018-106/2025 Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje, Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Marka Medveda kot predsednika senata, Igorja Luzarja kot člana senata in mag. Zlate Jerman kot članice senata v postopku pravnega varstva pri oddaji naročila male vrednosti »Dobava kombiniranih in posamičnih urinskih testov, kreatininskih testov in lončkov s temperaturno skalo za zavode za prestajanje kazni zapora in prevzgojni dom« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Prohealth, d. o. o., Brezovica pri Ljubljani (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje, Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 18. 11. 2025

odločila:

1. Vlagateljeva pritožba se zavrže.

2. Zahtevku za revizijo zoper odločitev o oddaji naročila male vrednosti se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji naročila male vrednosti, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. 430-143/2025/22 z dne 26. 8. 2025.

3. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 937,23 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa. Vlagateljeva zahteva, da mu mora naročnik povrniti še stroške od priznanega zneska do 2.000 eurov, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku naročila male vrednosti (objava obvestila o naročilu male vrednosti 18. 6. 2025 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN004734/2025-SL1/01) z dokumentom »Odločitev o oddaji naročila« št. 430-143/2025/22 z dne 26. 8. 2025 (objava 29. 8. 2025 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN004734/2025-ODL/02) obvestil ponudnike, da je izbral ponudbo ponudnika Axon Lab, d. o. o., Slovenska Bistrica (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 2. 9. 2025, sklicujoč se na 35. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), uveljavljal vpogled v konkurenčne ponudbe, naročnik pa mu je kot prilogo dopisu št. 430-143/2025/26 z dne 2. 9. 2025 poslal samo predračun iz ponudbe izbranega ponudnika.

Vlagatelj je 5. 9. 2025 na portalu eRevizija vložil zahtevek za revizijo z dne 5. 9. 2025 in predlagal, da se mu omogoči vpogled v obsegu, kot mu ga zagotavlja ZJN-3, pa tudi razveljavitev odločitve o oddaji naročila male vrednosti. Vlagatelj je s sklicevanjem na posamezne odločitve Državne revizijske komisije navajal, da so »tehnične specifikacije ponujenega blaga/storitve javni podatki«, pa tudi to, da »podatki, ki so bistveni za presoj popolnosti in skladnosti ponudbe, npr. tehnične specifikacije, ki vplivajo na presojo skladnosti ponudbe z zahtevami naročnika ne morejo biti opredeljeni kot poslovna skrivnost«. Vlagatelj je nadalje izpostavil, da »slovenska deklaracija in navodila za vse ponujene teste in lončke so bili obvezni del ponudbene dokumentacije« in »navodila za uporabo za vse ponujene teste in lončke vključujejo tehnično specifikacijo, ki neposredno izkazuje ali je ponudba skladna z zahtevami naročnika, zato je nujna za učinkovito uveljavljanje pravnega varstva«.

Po prejemu izjasnitve izbranega ponudnika z dne 9. 9. 2025, vložene na portal eRevizija 9. 9. 2025, je naročnik z dokumentom »Odločitev« št. 430-143/2025/33 z dne 15. 9. 2025 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik je navedel, da je vlagatelju omogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika v obsegu, kot ga je uveljavljal vlagatelj, poleg tega pa je izbrani ponudnik v ponudbi vse priloge (razen predračuna na obrazcu iz priloge 2) s sklepom o določitvi poslovne skrivnosti označil za poslovno skrivnost, naročnik pa je bil dolžan varovati poslovne skrivnosti, pri čemer ni pristojen za odločanje, kaj je poslovna skrivnost druge osebe. Naročnik je v pravnem pouku navedel, da vlagatelj lahko vloži pritožbo zoper odločitev o stroških.

Naročnik je 17. 9. 2025 po portalu eRevizija Državni revizijski komisiji posredoval dokumentacijo.

Vlagatelj je z vlogo z dne 17. 9. 2025, sklicujoč se na 51. člen ZPVPJN, vložil pritožbo zoper odločitev o stroških in predlagal, da ji Državna revizijska komisija ugodi in mu prizna povrnitev stroškov.

