zaradi česar imetniku nadomestnega VNC pritiče položaj podizvajalca v skladu s prvim odstavkom 94. člena ZJN-3.
Upoštevajoč ugotovljeno dejstvo, da v obravnavanem primeru izbrani ponudnik razpolaga le z glavnim VNC, imetnik nadomestnega VNC pa je družba Telekom Slovenije, d.d., za katerega ni mogoče šteti, da ne bo izvajal nobenega dela predmeta javnega naročila, Državna revizijska komisija zaključuje, da bi moral izbrani ponudnik družbo Telekom Slovenije, d.d., v ponudbi priglasiti oziroma predstaviti bodisi kot partnerja v skupni ponudbi bodisi kot podizvajalca in zanjo predložiti zahtevana dokazila. Ker torej izbrani ponudnik v ponudbeni dokumentaciji ni predstavil vseh subjektov, ki bodo sodelovali pri izvedbi predmeta javnega naročila in zanje ni predložil zahtevanih dokazil, kot je to v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določil naročnik, je naročniku s tem, ko iz tega razloga ponudbe izbranega ponudnika ni zavrnil kot nedopustne, mogoče očitati kršitev določb ZJN-3 (zlasti drugega odstavka 94. člena ZJN-3 ter drugega odstavka 81. člena ZJN-3) ter kršitev določb lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (zlasti točke 10.2.2).
Na navedeno ugotovitev ne more vplivati sklicevanje naročnika in izbranega ponudnika na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-010/2022 in 018-002/2023. V zadevi št. 018-002/2023 je Državna revizijska komisija sicer res zavzela stališče, da od naročnikov ni moč zahtevati, da v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (izrecno) opredelijo dolžnost predložitve obrazca ESPD ter drugih dokazil za imetnika glavnega in nadomestnega VNC. Vendar se zadeva št. 018-002/2023 bistveno razlikuje od predmetnega postopka, saj je v zadevi št. 018-002/2023 Državna revizijska komisija obravnavala zahtevek za revizijo, ki je bil vložen zoper določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v kateri je takratni naročnik zahteval le dokazila za imetnika glavnega VNC, v postopku pa se je postavilo vprašanje, ali je naročnikova dolžnost, da že v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila izrecno določi tudi zahtevo za predložitev obrazca ESPD in drugih dokazil za imetnika nadomestnega VNC, ne glede na to, v kakšni vlogi se lahko ta pojavi oz. na kakšen način lahko sodeluje. Državna revizijska komisija je v zadevi št. 018-002/2023 zavzela stališče, da dolžnost predstavitve podizvajalcev v ponudbi in predložitve dokazil izhaja že iz določb ZJN-3 in da naročniku ni mogoče naložiti dolžnosti, da že v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila izrecno določi obveznost predložitve dokazil za imetnika nadomestnega VNC, saj bi lahko s tem glede na različne modalitete zagotavljanja glavnega in nadomestnega VNC neutemeljeno prejudiciral (različno) ponudbeno vsebino ponudnikov. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila pa je zahtevek za revizijo vložen zoper odločitev o oddaji naročila, pri čemer je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (podtočka tri točke 8.1.2) kot pogoj za sodelovanje določil, da mora imeti ponudnik veljavno licenco tako za glavni kot tudi za nadomestni VNC in da mora v primeru, če z glavnim ali nadomestnim VNC ne razpolaga sam, predložiti pogodbo o zagotavljanju uporabe ter veljavno licenco za upravljanje z glavnim in nadomestnim VNC. Naročnik je s tem predvidel različne modalitete zagotavljanja glavnega in nadomestnega VNC, pri čemer je treba šteti, da v primeru, kot je predmetni, ko izbrani ponudnik z glavnim VNC razpolaga sam, nadomestnega pa zagotavlja s pogodbenim imetnikom, imetnik nadomestnega VNC izpolnjuje kriterije podizvajalca in je zanj posledično treba predložiti dokazila, ki jih predvideva ZJN-3 in dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila.
