018-154/2025 RADIOTELEVIZIJA SLOVENIJA javni zavod, Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sama Červeka kot predsednika senata ter dr. Mateje Škabar kot članice senata in Igorja Luzarja kot člana senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Prenova poslovno informacijskega sistema RTV Slovenija«, na podlagi pritožbe, ki jo je vložil RAZVOJNI CENTER IRC CELJE, d.o.o., Ulica XIV. divizije 14, Celje, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetnik PETROVIČ ALEKSANDER , Ulica XIV. divizije 8, Celje, (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika RADIOTELEVIZIJA SLOVENIJA javni zavod, Ljubljana, Kolodvorska ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 18. 12. 2025

odločila:

1. Pritožba vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga oddaja kot konkurenčni postopek s pogajanji po 44. členu Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), 2. 9. 2025 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN006862/2025-EUe16/01 in v Uradnem listu Evropske unije istega dne, pod številko objave 572588-2025, s šestimi popravki.

Vlagatelj je zoper določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila z vlogo z dne 3. 10. 2025 vložil zahtevek za revizijo (v nadaljevanju tudi: prvi zahtevek za revizijo), v katerem je kot sporno izpostavljal zahtevo, ki se nanaša na ekonomski in finančni pogoj. Državna revizijska komisija je navedenemu zahtevku za revizijo z dne 3. 10. 2025 ugodila in s Sklepom št. 018-120/2025-8 z dne 7. 11. 2025 razveljavila sporno določbo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki jo je nato naročnik s popravkom umaknil (objava na Portalu javnih naročil št. JN006862/2025-EUe16/01-P04 z dne 11. 11. 2025).

Vlagatelj je zoper določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ponovno vložil zahtevek za revizijo z dne 20. 11. 2025 v katerem zatrjuje, da niso izpolnjeni pogoji iz 44. člena ZJN-3, da bi lahko naročnik naročilo oddal po konkurenčnem postopku s pogajanji, meni namreč, da je predmetno naročilo mogoče oddati brez pogajanj. Zatrjuje, da naročnik določa pogoje (reference ponudnika v točkah dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila 3.1.5, 3.1.6, 3.1.7 in kadrovsko usposobljenost v točki 3.1.8), ki jih izpolnjujejo samo večja podjetja in s tem odreka možnost sodelovanja malim in srednjim podjetjem. Naročnik postavlja visoke zahteve in sodelovanje visoko kvalificiranih kadrov in strokovnjakov, katerih sodelovanje ni objektivno potrebno za izvedbo predmetnega javnega naročila, ni povezano s predmetom javnega naročila in predmetu javnega naročila ni sorazmerno. Zatrjuje tudi, da je zahteva glede delovanja funkcionalnosti v točki 3.2.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v nasprotju z določbo v točki 3.2.1 in omogoča arbitrarno odločanje naročnika o tem ali določena funkcionalnost deluje. Zatrjuje kršitev 39. člena ZJN-3 ter načel enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) in zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-3).

Naročnik je s sklepom z dne 18. 11. 2025 zavrgel zahtevek za revizijo. Zatrjuje, da v zvezi z zahtevkom za revizijo obstaja omejitev iz 16. člena ZPVPJN. Pojasnjuje namreč, da je vlagatelj zahtevek za revizijo z dne 3. 10. 2025 vložil zgolj zoper določbe, ki se nanašajo na ekonomski in finančni pogoj, ki ga je skladno z odločitvijo Državne revizijske komisije (št. 018-120/2025-8 z dne 7. 11. 2025) umaknil in s tem odpravil ugotovljeno kršitev. Vlagatelj pa v novem zahtevku za revizijo navaja domnevne kršitve iz iste faze postopka, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane že ob vložitvi prvega zahtevka za revizijo. Dodaja še, da obstaja utemeljen sum zlorabe pravice v smislu 21. člena ZPVPJN, predlaga tudi izrek denarne kazni zaradi zlorabe pravic.