Državna revizijska komisija je z dopisom št. 018-106/2025-5 z dne 6. 10. 2025, ki ga je vložila 6. 10. 2025 na portalu eRevizija, vlagatelju posredovala izjasnitev izbranega ponudnika o zahtevku za revizijo (vloga z dne 9. 9. 2025).

Vlagatelj se je z vlogo z dne 7. 10. 2025, ki jo je vložil 8. 10. 2025 prek portala eRevizija, opredelil do vloge z dne 9. 9. 2025 in navedel, da se izbrani ponudnik strinja s tem, da se razkrije del njegove ponudbe.

Državna revizijska komisija je z dopisom št. 018-106/2025-8 z dne 8. 10. 2025, ki ga je vložila 9. 10. 2025 na portalu eRevizija, naročnika in izbranega ponudnika seznanila z vlagateljevo vlogo z dne 7. 10. 2025.

Državna revizijska komisija je s sklepom št. 018-106/2025-10 z dne 20. 10. 2025 glede kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo ugodila zahtevku za revizijo ter vlagatelju omogočila vpogled v posamezne dele ponudbe izbranega ponudnika in dopolnitev ali spremembo zahtevka za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki bi jih pridobil pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika, odločitev o povrnitvi stroškov pa je pridržala do končne odločitve o zahtevku za revizijo.

Naročnik je 22. 10. 2025 vlagatelju omogočil vpogled še v posamezne dele ponudbe izbranega ponudnika, v katere mu jih pri prvotnem vpogledu ni omogočil.

Vlagatelj je z vlogo z dne 27. 10. 2025, ki jo je vložil 27. 10. 2025 prek portala eRevizija, dopolnil zahtevek za revizijo in navedel, da ponudba izbranega ponudnika ni skladna z naročnikovimi zahtevami, saj za:
− test K2/Spice (UR-144 5-pentanoična kislina in JWH-18/JWH-73) 50 ng/mL nista predloženi slovenska deklaracija in slovenska navodila, kot je naročnik zahteval, poleg tega pa ni podatka za mejno vrednost (cut-off), naročnik pa je zahteval, da ta mora biti 50 ng/mL,
− kombinirani petkomponentni COC/THC/MET/OPI/MTD urinski test niso predložena slovenska navodila, kot je naročnik zahteval,
− test za tramadol ni bil ponujen test z zahtevano mejno vrednost (cut-off) 200 ng/mL, temveč 100 ng/mL.

Naročnik je z vlogo št. 430-143/2025/41 z dne 27. 10. 2025, ki jo je vložil 27. 10. 2025 prek portala eRevizija, sporočil, da je izbranemu ponudniku posredoval v izjasnitev dopolnitev zahtevka za revizijo, sam pa se do dopolnitve zahtevka za revizijo ne bo opredeljeval.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 30. 10. 2025, ki jo je vložil 30. 10. 2025 prek portala eRevizija, izjasnil o dopolnitvi zahtevka za revizijo in zavrnil vlagateljeve navedbe.

Državna revizijska komisija je kot prilogo dopisu št. 018-106/2025-16 z dne 3. 11. 2025, ki ga je vložila 3. 11. 2025 na portalu eRevizija, vlagatelju v seznanitev poslala vlogo št. 430-143/2025/41 z dne 27. 10. 2025 in vlogo z dne 30. 10. 2025.

Po pregledu objav obvestila o naročilu male vrednosti in popravku tega obvestila, dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, odločitve o oddaji naročila male vrednosti in posredovane dokumentacije, zlasti pa ponudbe izbranega ponudnika in spremljajočih dokumentov, ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi razlogov, navedenih v nadaljevanju, odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Vlagatelj je z vlogo z dne 17. 9. 2025 vložil pritožbo zoper odločitev o stroških (2. točko izreka dokumenta »Odločitev« št. 430-143/2025/33 z dne 15. 9. 2025).