V zadevi št. 018-002/2023 je Državna revizijska komisija nadalje tudi opozorila, da je v zadevi št. 018-010/2022 obravnavala zgolj primer, ko ponudnik oziroma izvajalec storitve varovanja sam ni razpolagal niti z glavnim niti z nadomestnim VNC ter zgolj za ta primer ugotovila, da je imetnik nadomestnega VNC v pogodbenem razmerju z imetnikom glavnega VNC, ne pa s ponudnikom oziroma izvajalcem storitve varovanja. Zato je v navedeni odločitvi zgolj za primer, ko ponudnik sam ne razpolaga z glavnim VNC, ugotovila, da je imetnik nadomestnega VNC kvečjemu podizvajalec podizvajalca, posledično pa zaključila, da imetnika nadomestnega VNC v ponudbi ni potrebno priglasiti kot podizvajalca. Iz stališča, ki ga je Državna revizijska komisija zavzela v zadevi št. 018-010/2022, in sicer da operaterji VNC izvajajo pomembne naloge v okviru storitev varovanja ter da je VNC sestavni in neločljivi del celotnega sistema varovanja, zaradi česar je treba šteti, da tudi imetnik nadomestnega VNC izvaja del javnega naročila oz. je vanj vključen, pa nadalje izhaja, da je treba imetnika nadomestnega VNC, ki zagotavlja storitve ponudniku kot imetniku glavnega VNC, šteti za podizvajalca v smislu prvega odstavka 94. člena ZJN-3.
Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik kršil določbe ZJN-3 in lastne dokumentacije v zvezi z oddajo naročila, ko je ponudbo izbranega ponudnika označil kot dopustno, čeprav ta v okoliščinah konkretnega primera ni priglasil imetnika nadomestnega VNC kot podizvajalca ter zanj ni predložil zahtevanih dokazil. Že navedeno zadošča, da Državna revizijska komisija, ne da bi obravnavala še druge vlagateljeve očitke, saj bi po eni strani to podaljšalo postopek pravnega varstva, po drugi pa neodvisno od ugotovitev ne bi bilo nobenega vpliva na končno odločitev, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodi zahtevku za revizijo in razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila«, št. Su 521/2025, z dne 5. 12. 2025.
Skladno z drugo povedjo iz tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.
Z razveljavitvijo izpodbijane odločitve se postopek oddaje javnega naročila znova znajde v trenutku pred njenim sprejemom, naročnik pa je, ob upoštevanju možnosti in omejitev uporabe petega, šestega in sedmega odstavka 89. člena ZJN-3, zavezan sprejeti eno izmed odločitev, ki jih omogoča 90. člen ZJN-3.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj je uspel z zahtevkom za revizijo, zato mu Državna revizijska komisija, upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 s sprem.; v nadaljevanju: OT) in Sklepom o spremembi vrednosti točke (Uradni list RS, št. 22/2019), ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava:
- takso v višini 22.211,52 eurov,
- stroške za sestavo zahtevka za revizijo (tarifna številka 44/1 OT) v višini 3.240,00 eurov (5.400 točk točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 3.952,80 eurov, in
- izdatke (tretji odstavek 11. člena OT) od 5.400 točk v višini 38,40 eurov (20 + 44 točk), povečane za 22 % DDV, kar znese 46,85 eurov,
kar skupaj znese 26.211,17 eurov.
Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenih stroškov odvetniških storitev za »konferenca s stranko« (tarifna številka 46 OT), saj so v tarifni številki 46 OT opredeljeni stroški za storitve, ki niso povezani s stroški odvetniških storitev za sestavo zahtevka za revizijo.
Vlagatelj je povrnitev stroškov priglasil tudi v vlogi z dne 14. 1. 2026 in vlogi z dne 28. 1. 2026, vendar mu jih Državna revizijska komisija ni priznala, saj je bilo vse, kar je bistveno za rešitev zadeve, razvidno že iz zahtevka za revizijo.
Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške v višini 26.211,17 EUR, ki mu jih je dolžan naročnik povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višjo stroškovno zahtevo je Državna revizijska komisija zavrnila.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.
Izbrani ponudnik je v vlogi z dne 24. 12. 2025, vloženi preko portala eRevizija dne 24. 12. 2025, s katero se je izjasnil o zahtevku za revizijo, priglasil povrnitev stroškov pravnega varstva. Državna revizijska komisija ocenjuje, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven, zato je ocenila, da priglašeni stroški niso potrebni (četrti odstavek 70. člena ZPVPJN) in je stroškovno zahtevo zavrnila.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa
Pravni pouk:
Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.
Predsednik senata:
Andraž Žvan, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije
Vročiti:
- naročnik,
- pooblaščenec vlagatelja,
- pooblaščenec izbranega ponudnika,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.
Vložiti:
- v spis zadeve, tu.