Zoper naročnikov sklep o zavrženju zahtevka za revizijo je vlagatelj z vlogo z dne 28. 11. 2025 vložil pritožbo, v kateri navaja, da naročnik ni pojasnil zakaj so izpolnjena določila 16. člena ZPVPJN in zakaj naj bi bila vlagatelju že ob vložitvi zahtevka za revizijo znana kršitev, ki jo uveljavlja v drugem zahtevku za revizijo. Zatrjuje, da naročnik z zavrženjem zahtevka za revizijo krši vlagateljeve pravice do pravnega sredstva pa tudi, da je neutemeljeno pričakovanje naročnika, da vlagatelj preuči obsežen in kompleksen projekt, če ne izpolnjuje osnovnega finančnega pogoja in mu v okviru skupne ponudbe sploh ni omogočeno, da bi v postopku sodeloval. Meni, da kopičenje obsežnih navedb in izpodbijanje pogojev vsepovprek ne koristi ekonomičnosti in hitrosti javnega naročanja. Zahtevek za revizijo z dne 3. 10. 2025 je vseboval vse razloge, ki so formalno onemogočali vlagatelju sodelovanje v postopku javnega naročila in oddajo veljavne ponudbe po do takrat objavljeni dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Navedene formalne zahteve pa nimajo nobene vsebinske povezave z izpolnjevanjem vsebinskih pogojev in zakonitostjo izbire vrste postopka, kar je bilo vlagatelju znano šele po 3. 10. 2025. Zatrjuje namreč, da mu ni bilo in ni moglo biti znano, da je predmet javnega naročila tako določljiv in določen, da ne izpolnjuje kriterijev, ki bi omogočali izbiro postopka po 44. členu ZJN-3. Šele, ko je naročnik 15. 10. 2025 objavil, da je predmet določen jasno, konkretno in objektivno, je bilo po mnenju vlagatelja možno sklepati, da morebiti ni bil izbran pravi postopek. Glede na nejasno dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in kasnejše spremembe, vlagatelju ni moč očitati, da bi za kršitve vedel že prej. Posledično zatrjuje, da je sklep naročnika o zavrženju nezakonit, vlagatelj ne krši zahtev 16. člena ZPVPJN, ker mu kršitve, ki jih očita sedaj niso bile in niso mogle biti znane, saj so bile delno razkrite šele po vložitvi zahtevka za revizijo z dne 3. 10. 2025.

Naročnik je Državni revizijski komisiji odstopil pritožbo, dokumentacijo o postopku javnega naročanja in dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Naročnik v dokumentu »Pojasnilo naročnika v zvezi s pritožbo vlagatelja« z dne 2. 12. 2025, vztraja pri navedbah iz sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo in odgovarja na vlagateljeve navedbe iz pritožbe. Zatrjuje še, da je vlagatelj v zvezi z zatrjevanjem kršitve, ki se nanaša na izbrani postopek, skladno z roki določenimi v 25. členu ZPVPJN, prepozen. V zvezi z navedbami, ki se nanašajo na odločitev o stroških postopka, zatrjuje, da je o stroških mogoče odločiti ločeno. Dodaja še, da vlagatelju ni bila odvzeta pravica do pravnega varstva, saj je imel možnost vložiti prvi zahtevek za revizijo in v njem pravočasno uveljavljati tudi druge morebitne kršitve, ki so mu bile znane ali bi mu morale biti znane.

Vlagatelj se je v vlogi z dne 10. 12. 2025 opredelil do naročnikovih navedb iz pojasnila v zvezi s pritožbo. Zatrjuje, da naročnik nima pravice za dodatno pojasnjevanje in utemeljevanje pritožbe, oporeka tudi pravno veljavnost predmetnega dokumenta zaradi podpisa le tega s strani komercialista službe RTV Slovenija (kakor je v vlogi navedeno). Vztraja pri ostalih navedbah iz pritožbe.

Po pregledu dokumentacije ter navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je sporno naročnikovo ravnanje, ko je vlagateljev zahtevek za revizijo brez vsebinske obravnave zavrgel.

