018-169/2025 Slovenski državni gozdovi, d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 19. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sama Červeka, kot predsednika senata, ter Andraža Žvana in dr. Mateje Škabar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »PRE_1_2026: Prevoz gozdnih lesnih sortimentov po cesti ter izdelava sekancev s prevozom«, v zvezi s predlogom družbe LOGMAN, d.o.o., Novomeška cesta 5, Kočevje, ki jo po pooblastilu zastopa odvetnica Anja Jandrok, Cigaletova ulica 7, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila naročnika Slovenski državni gozdovi, d.o.o., Rožna ulica 39, Kočevje (v nadaljevanju: naročnik), dne 23. 12. 2025

odločila:

Predlogu vlagatelja za zadržanje predmetnega postopka oddaje javnega naročila se ne ugodi.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo dne 20. 10. 2025 objavljeno na portalu javnih naročil pod št. objave JN008262/2025-EUe16/01, in v Uradnem listu EU pod št. objave 689585-2025. Naročnik vzpostavlja dinamični nabavni sistem, ki je razdeljen na dva sklopa.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev o priznanju sposobnosti in uvrstitvi v katalog ponudnikov« (objava na portalu javnih naročil dne 4. 12. 2025), gospodarske subjekte seznanil, katerim gospodarskim subjektom prizna sposobnost in jim posledično omogoči dostop do dinamičnega nabavnega sistema ter katerim gospodarskim subjektom ne prizna sposobnosti in jim posledično ne omogoči dostopa do dinamičnega nabavnega sistema. Iz odločitve je razvidno, da naročnik vlagatelju ni priznal sposobnosti v sklopu 1 »Prevoz GLS v cestnem prometu« in da mu posledično ne bo omogočil dostopa do dinamičnega nabavnega sistema.

Vlagatelj je zoper naročnikovo odločitev, da mu ne omogoči dostopa do dinamičnega nabavnega sistema za sklop 1, dne 16.12. 2025 vložil zahtevek za revizijo, v katerem je predlagal izdajo sklepa o zadržanju predmetnega postopka javnega naročanja. Vlagatelj navaja, da bi lahko nadaljevanje postopka bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva.

Naročnik je dne 18. 12. 2025 z (nedatiranim) dopisom Državni revizijski komisiji odstopil predlog za zadržanje postopka. V dopisu naročnik navaja, da vlagatelj ni navedel okoliščin, ki bi utemeljevala izdajo sklepa o zadržanju postopka, poleg tega je vlagatelj že z vložitvijo zahtevka za revizijo dosegel učinek, ki ga zasleduje s predlogom, saj je naročniku že na podlagi prvega odstavka 17. člena ZPVPJN prepovedana sklenitev pogodbe.

Po preučitvi odstopljene dokumentacije in vlagateljevega predloga je Državna revizijska komisija na podlagi 19. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.


Vlagatelj lahko, skladno s prvim odstavkom 19. člena ZPVPJN, naročniku ob vložitvi zahtevka za revizijo naročniku posreduje predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. S sklepom o zadržanju postopka oddaje javnega naročila se zadržijo nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila do pravnomočne odločitve naročnika ali Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo (peti odstavek 19. člena ZPVPJN). Če naročnik vlagateljevemu predlogu ne ugodi, ga mora odstopiti Državni revizijski komisiji (druga alineja drugega odstavka 19. člena ZPVPJN). V skladu s četrtim odstavkom 19. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija predlogu ugodi, če po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva.

V konkretnem primeru je tako treba presoditi, ali bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost vlagateljevega pravnega varstva.

V obravnavanem primeru naročnik po omejenem postopku vzpostavlja dinamični nabavni sistem. Skladno z 49. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) javno naročanje v okviru dinamičnega nabavnega sistema predstavlja dvofazni postopek. V prvi fazi postopka naročnik po prejemu prijav preveri, ali gospodarski subjekti izpolnjujejo vnaprej določene pogoje za sodelovanje in zanje ne obstajajo razlogi za izključitev, nato pa vsem kandidatom, katerih prijave so skladne z zahtevami naročnika, dodeli dostop do dinamičnega nabavnega sistema. V drugi fazi naročnik kandidate, ki so dobili dostop do dinamičnega nabavnega sistema, povabi k predložitvi ponudb za vsako posamezno javno naročilo v okviru dinamičnega nabavnega sistema. Naročnik lahko dinamični nabavni sistem razdeli na kategorije – v tem primeru za vsako kategorijo določi pogoje za sodelovanje, v drugi fazi postopka pa k predložitvi ponudb povabi vse udeležence, ki so dobili dostop do dinamičnega nabavnega sistema za kategorijo, ki ustreza posameznemu javnemu naročilu.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik javno naročilo razdelil na dva sklopa. Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo zgolj zoper ravnanje naročnika v sklopu 1, medtem ko zahtevka za revizijo v sklopu 2 ni vložil – v tem sklopu vlagatelj tudi ni predložil prijave. Že iz razloga, ker vlagatelj zahtevka za revizijo v sklopu 2 ni vložil, posledično pa vlagatelj ne izkazuje pravovarstvene potrebe za izdajo sklepa o zadržanju zadevnega postopka javnega naročanja v sklopu 2, se predlogu vlagatelja za izdajo sklepa o zadržanju zadevnega postopka javnega naročanja za sklop 2, ne ugodi.