V skladu s prvim odstavkom 30. člena ZPVPJN se revizijski postopek začne takrat, ko Državna revizijska komisija od naročnika prejme zahtevek za revizijo, med drugim, na podlagi prvega odstavka 29. člena ZPVPJN in torej takrat, ko naročnik zavrne zahtevek za revizijo. V revizijskem postopku Državna revizijska komisija odloča o (ne)utemeljenosti zahtevka za revizijo (prim. prvi odstavek 39. člena ZPVPJN), od (ne)utemeljenosti zahtevka za revizijo pa je skladno s (tretjim in četrtim odstavkom) 70. členom ZPVPJN odvisna tudi povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva (t. i. načelo uspeha). To pomeni, da odločitev o povrnitvi stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku, deli usodo odločitve o glavni stvari (to je o zahtevku za revizijo), iz česar izhaja, da je odločitev o stroških postopka pravnega varstva akcesorne narave. Ker revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo vključuje tudi odločitev o stroških (prim. osmi odstavek 70. člena ZPVPJN), pritožba, vložena zoper naročnikovo odločitev o stroških predrevizijskega postopka, ni dopustna. Pritožba zoper naročnikovo odločitev o stroških postopka je namreč dopustna le v primeru, ko se revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo ne začne, vlagatelj pa se ne strinja le z naročnikovo stroškovno odločitvijo (prim. odločitev Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-212/2016, 018-105/2017 in 018-013/2021.

Ker je naročnik v konkretnem primeru, kot je razvidno iz 1. točke izreka dokumenta »Odločitev« št. 430-143/2025/33 z dne 15. 9. 2025, zahtevek za revizijo zavrnil, ga je v nadaljevanju v skladu s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN posredoval v nadaljnjo obravnavo Državni revizijski komisiji. S prejemom zahtevka za revizijo pred Državno revizijsko komisijo se je na podlagi prvega odstavka 30. člena ZPVPJN začel revizijski postopek, v katerem bo Državna revizijska komisija odločila tudi o stroških postopka. Vlagateljeva pritožba zoper naročnikovo odločitev o stroških tako ni dopustna, zato jo je Državna revizijska komisija zavrgla.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Naročnik je v postopku naročila male vrednosti iz 47. člena ZJN-3 (točka B.1 obvestila o naročilu male vrednosti) prejel ponudbe štirih ponudnikov, pri čemer je izbral ponudbo izbranega ponudnika, ki je bila po merilu druga najugodnejša, vendar prva, za katero je naročnik ugotovil, da je dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, saj je po merilu najugodnejšo ponudbo izločil, ker je ugotovil, da ni dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Vlagatelj, ki je predložil ponudbo, ki jo je naročnik ocenil za četrto najugodnejšo, za katero se naročnik ni opredelil, ne da je dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 ne da to ni, je vložil zahtevek za revizijo in predlagal omogočitev vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika v večjem obsegu, kot mu ga je naročnik omogočil, pa tudi razveljavitev odločitve o oddaji naročila male vrednosti. Po ugoditvi zahtevku za revizijo glede kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo (sklep št. 018-106/2025-10 z dne 20. 10. 2025) in vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika v večjem obsegu, kot mu ga je naročnik najprej omogočil, je vlagatelj dopolnil zahtevek za revizijo in z navajanjem dejstev in kršitev, ki jih ni navajal v zahtevku za revizijo, utemeljeval, da se v ponudbi izbranega ponudnika v zvezi s ponujenim predmetom nahajajo pomanjkljivosti. Izbrani ponudnik je zavrnil vlagateljeve navedbe, naročnik pa je navedel, da se do dopolnitve zahtevka za revizijo ne bo opredeljeval.