Zavrženje zahtevka za revizijo je odločitev, s katero se odloči o postopkovnih (procesnih) vprašanjih. V primeru zavrženja zahtevka za revizijo do vsebinske (meritorne) obravnave zahtevka za revizijo ne pride. V skladu s prvim odstavkom 26. člena ZPVPJN naročnik pred vsebinsko (meritorno) obravnavo zahtevka za revizijo opravi predhodni preizkus zahtevka za revizijo, v okviru katerega preveri, ali so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 26. člena ZPVPJN, in sicer, ali
- je bil vložen pravočasno,
- vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN,
- ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN,
- ne obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in
- je dopusten.

Če naročnik ugotovi, da procesni pogoji iz zgoraj navedene prve, tretje, četrte ali pete alineje niso izpolnjeni, skladno s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo s sklepom zavrže. Zoper sklep o zavrženju zahtevka za revizijo lahko vlagatelj vloži pritožbo (prim. peti odstavek 26. člena ZPVPJN).

Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo, vložen zoper določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zavrgel z utemeljitvijo, da je vlagatelj že vložil zahtevek za revizijo, in sicer zgolj v zvezi z ekonomskim in finančnim pogojem, o katerem je bilo odločeno, kršitev je bila odpravljena, z novim zahtevkom za revizijo pa navaja kršitve, ki so mu bile ali bi mu lahko bile znane že ob vložitvi prvega zahtevka, zato obstoji omejitev iz prvega odstavka 16. člena ZPVPJN in skladno s četrto alinejo prvega odstavka 26. člena ZPVPJN zavrže vsebinsko presojo zahtevka za revizijo.

Prvi odstavek 16. člena ZPVPJN določa, da vlagatelj če je v postopku oddaje javnega naročila že vložil zahtevek za revizijo in je bilo o njem že odločeno ali ga je umaknil, vlagatelj v morebitnih pozneje vloženih zahtevkih v istem ali ponovljenem postopku oddaje javnega naročila ali v primeru, ko naročnik nadaljuje ta postopek z novim postopkom na podlagi točke b) prvega odstavka 44. člena ZJN-3, točke b) prvega odstavka 42. člena ZJN-3 ali 1. in 2. točke prvega odstavka 22. člena Zakona o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti (Uradni list RS, št. 90/12, 90/14 – ZDU-1I in 52/16), ne more več navajati istih kršitev ali drugih kršitev iz te faze postopka oddaje javnega naročila, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane že ob vložitvi prvega zahtevka, razen če naročnik ni upošteval odločitve Državne revizijske komisije ali če ponavlja isto kršitev.

Iz navedene določbe tako (med drugim) izhaja, da vlagatelj, če je v postopku oddaje javnega naročila že vložil zahtevek za revizijo in je bilo o njem že odločeno, v morebitnih pozneje vloženih zahtevkih v istem ali ponovljenem postopku oddaje javnega naročila ne more več navajati istih kršitev ali drugih kršitev iz te faze postopka oddaje javnega naročila, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane že ob vložitvi prvega zahtevka, razen če naročnik ni upošteval odločitve Državne revizijske komisije ali če ponavlja isto kršitev.

Med strankama ni sporno, da je vlagatelj dne 3. 10. 2025 že vložil zahtevek za revizijo v katerem je izpodbijal določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki so se nanašale na ekonomsko in finančno sposobnost (4.5 b točka 4. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila »Prijavna dokumentacija«) in o katerem je bilo odločeno z odločitvijo Državne revizijske komisije s Sklepom št. 018-120/2025-8. Prav tako med njima ni sporno, da je naročnik kršitev odpravil (objava popravka na portalu javnih naročil št. JN006862/2025-EUe16/01-P04 z dne 11. 11. 2025), vlagatelj pa v istem postopku vložil novi zahtevek za revizijo z dne 20. 11. 2025. Nista pa si stranki edini v tem, ali vlagatelj v zahtevku za revizijo z dne 20. 11. 2025 navaja kršitve, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane že ob vložitvi prvega zahtevka za revizijo.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo očital nepravilno izbiro postopka ter kršitev načel enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) in zagotavljanja konkurence (5. člen ZJN-3) z referenčnimi zahtevami v 3.1.5, 3.1.6 in 3.1.7 točki dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kadrovskimi zahtevami v 3.1.8 točki dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter nasprotujočimi si zahtevami glede funkcionalnosti delovanja iz 3.2.1 in 3.2.2 točke dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. V pritožbi zatrjuje, da mu naročnik odreka pravno varstvo, saj je neutemeljeno pričakovati, da vlagatelj v celoti preuči obsežen in kompleksen projekt, če ne izpolnjuje osnovnega pogoja in hkrati dodaja, da je šele po objavi naročnikovega odgovora na portalu javnih naročil dne 15. 10. 2025 lahko vedel, da naročnik šteje, da je predmet določen jasno, konkretno in objektivno, zato je bilo šele ob pregledu spremenjene dokumentacije možno sklepati, da morebiti ni izbran pravi postopek. Posledično mu kršitve, ki jih navaja v novem zahtevku za revizijo niso bile in niso mogle biti znane ob vložitvi zahtevka za revizijo z dne 3. 10. 2025.