Presoditi pa je še treba, ali bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila v sklopu 1 bistveno vplivalo na učinkovitost vlagateljevega pravnega varstva.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo podal predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka, medtem ko argumentov, ki bi utemeljevali njegov predlog, ni navedel. Vlagatelj je namreč zgolj pavšalno navedel, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, vendar pa ni z ničemer utemeljil, kako bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila (bistveno) vplivalo na učinkovitost njegovega pravnega varstva. Razlogov, ki bi narekovali zadržanje postopka javnega naročanja v sklopu 1, v obravnavani zadevi tudi ni ugotovila Državna revizijska komisija, saj glede na dejanske okoliščine konkretne zadeve, ko naročnik šele vzpostavlja dinamični nabavni sistem, že ureditev iz prvega odstavka 17. člena ZPVPJN varuje vlagateljev položaj.

Skladno s prvim odstavkom 17. člena ZPVPJN lahko naročnik, ne glede na vloženi zahtevek za revizijo, nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa zavrniti vseh ponudb zaradi okoliščin na strani naročnika, skleniti pogodbe, ustaviti postopka javnega naročanja ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja, razen če se zahtevek za revizijo nanaša na oddajo posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu.

Iz omenjene določbe izhaja temeljno pravilo predrevizijskega in revizijskega postopka, in sicer, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži sklenitev pogodbe (praviloma) do pravnomočnega zaključka revizijskega postopka. Takšno posledico ex lege povzroči že sama vložitev zahtevka za revizijo, zato druge aktivnosti vlagatelja zahtevka za revizijo niso potrebne. To pravilo zagotavlja, da po vloženem zahtevku za revizijo (razen v zakonu izrecno določenih izjemnih primerih) ne more priti do sklenitve pogodbe in da so zato lahko vsa naročnikova ravnanja, za katera se izkaže njihova nezakonitost, razveljavljena. ZPVPJN naročniku ob prejemu zahtevka za revizijo ne prepoveduje le sklenitve pogodbe, temveč mu (razen v zakonu izrecno določenih izjemnih primerih) izrecno prepoveduje tudi zavrnitev vseh ponudb zaradi okoliščin na njegovi strani, ustavitev postopka javnega naročanja ali začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja. Namen tega pravila je preprečiti, da bi naročnik zaključil postopek oddaje javnega naročila ali isti predmet naročila oddal v drugem postopku, še preden bi se končal postopek pravnega varstva.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo zoper naročnikovo odločitev, da mu sposobnosti za sodelovanje v sklopu 1 ne prizna in da mu posledično ne omogoči dostopa do dinamičnega nabavnega sistema v sklopu 1. Če bodo izpolnjene procesne predpostavke, bo moral zahtevek za revizijo obravnavati naročnik v predrevizijskem postopku, zatem pa še Državna revizijska komisija v revizijskem postopku. Če bo zahtevku za revizijo ugodeno, bo moral naročnik delno ali v celoti razveljaviti postopek javnega naročanja ali odpraviti kršitve (2. alineja prvega odstavka 28. člena ZPVPJN in 2. alineja prvega odstavka 39. člena ZPVPJN). To pomeni, da bodo v primeru ugotovljenih kršitev naročnika razveljavljena vsa njegova ravnanja v postopku oddaje javnega naročila, ki so bila izvedena v nasprotju z zakonom, naročnik pa bo moral uskladiti svoja ravnanja že v prvi fazi, torej pred povabilom k oddaji ponudbe za posamezno javno naročilo. V kolikor se bo torej v postopku pravnega varstva ugotovilo, da naročnik vlagatelju v nasprotju z določbami ZJN-3 ni priznal sposobnosti za sodelovanje v sklopu 1, bo odločitev o priznanju sposobnosti v izpodbijanem delu razveljavljena, vlagatelj pa bo imel možnost, da mu naročnik po ponovnem pregledu njegove prijave prizna sposobnost v sklopu 1, mu omogoči dostop do dinamičnega nabavnega sistema in ga povabi k oddaji ponudbe za posamezno javno naročilo. Učinkovitost pravnega varstva tako vlagatelju, ne glede na nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila (največ do sklenitve pogodbe o oddaji posameznega javnega naročila, zavrnitve vseh ponudb ali do začetka novega postopka javnega naročanja za isti predmet javnega naročanja), ne bo zmanjšana ali otežena.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija vlagateljevemu predlogu za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila ni ugodila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.

Pravni pouk:
Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.


Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije


Vročiti:
– naročnik,
– vlagatelj – po pooblaščencu,
– RS MJU.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.

Natisni stran