Naročnik lahko izbere le ponudbo, ki je dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3. To po vsebini izhaja iz prvega odstavka 89. člena ZJN-3, saj naročnik odda javno naročilo na podlagi meril ob upoštevanju 84., 85. in 86. člena ZJN-3 po tem, ko preveri, da so izpolnjeni pogoji iz točk a (ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3) in b (ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena). Četrti odstavek 89. člena ZJN-3, ki velja tudi za oddajo naročila male vrednosti, ureja le možnost, kako lahko naročnik pregleda in oceni ponudbe, ne spremeni pa tega, da naročnik lahko izbere le ponudbo, ki je dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Kar je razvidno vsaj iz druge povedi iz četrtega odstavka 89. člena ZJN-3, ki naročnika razbremenjuje le nadaljnjega pregleda posamezne ponudbe, če »oceni, da ponujeni predmet javnega naročila ne ustreza zahtevam naročnika«. Iz citirane določbe je tako razvidno, da mora predmet javnega naročila ustrezati zahtevam naročnika, kar potrjuje tretja poved iz četrtega odstavka 89. člena ZJN-3, enako tudi točka a prvega odstavka 89. člena ZJN-3, pa tudi 29. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3, saj je dopustna ponudba le tista ponudba, ki ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Tehnične specifikacije, kot opredeljuje druga poved iz prvega odstavka 68. člena ZJN-3, določajo zahtevane značilnosti blaga, pri čemer jih naročnik, kot to izhaja iz prve povedi iz prvega odstavka 68. člena ZJN-3, določi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Če bi se v ponudbi nahajalo neskladje v delu, ki se nanaša na ponujeni predmet, ker bi bil ponujeni predmet neskladen s tehničnimi specifikacijami, naročnik ne bi mogel omogočiti ponudniku, da ponudbo popravi ali spremeni, oziroma sprejeti popravka ali spremembe ponudbe, saj to ravnanje preprečuje ureditev iz šestega odstavka 89. člena ZJN-3. Razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba, ponudnik namreč glede na šesti odstavek 89. člena ZJN-3 ne sme dopolnjevati ali popravljati tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila. Zato že v primeru ugotovitve, da bi naročnik moral ugotoviti, da je v posamezni ponudbi podana vsaj ena takšna pomanjkljivost, ki se nanaša na ponujeni predmet, bi moral tako ponudbo izločiti. To pa tudi pomeni, da vlagatelju za uspeh z zahtevkom za revizijo zadošča, da utemelji in dokaže, da bi moral naročnik v ponudbi izbranega ponudnika ugotoviti eno neodpravljivo pomanjkljivost. To pa vlagatelj v vlogi z dne 27. 10. 2025 vsebinsko uveljavlja, saj med drugim za dve vrsti drog uveljavlja, da ponujeni testi niso skladni z zahtevami iz tehničnih specifikacij, ki se nanašajo na mejno vrednost. Če bi vlagatelj uspel v zvezi s tem izkazati že naročnikovo neskladje pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika zaradi napačne ugotovitve skladnosti ponujenega blaga v zvezi z eno vrsto droge, obravnava navedb, ki bi se nanašale na njegovo ravnanje pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika v zvezi z drugo vrsto droge, ne bi bila več potrebna. Vlagateljev položaj v postopku pravnega varstva se namreč ne bi mogel več izboljšati. V primeru uspeha zato ne bi bilo treba obravnavati niti drugih vlagateljevih navedb. Neodvisno od tega, ali bi te bile neutemeljene ali utemeljene, to ne bi vplivalo na to, da je vlagatelj uspel dokazati kršitev, ki bi zahtevala razveljavitev odločitve o oddaji naročila male vrednosti, zaradi česar bi torej že dosegel uspeh z zahtevkom za revizijo.

Naročnik je pripravil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila (med drugim ta obsega dokument »Razpisna dokumentacija« št. 430-143/2025/9 z dne 16. 6. 2025), ki je bila dostopna prek povezave iz točke B.2 obvestila o javnem naročilu, nato pa prek povezave iz točke B.2 obvestila, s katerim je naročnik sporočil, da je popravil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila (objava 26. 6. 2025 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN004734/2025-SL1/01-P01). Naročnik je v točki 1.2 dokumenta »Razpisna dokumentacija« št. 430-143/2025/9 z dne 16. 6. 2025 (str. 3–5) opisal predmet naročila male vrednosti, v prilogi 2 (str. 16–19) je pripravil obrazec predračuna, ki ga sestavlja več tabel (tudi »Kombinirani urinski testi«, »Posamični urinski testi« in »Keratininski testi in lončki s temperaturno skalo«), pri čemer so iz besedil pred tabelami ali v tabeli razvidni posamezni podatki, ki se nanašajo na povpraševano blago (med drugim so v tabeli »Posamični urinski testi« v razdelkih iz stolpca »Vrste droge« navedene vrste drog in mejne vrednosti (cut-off)), v prilogi 5 (str. 29) pa je predstavil tabelo, v kateri je številčno določil, katere mejne vrednosti (cut-off) zahteva za posamezne vrste drog, pri čemer je za tabelo navedel: »Za kombinirane teste: želimo cut off vrednosti take kot na posameznih testih.« Naročnik je prek portala javnih naročil v zvezi s predmetom javnega naročila in tehničnimi specifikacijami zagotovil tudi dodatne informacije z odgovori na vprašanja, zaradi česar so te postale del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3) in jih naročnik mora upoštevati pri pregledu in ocenjevanju ponudb že zaradi zagotavljanja skladnosti svojega ravnanja z načeloma transparentnosti javnega naročila (6. člen ZJN-3) in enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3), hkrati pa zaradi omejitve iz prve povedi iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3, skladno s katero naročnik po izteku roka za prejem ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Vlagatelj je v vlogi z dne 27. 10. 2025 uveljavljal, da je izbrani ponudnik sicer ponudil posamični urinski test za tramadol z mejno vrednostjo 200 ng/mL, česar pa ne potrjujejo predložena navodila za uporabo, saj posamični urinski test odkrije tramadol pri mejni vrednosti 100 ng/mL.

Kot izhaja iz tabele »Posamični urinski testi« iz priloge 2 dokumenta »Razpisna dokumentacija« št. 430-143/2025/9 z dne 16. 6. 2025, je naročnik za test za tramadol določil mejno vrednost 200 ng/mL in je pri tej mejni vrednosti vztrajal tudi v odgovorih, ki sta bila objavljena na portalu javnih naročil 14. 7.2025 ob 13.35 in 17. 7. 2025 ob 15.17 (1. odgovor), čeprav so gospodarski subjekti spraševali za možnost dovolitve mejne vrednosti 100 ng/mL.

Iz tega je razvidno, da je za skladnost ponudbe s tehničnimi specifikacijami treba ugotoviti, ali je naročnik smel ugotoviti, da je izbrani ponudnik ponudil urinski test za tramadol z mejno vrednostjo 200 ng/mL.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika, pri čemer je ugotovila, da je izbrani ponudnik med drugim predložil izpolnjen in podpisan obrazec iz priloge 2, torej predračun (dokument »Ponudbeni predračun« št. 25-020-0013 z dne 21. 7. 2025). Glede na to, da je izbrani ponudnik v razdelke za »Posamični urinski testi«, ki se nanašajo na »Tramadol 200 ng/mL«, navedel podatek o »ceni na enoto brez DDV (kos)« in »ceni na enoto z DDV (kos)«, k podatku o mejni vrednosti pa ni pripisal pripomb ali kakšne dodatne informacije, je upravičeno vlagateljevo sklepanje, da je izbrani ponudnik v predračunu ponudil urinski test z zahtevano mejno vrednostjo. Vendar je vlagatelj tudi pravilno navedel, da je iz k ponudbi predloženih navodil za uporabo (gl. priponko »DTM-102a(100ng) Alltest CE Slovenian PI(_).pdf«), ki se nanašajo na »Kaseto za hitri test TML (Urin)«, razviden podatek o »mejni koncentraciji 100 ng/mL« (»Kaseta za hitri test TML (Urin) je hitri imunokromatografski test za kvalitativno odkrivanje tramadola v človeškem urinu pri mejni koncentraciji 100 ng/mL.«), ki pa ni skladen z naročnikovo zahtevo za mejno vrednost 200 ng/mL.

Ob dejstvu, da je naročnik z dopisom št. 430-143/2025/41 z dne 27. 10. 2025 sporočil, da se ne bo opredeljeval do dopolnitve zahtevka za revizijo, izbrani ponudnik pa v vlogi z dne 30. 10. 2025 ne pove nič določnega v zvezi s tem razhajanjem, Državna revizijska komisija lahko ugotovi že to, da naročnikovo ravnanje, ko je izbral ponudbo izbranega ponudnika, ker bi štel, da je izbrani ponudnik s ponujenim blagom izpolnil zahtevo za mejno vrednost 200 ng/mL pri posamičnih urinskih testih za tramadol, ni skladno z načelom transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), saj naročnik razpolaga z dvema različnima podatkoma o ponujenem blagu, ki vodita v različno smer ugotovitve, ali je ponudba dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZPVPJN. Pri tem je treba tudi upoštevati, da je naročnik v točki 1.2 dokumenta »Razpisna dokumentacija« št. 430-143/2025/9 z dne 16. 6. 2025 zahteval tudi predložitev navodil za uporabo za vse teste in torej tudi za test na tramadol. Ker predloženo navodilo za uporabo za posamični test na tramadol specificira, kateri konkretni test je izbrani ponudnik ponudil, Državna revizijska komisija ugotavlja, da se naročnik ne bi smel opreti le na dejstvo, da je izbrani ponudnik izpolnil ponudbeni predračun, pri čemer v zvezi s posamičnim urinskim testom na tramadol ni pripisal pripomb ali kakšne dodatne informacije, temveč bi moral upoštevati tudi predložena navodila za uporabo tega urinskega testa. Razhajanja med podatkoma o mejni vrednosti so taka, da jih zaradi omejitve iz šestega odstavka 89. člena ZJN-3 niti ne bi mogel odpravljati na način, kot ga določa peti odstavek 89. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija pri tem dodaja, da se tudi ne bi moglo odpreti vprašanje, ali je morebiti izpolnjena tehnična specifikacija, ker bi bila mejna vrednost 100 ng/mL boljša od 200 ng/mL, saj je treba naprej upoštevati, da se ta podatka nanašata na različni vrednosti in se na njuni podlagi ugotavljajo različna dejstva, hkrati pa je treba upoštevati, da je naročnik tudi v objavah dodatnih informacij na portalu javnih naročil dvakrat izrecno vztrajal pri mejni vrednosti 200 ng/mL, iz česar izhaja potrditev, da si mejni vrednosti 100 ng/mL in 200 ng/mL pri tem naročilu male vrednosti nista v razmerju boljša in slabša, temveč da se nanašata na ugotavljanje različnih dejstev in torej nimata enakega namena.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da bi moral naročnik že zaradi tega razhajanja ugotoviti, da ponudba izbranega ponudnika ni skladna s tehničnimi specifikacijami, zaradi česar ni dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Naročnik tako ni imel podlage ne v prvem ne v četrtem odstavku 89. člena ZJN-3, da bi izbral ponudbo izbranega ponudnika, temveč bi jo moral izločiti.

Upoštevajoč navedeno je Državna revizijska komisija – ne da bi se opredeljevala do drugih vlagateljevih navedb, ker te ne bi več vplivale na sprejeto odločitev – na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila zahtevku za revizijo zoper odločitev o oddaji naročila male vrednosti in razveljavila odločitev o oddaji naročila male vrednosti, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. 430-143/2025/22 z dne 26. 8. 2025.

Skladno z drugo povedjo iz tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Z razveljavitvijo izpodbijane odločitve se postopek naročila male vrednosti znova znajde v trenutku pred njenim sprejemom, naročnik pa je zavezan sprejeti eno izmed odločitev, ki jih omogoča 90. člen ZJN-3, pri čemer jo mora obrazložiti skladno z drugo povedjo iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 in z njo seznaniti gospodarske subjekte (prva poved iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3). Pri svojih ravnanjih mora naročnik upoštevati 6. in 7. člen ZJN-3.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija je odločila še o vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, pri čemer je upoštevala, da je vlagatelj plačal takso v višini 2.000 eurov, kar je znesek, ki ga je naročnik navedel v pravnem pouku iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. 430-143/2025/22 z dne 26. 8. 2025. Vendar je Državna revizijska komisija štela, da je ta podatek napačen.

Naročnik mora skladno z drugo alineo enajstega odstavka 90. člena ZJN-3 ponudnikom pri sprejemu odločitve o oddaji naročila male vrednosti sporočiti višino takse za postopek pravnega varstva v postopku javnega naročanja, pri čemer višino takse določi ob upoštevanju prve povedi iz petega odstavka 71. člena ZPVPJN, ki med drugim napotuje na prvi in drugi odstavek 71. člena ZPVPJN. Ker je naročnik v točki C.2.12.1 obvestila o naročilu, pa tudi točki C.2.12.1 obvestila, s katerim je sporočil, da je spremenil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, označil, da se okvirni sporazum ne uporablja, iz dokumenta »Razpisna dokumentacija« št. 430-143/2025/9 z dne 16. 6. 2025 pa tudi ne izhajajo podatki o okvirnih sporazumih, Državna revizijska komisija ni mogla šteti, da naročnik z dokumentom »Odločitev o oddaji naročila« št. 430-143/2025/22 z dne 26. 8. 2025 odloča o strankah okvirnega sporazuma, zato ni mogla upoštevati druge povedi iz drugega odstavka 71. člena ZPVPJN, ko se taksa odmeri v višini 2.000 eurov. Državna revizijska komisija prav tako ni mogla upoštevati odmere takse v višini 2.000 eurov na podlagi prve alinee prvega odstavka 71. člena ZPVPJN, saj je naročnik odmerjal takso glede na sprejeto odločitev o oddaji naročila male vrednosti, ne pa zoper razpisno fazo. Naročnik bi zato moral takso odmeriti v višini dveh odstotkov od cene najugodnejše dopustne ponudbe (z DDV) za naročilo male vrednosti, kot to določa prva poved iz drugega odstavka 71. člena ZPVPJN. Ker je naročnik izbral ponudbo izbranega ponudnika za vrednost 46.861,37 eurov, dva odstotka od tega zneska znašata 937,23 eurov. Razliko od tega zneska do zneska 2.000 eurov se zato vlagatelju povrne upoštevajoč drugo alineo četrtega odstavka 71. člena ZPVPJN tako, da Državna revizijska komisija vračilo naloži Ministrstvu za finance, ne pa naročniku. Naročnikova obveznost povrnitve stroškov vlagatelju bi torej lahko znašala največ 937,23 eurov.

Vlagatelj je uspel z zahtevkom za revizijo tako glede kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo kot zoper odločitev o oddaji naročila male vrednosti, zato mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN kot potrebne priznava stroške takse v višini 937,23 eurov, ki jih je naročnik dolžan vlagatelju povrniti v 15 dneh po vročitvi tega sklepa. Vlagateljeva zahteva, da mu mora naročnik povrniti še stroške od priznanega zneska do 2.000 eurov, se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Pravni pouk:
Zoper to odločitev o zahtevku za revizijo ni dovoljen upravni spor po 39.a členu ZPVPJN.


Predsednik senata:
Marko Medved,
član Državne revizijske komisije






































Vročiti (na portalu eRevizija):
˗ naročnik,
˗ vlagatelj,
˗ izbrani ponudnik,
˗ Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

V vednost:
˗ Oddelek za splošne, pravne, finančne in kadrovske zadeve, tu.

Vložiti:
˗ v spis zadeve, tu.

Natisni stran