Naročnik na drugi strani zatrjuje, da vlagatelj v novem zahtevku za revizijo ne navaja ponovljene kršitve, saj je ugotovljeno kršitev naročnik odpravil, navaja pa domnevne kršitve iz iste faze postopka, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane že ob vložitvi prvega zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da iz sklepa o zavrženju z dne 18. 11. 2025 jasno izhaja, da je vlagatelj v prvem zahtevku izpodbijal le ekonomski in finančni pogoj, da je naročnik ugotovljeno kršitev odpravil, zaradi česar ne gre za ponovljeno kršitev. Glede ostalih zahtev pa je naročnik ugotovil, da velja omejitev iz 16. člena ZPVPJN, saj gre za kršitve iz iste faze postopka, ki so bile vlagatelju oziroma bi mu morale biti znane že ob vložitvi zahtevka za revizijo. Iz navedenega izhaja, da je naročnik izpostavil, da je dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila spremenil izključno v delu, ki se nanaša na ugotovljeno kršitev v zvezi z ekonomskim in finančnim pogojem. Posledično iz navedenega sklepa o zavrženju, v nasprotju z navedbami vlagatelja, jasno izhaja, da se ostale kršitve nanašajo na dokumentacijo, ki ni bila spremenjena zato bi morale biti vlagatelju domnevne kršitve znane že ob vložitvi prvega zahtevka za revizijo.

V nadaljevanju pa je potrebno ugotoviti ali so bile kršitve, ki jih navaja v zahtevku za revizijo vlagatelju znane ali bi mu morale biti znane že ob vložitvi zahtevka za revizijo dne 3. 10. 2025.

Iz vpogleda v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila (objava na portalu javnih naročil z dne 2. 9. 2025 in vprašanj ter objavljenih odgovorov naročnika do 3. 10. 2025) izhaja, da je naročnik v točkah 3.2.1 in 3.2.2 določil zahteve glede izpolnjevanja tabele funkcionalnosti in ocenjevanje funkcionalnosti v vsebini, ki jo v zahtevku za revizijo izpodbija vlagatelj, prav tako iz točk 3.1.5, 3.1.6, 3.17 in 3.1.8 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da je naročnik reference ponudnika in kadrovsko sposobnost določil v vsebini, ki jo v zahtevku za revizijo izpodbija vlagatelj. Iz vpogleda na portal javnih naročil je dalje razvidno, da naročnik izpostavljenih točk dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v okviru objavljenih popravkov ter odgovorov in pojasnil po vložitvi prvega zahtevka za revizijo z dne 3. 10. 2025 ni spreminjal. Da bi v zvezi s temi določbami dokumentacije prišlo do kakršnih koli sprememb po vložitvi prvega zahtevka za revizijo z dne 3. 10. 2025, vlagatelj tudi ne zatrjuje. Posledično Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre slediti naročniku, da gre za vsebino dokumentacije, ki je bila oziroma je morala biti vlagatelju znana že ob vložitvi prvega zahtevka za revizijo z dne 3. 10. 2025.

Vlagatelj sicer izpostavlja, da je neutemeljeno pričakovanje, da v celoti preuči kompleksen projekt, če ne izpolnjuje pogoja finančne sposobnosti, naročnikovo ravnanje pa onemogoča in krši vlagateljevo pravico do pravnega varstva, s čimer pa se ni mogoče strinjati. Državna revizijska komisija je že večkrat ugotovila, da morajo gospodarski subjekti v postopkih javnega naročanja ravnati kot razumno obveščeni in povprečno skrbni ponudniki. Pojasniti pa je potrebno, da se ta standard skrbnosti se ne nanaša zgolj na samo pripravo ponudbene dokumentacije, temveč tudi na skrbno in celovito preučitev celotne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Od ponudnika se namreč pričakuje, da se pravočasno seznani z vsemi zahtevami in pogoji, ki so določeni za oddajo dopustne ponudbe, ter da vse morebitne nepravilnosti ali nejasnosti uveljavlja takoj, ko zanje ob potrebni skrbnosti lahko izve. Pravico do pravnega varstva ima tako vlagatelj zagotovljeno, vendar je potrebno poudariti, da v kolikor se je odločil, da pregleda le del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, nosi posledice takšne odločitve sam. Neizpolnitev dolžne skrbnosti ne more vplivati na zakonsko določeno omejitev zatrjevanja kršitev v prvem odstavku 16. člena ZPVPJN.

Vlagatelj dalje zatrjuje, da je naročnik ključne informacije razkril šele z objavo odgovora na portalu javnih naročil dne 15. 10. 2025, pred objavo le-tega pa vlagatelju ni bilo in ni moglo biti znano, da naročnik ni ravnal zakonito in je izbral napačen postopek.

Naročnik je na portalu javnih naročil objavil obvestilo o javnem naročilu (št. objave JN006862/2025-EUe16/01) z dne 2. 9. 2025 v okviru katerega je v točki B, podtočki B.1 »Postopek« med drugim objavil vrsto postopka, in sicer: »konkurenčni postopek s pogajanji«. Tudi iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila iz 1. poglavja »Povabilo k oddaji prijave« izhaja: »Radiotelevizija Slovenija, Javni zavod, objavlja na podlagi a) točke prvega odstavka 44. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št.: 91/2015 in spremembe, v nadaljevanju: ZJN-3), javno naročilo po konkurenčnem postopku s pogajanji za: prenovo poslovno informacijskega sistema RTV Slovenija.«

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da je bila izbira postopka jasna že v trenutku objave obvestila o oddaji javnega naročila, potrebno pa je ugotoviti še, ali gre slediti vlagateljevim navedbam, da je z objavo odgovora naročnika z dne 15. 10. 2025 prišlo do spremembe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki bi lahko pomenila kršitev, ki vlagatelju ni bila znana že pred objavo navedenega odgovora.

Naročnik je na portalu javnih naročil v okviru vprašanj, odgovorov in pojasnil 15. 10. 2025 objavil:

»VPRAŠANJE
Spoštovani!

Po pregledu razpisne dokumentacije in objavljenih odgovorov naročnika ugotavljamo, da predmet naročila še ni jasno in objektivno določen. Iz več odgovorov izhaja, da bo končna tehnična rešitev ter arhitekturna in funkcionalna zasnova oblikovana šele v fazi t. i. blueprinta, torej po izboru izvajalca.

Takšno stanje pomeni, da naročnik v času objave razpisa nima opredeljenih tehničnih specifikacij in ne ve, katere rešitve želi vzpostaviti, temveč jih bo sooblikoval skupaj z izbranim ponudnikom.

Glede na navedeno menimo, da niso izpolnjeni pogoji za uporabo konkurenčnega postopka s pogajanji po 44. členu ZJN-3, saj predmet ni določen do te mere, da bi bila možna le optimizacija pogojev v pogajanjih.

Po vsebini bi moral biti izbran konkurenčni dialog po 42. členu ZJN-3, ki je namenjen ravno situacijam, ko naročnik še ne more objektivno določiti tehničnih sredstev ali pravne/finančne strukture projekta.

Zato naročnika pozivamo k ponovni presoji izbire postopka in ustrezni spremembi razpisne dokumentacije, sicer bo gospodarski subjekt primoran vložiti zahtevek za revizijo zaradi napačno izbranega postopka javnega naročanja in s tem povezane kršitve 5., 6. in 44. člena ZJN-3.

Lep pozdrav!

ODGOVOR

Spoštovani!

Naročnik zavrača navedbo, da predmet javnega naročila ni jasno in objektivno določen.
Predmet Prenova poslovno‑informacijskega sistema RTV Slovenija je v razpisni dokumentaciji določen z: Prilogo 13 – Popis zahtev, Tabelo funkcionalnosti in DIIP, kjer so opredeljeni funkcionalni in tehnični sklopi (ERP, HRM, DMS, BI), poslovni procesi, integracije, varnostne zahteve, arhitekturni okvirji ter finančni okvir projekta. Popis zahtev je bil pripravljen prav zato, da naročnik vnaprej identificira in opredeli potrebe ter zahteve in s tem omogoči oddajo primerljivih ponudb brez izvedbe konkurenčnega dialoga.

Dodatno zahteva po predstavitvi sistema z vnaprej določenimi scenariji potrjuje, da naročnik pozna predmet, cilje in pričakovano uporabniško izkušnjo ter omogoča objektivno primerjavo ponudb. Blueprint je izvedbena faza po izbiri izvajalca, namenjena parametrični nastavitvi in tehnični konfiguraciji v okviru že določenih zahtev. To je standarden pristop pri kompleksnih uvedbah ERP in povezanih sistemov in ne po eni nedoločenosti predmeta.

Finančna struktura je opredeljena v DIIP. Razpis namenoma ostaja arhitekturno odprt (npr. lokalno, oblak, hibridno), da se lahko prijavijo ponudniki z različnimi arhitekturnimi pristopi. Če bi naročnik vnaprej predpisal konkretno arhitekturo ali platformo, bi neupravičeno zožil konkurenco in kršil načeli enake obravnave in zagotavljanja konkurence. Izbrani konkurenčni postopek s pogajanji po 44. členu ZJN‑3 je zato utemeljen: predmet je dovolj določen za oddajo primerljivih ponudb. Konkurenčni dialog po 42. členu ZJN‑3 ni potreben, ker je naročnik zahteve in finančni okvir že opredelil.

Naročnik potrjuje, da je izbrani postopek skladen z 5., 6. in 44. členom ZJN‑3, predmet pa je določen jasno, konkretno in objektivno.

Lep pozdrav«

Iz citiranega odgovora izhaja, da naročnik le utemeljuje, da je predmet javnega naročila jasno in dovolj natančno opredeljen v prilogah dokumentacije (popis zahtev, funkcionalne tabele, DIIP), pojasnjuje, da predstavitev sistema po vnaprej določenih scenarijih potrjuje, da naročnik pozna cilje in pričakovano rešitev; faza »blueprint« pa je zgolj izvedbena faza po izbiri izvajalca, ne znak nedoločenosti predmeta. Pojasnjuje tudi, da je arhitekturna odprtost razpisa namerna, da ne omejuje konkurence in poudarja, da je konkurenčni postopek s pogajanji po 44. členu ZJN-3 ustrezen, konkurenčni dialog pa ni potreben.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni mogoče slediti vlagateljevim navedbam, da mu je lahko šele z objavo predmetnega odgovora znana domnevna kršitev, ki se nanaša na izbiro postopka. Vlagatelj namreč ni navedel nobenih razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče zaključiti, da mu postopek ali določenost predmeta ne bi bila znana že pred objavo citiranega odgovora, prav tako ne zatrjuje, da je naročnik z odgovorom predmet spremenil tako, da ga je bolj določno opredelil. Poudarja le, da iz odgovora izhaja, da naročnik šteje, da je predmet jasno določen. Ker naročnik z odgovorom na portalu javnih naročil v ničemer ni spreminjal predmeta javnega naročila, ali katerega koli drugega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, niti same izbire postopka oddaje javnega naročila, gre ugotoviti, da je z odgovorom le pojasnil in potrdil že objavljene informacije. Takšno pojasnilo torej ne ustvarja novih informacij, predstavlja zgolj potrditev že obstoječih in jasno dostopnih dejstev, ki so bila vlagatelju znana oziroma bi mu morala biti znana že ob objavi obvestila o oddaji javnega naročila in dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Posledično so vlagateljeve navedbe o spremembi dokumentacije in novi kršitvi, ki naj bi mu postala znana šele z objavo citiranega odgovora, neutemeljene.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre slediti naročniku, da glede očitanih kršitev, ki se nanašajo na izbiro postopka, referenčne in kadrovske zahteve (3.1.5, 3.1.6, 3.1.7 in 3.1.8 točke dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) ter skladnost dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v točkah 3.2.1 in 3.2.2 obstaja omejitev iz prvega odstavka 16. člena ZPVPJN in ni izpolnjen pogoj iz četrte alineje prvega odstavka 26. člena ZPVPJN za sprejem zahtevka za revizijo v (meritorno, vsebinsko) obravnavo.

Državna revizijska komisija še dodaja, da je naročnik že z odločitvijo o zavrženju zahtevka za revizijo izkazal obstoj omejitve po 16. členu ZPVPJN, posledično se do vsebine pozneje posredovanega pojasnila naročnika ne opredeljuje, saj navedbe iz pojasnila ne vplivajo na presojo zakonitosti izpodbijane odločitve o zavrženju zahtevka za revizijo, ne glede na vprašanje, kdo je podpisnik dokumenta.

Upoštevaje vse navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik ravnal skladno s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN, ko je zavrgel zahtevek za revizijo, zato pritožba zoper to naročnikovo odločitev ni utemeljena in jo je potrebno zavrniti (prvi odstavek 55. člena ZPVPJN).

V zvezi z naročnikovim predlogom za izrek denarne kazni zaradi zlorabe pravice do pravnega varstva po tretjem odstavku 21. člena ZPVPJN, gre pojasniti, da vložitev zahteve za pravno varstvo sama po sebi še ne predstavlja zlorabe pravic, ampak je o zlorabi procesnih pravic mogoče govoriti tedaj, ko udeleženec v postopku svoje pravice namenoma izvršuje tako, da drugemu škoduje, sam pa od tega nima (v konkretnem postopku) nobene koristi. Pri presoji vprašanja zlorabe pravice do pravnega varstva se je Državna revizijska komisija (npr. odločitve št. 018-189/2016, 018-082/2017, 018-094/2018, 018-048/2020, 018-057/2022, 018-40/2025, 018-108/2025) oprla na argumentacijo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki je v zvezi z zlorabo pravice pri vložitvi ustavne pritožbe zapisalo, da je zloraba pravice do vložitve ustavne pritožbe med drugim podana tedaj, ko je ustavna pritožba očitno nedovoljena in neutemeljena, vsak razumen posameznik pa šteje njeno vložitev kot brez vseh možnosti za uspeh (npr. Up-448/12-11 z dne 21. 6. 2012). Ker v konkretnem primeru ni mogoče ugotoviti, da je zahtevek za revizijo nedovoljen in neutemeljen na način, da bi lahko vsak razumen posameznik štel njegovo vložitev kot brez vseh možnosti za uspeh, v obravnavanem primeru vlagatelju ni mogoče očitati zlorabe pravice do pravnega varstva.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v pritožbi zahteval povrnitev stroškov, ki so mu nastali v postopku. Ker mora naročnik potrebne stroške, nastale v pritožbenem postopku, vlagatelju povrniti (le) v primeru, če je pritožba utemeljena (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija pa je vlagateljevo pritožbo zavrnila, je na podlagi osmega odstavka 70. člena ZPVPJN (v povezavi s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN) zavrnila tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Vlagatelj je tudi v zahtevku za revizijo uveljavljal povrnitev stroškov. Ker je bil vlagateljev zahtevek za revizijo zavržen, pritožba pa ni bila utemeljena, z zahtevkom za revizijo ni uspel, zaradi česar je na podlagi osmega odstavka 70. člena ZPVPJN (v povezavi s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN) potrebno zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov priglašenih v zahtevku za revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk:
Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.

Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije



Vročiti:
- vlagatelj po pooblaščencu,
- naročnik,
- RS MJU.

Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran