018-116/2025 Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sama Červeka kot predsednika senata ter mag. Zlate Jerman kot članice senata in Aleksandra Petrovčiča kot člana senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nakup, dobava in izvajanje rednega letnega servisa premične opreme za hlajenje žita v Skladišču pšenice Podgora«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja ACTOR družba za trgovino, računalništvo in storitve d.o.o., Ljubljanska ulica 93, Maribor, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Stamenković in Strmčnik, o.p., d.o.o., Cankarjeva ulica 25, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve, Dunajska cesta 106, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 29. 10. 2025

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik izvaja po postopku naročila male vrednosti skladno s 47. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list, št. 91/15 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), je bilo 9. 7. 2025 objavljeno na Portalu javnih naročil pod št. objave JN005327/2025-SL1/01.

Naročnik je 19. 9. 2025 na Portalu javnih naročil pod št. objave JN005327/2025-ODL/02 objavil dokument »Odločitev o neoddaji naročila« št. 4301-0013/2025-23 z dne 18. 9. 2025 (v nadaljevanju: odločitev o neoddaji javnega naročila), iz katerega izhaja, da je prejel dve ponudbi in za obe ugotovil, da nista dopustni, zaradi česar predmetnega javnega naročila ne odda.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj z vlogo z dne 25. 9. 2025 vložil zahtevek za revizijo v katerem predlaga, da se odločitev o neoddaji javnega naročila spremeni tako, da se kot nedopustno zavrne ponudbo ponudnika Mlinostroj d.d., Študljanska cesta 5, Domžale (v nadaljevanju: ponudnik Milnostroj d.d.), kot najugodnejšo pa izbere ponudbo vlagatelja. Zahteva tudi povračilo stroškov revizijskega postopka.

Vlagatelj navaja, da iz izpodbijane odločitve pravilno izhaja, da ponudba ponudnika Mlinostroj d.d. ni ustrezna, vendar zatrjuje, da se naročnik ni opredelil do preostalih pomanjkljivosti v ponudbi navedenega ponudnika, ki jih tudi dodatno utemeljuje. Nadalje navaja, da naročnik ni imel razloga in vzvoda, da ob spremembi odločitve ponovno preverja tudi njegovo ponudbo. Zatrjuje, da naročnik krši 89. člen ZJN-3 ter načeli transparentnosti (6. člen ZJN-3) in enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3), saj niso podani razlogi za zavrnitev njegove ponudbe. Utemeljuje, da je ponudbi priložil lasten in neobvezen obrazec, na katerem je sicer po pomoti ostal plačilni pogoj »30% avans ob naročilu, 70% pred prevzemom blaga, o čemer bo kupec pravočasno obveščen« in pojasnjuje, da je bil navedeni plačilni pogoj namenjen za drugega ponudnika, ne pa naročnika. Zatrjuje, da navedeno predstavlja očitno napako in lapsus. Da gre za napako, naj bi bilo razvidno iz predložitve zahtevanega predračuna, v katerem ni navajal nobenih plačilnih pogojev, pa tudi zato, ker se je strinjal z javnim naročilom in z osnutkom pogodbe, v katerem je naročnik opredelil plačilne pogoje predmetnega javnega naročila, posledično bi naročnik lahko napako na obrazcu ponudnika spregledal. Nasprotuje tudi stališču naročnika, da vlagatelja ne sme pozvati na popravek, dopolnitev ali pojasnilo ponudbe. Meni, da naročnik s takšnim ravnanjem krši načeli transparentnosti in enakopravne obravnave ponudnikov, saj je ponudnika Mlinostroj d.d. pozival k dopolnitvi ponudbe, posledično bi moral k odpravi pomanjkljivosti v ponudbi pozvati tudi vlagatelja.

Naročnik je 7. 10. 2025 s »Sklepom« št. 4301-0013/2025-29 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povračilo stroškov postopka. V zvezi z revizijskimi navedbami, ki se nanašajo na ponudbo ponudnika Mlinostroj d.d., pojasnjuje, da je v odločitvi o neoddaji javnega naročila navedel vsa odločilna dejstva, zaradi katerih je ponudbo navedenega ponudnika zavrnil kot nedopustno in dodaja, da ne ZJN-3, ne drugi predpisi ne določajo, da bi moral naročnik v odločitvi o (ne)oddaji javnega naročila navesti vse morebitne pomanjkljivosti neizbrane ponudbe. Prav tako ugotavlja, da obrazložitev izpodbijane odločitve v delu, ki se nanaša na razloge nedopustnosti ponudbe drugega ponudnika ne vpliva na pravni položaj vlagatelja. Zatrjuje, da lahko skladno s šestim odstavkom 90. člena ZJN-3 do pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila z namenom odprave nezakonitosti po predhodni ugotovitvi utemeljenosti svojo odločitev na lastno pobudo spremeni in sprejme novo odločitev, s katero nadomesti prejšnjo. Pred sprejemom vsake odločitve pa je skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 dolžan preveriti ali so izpolnjeni pogoji za oddajo javnega naročila. Zato je tudi pred sprejemom izpodbijane odločitve imel pravico in dolžnost, da preveri ali je prejeta vlagateljeva ponudba dopustna. Pojasnjuje, da je ob ponovnem pregledu vlagateljeve ponudbe ugotovil, da ni dopustna, saj je ponudbi poleg naročnikovega obrazca OBR – 2.19 (predračun), priložil tudi lastni dokument »Ponudba« št. 051/2025 z dne 30. 7. 2025, iz katerega izhajajo pogoji plačila, ki jih naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni predvidel. Vlagatelj je z navedbo lastnih plačilnih pogojev dejansko enostransko spremenil naročnikove plačilne pogoje določene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, zaradi česar je ponudba vlagatelja nedopustna. Naročnik še dodaja, da je navedeni dokument pri presoji dopustnosti ponudbe moral upoštevati, kljub temu, da ni šlo za obvezen dokument. Zatrjuje tudi, da pri navedbi plačilnih pogojev v predloženem dokumentu ne gre za očitno napako, saj za očitno napako niso izpolnjeni pogoji, tj. je ni mogoče zaznati na prvi pogled in naročniku pravilen podatek ni znan. Pojasnjuje namreč, da bi ugibanje kakšne plačilne pogoje je vlagatelj ponudil pomenilo, da je naročnik tisti, ki je oblikoval voljo namesto vlagatelja. Prav tako dodaja, da ni mogoče govoriti o nebistveni napaki, saj gre za pomanjkljivost v vsebinskem delu ponudbe, ki je povezana s poslovno voljo ponudnika in nenazadnje za bistveno vsebino pogodbe o izvedbi javnega naročila. Pojasnjuje še, da gre za poslovno voljo vlagatelja ta pa po naravi stvari tudi ni objektivno preverljiva za nazaj, zaradi česar naročnik vlagatelja ni mogel pozvati na pojasnilo ali dopolnitev njegove ponudbe.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 7. 10. 2025 odstopil dokumentacijo v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 9. 10. 2025 opredelil do naročnikovih navedb. Vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo in dodaja, da je naročniku pravilen podatek znan, saj je razvidno iz ostalih dokumentov, da vlagatelj plačilnega pogoja drugje ni navajal.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno in pri naročniku, ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN, ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN, ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

Uvodoma Državna revizijska komisija obravnava vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na zakonitost in možnosti pregleda vlagateljeve ponudbe ob spremembi odločitve o oddaji javnega naročila. Vlagatelj namreč zatrjuje, da naročnik ni imel razlogov in vzvodov, da ponovno pregleda vlagateljevo ponudbo za katero je v prvi odločitvi ugotovil, da je dopustna.

Naročnik pojasnjuje, da je »Odločitev o oddaji naročila« št. 4301-0013/2025-8 z dne 25. 8. 2025 (št. objave na Portalu javnih naročil JN005327/2025-ODL/01), s katero je ponudbo oddal ponudniku Mlinostroj d.d. razveljavil z dokumentom »Odločitev o razveljavitvi odločitve o oddaji naročila« št. 4301-0013/2025-20 z dne 5. 9. 2025, postopek predmetnega javnega naročila pa s tem vrnil v fazo ocenjevanja ponudb. S sklicevanjem na šesti odstavek 90. člena ZJN-3 in prvi odstavek 89. člena ZJN-3 zatrjuje, da ima možnost sprejeti novo odločitev, pred sprejemom vsake odločitve o oddaji javnega naročila pa pravico in dolžnost preveriti izpolnjevanje pogojev za oddajo javnega naročila.

ZJN-3 v šestem odstavku 90. člena med drugim določa, da lahko naročnik do pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila z namenom odprave nezakonitosti po predhodni ugotovitvi utemeljenosti svojo odločitev na lastno pobudo spremeni in sprejme novo odločitev, s katero nadomesti prejšnjo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik 25. 8. 2025 na Portalu javnih naročil pod št. objave JN005327/2025-ODL/01 objavil odločitev št. 4301-0013/2025-8 s katero je predmetno javno naročilo oddal ponudniku Milinostroj d.d., hkrati je, kot zatrjuje vlagatelj, ugotovil, da je njegova ponudba dopustna. Vendar je naročnik 5. 9. 2025 sprejel še »Odločitev o razveljavitvi odločitve o oddaji naročila« št. 4301-0013/2025-20 (št. objave na Portalu javnih naročil JN005327/2025-ODL/01-P01) s katero je predhodno navedeno odločitev razveljavil ter postopek vrnil v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb. Strinjati se gre z naročnikom, da skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 odda javno naročilo na podlagi meril ob upoštevanju določb 84., 85. in 86. člena tega zakona po tem, ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena tega zakona in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena tega zakona, če so bila določena. Naročnik je tako po prejetju predloga vlagatelja, ki je opozoril na nepravilnosti v ponudbi ponudnika Mlinostroj d.d., pred pravnomočnostjo prvotne odločitve in po njeni razveljaviti prejeti ponudbi, skladno z določili 89. člena ZJN-3, ponovno pregledal in ugotovil, da ponudbi nista dopustni. Ker opisano ravnanje naročnika ni v nasprotju s šestim odstavkom 90. člena ZJN-3, pa tudi ne v nasprotju z 89. členom ZJN-3, Državna revizijska komisija s tem očitkom povezane navedbe vlagatelja zavrača kot neutemeljene.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo nadalje navaja, da naročnik ni ravnal skladno z ZJN-3, ko je za vlagateljevo ponudbo ugotovil, da ni dopustna.

Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3).

Kot je Državna revizijska komisija že zgoraj izpostavila, naročnik skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 odda javno naročilo na podlagi meril, po tem, ko preveri da so izpolnjeni naslednji pogoji: (a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in (b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena.

Vlagatelj zatrjuje, da je oddal dopustno ponudbo, v kateri je sicer priložil dokument »Ponudba« št.: 051/2025 z dne 30. 7. 2025 na katerem je po pomoti ostal naveden plačilni pogoj, ki je bil pripravljen za drugega ponudnika. Zatrjuje, da dokument ni bil obvezen, da gre za očitno napako, ki bi jo naročnik moral spregledati ali pa vlagatelja pozvati na pojasnilo oziroma dopolnitev ponudbe.

Naročnik vlagatelju nasprotuje in pojasnjuje, da mora dokument, kljub temu da ni bil zahtevan, upoštevati; da ne gre za očitno ali nebistveno napako hkrati pa pozivanje na pojasnilo ali dopolnitev ni možno, saj gre za element ponudbe, ki ni objektivno preverljiv.

Iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da je naročnik v dokumentu »Navodila ponudnikom za pripravo ponudbe« v točki 7.4 »Način priprave ponudbe« določil:
»Ponudniki pripravijo ponudbo v skladu z obrazcem OBR – 2.03 (Obvezna vsebina ponudbene dokumentacije) na priloženih obrazcih, ki jih po potrebi razmnožijo ali prilagodijo oz. na drugih obrazcih, če je to v skladu z določili predmetne razpisne dokumentacije. Vsebinski popravki obrazcev niso dovoljeni. Priporočljivo je, da je ponudba zložena v skladu z obrazcem OBR – 2.03 (Obvezna vsebina ponudbene dokumentacije).«

V dokumentu »Obvezna vsebina ponudbene dokumentacije« je med drugim navedel dokumente, ki so jih ponudniki morali priložiti ponudbi. .

Kot obvezen dokument na tem mestu Državna revizijska komisija izpostavila predvsem Osnutek pogodbe (OBR - 2.17) za katero je naročnik določil »Ponudniki morajo temeljito prebrati osnutek pogodbe in priloženo dokumentacijo javnega naročila, iz katerih je razviden predmet in obseg javnega naročila ter njegove zahteve. Vse navedeno v naštetih dokumentih so zahteve naročnika po tem javnem naročilu in jih mora izbrani ponudnik – prodajalec spoštovati in izpolniti.

Ponudniku osnutka pogodbe ni potrebno prilagati k ponudbi, saj se z oddajo ponudbe strinja z določili osnutka pogodbe (OBR – 2.17)«.

Naročnik v 13., 14. in 15. členu osnutka pogodbe (OBR – 2.17) ureja pogodbeno vrednost, cene in plačilne pogoje. Iz vpogleda v 15. člen osnutka izhaja, da je naročnik predvidel:
»Rok plačila računa(-ov) je 30. dan od dneva prejetja e-računa, ki je izstavljen skladno z določili te pogodbe, na račun izvajalca in soizvajalca […]«

Državna revizijska komisija z vpogledom v ponudbeno dokumentacijo vlagatelja ugotavlja, da je le-ta poleg zahtevanih dokumentov, ponudbi priložil še dokument »Ponudba« št. 051/2025 z dne 30. 7. 2025. Navedeni dokument je naslovljen na naročnika, kot predmet naročila opredeljuje predmetno javno naročilo, iz njega pa izhaja, da je vlagatelj določil plačilni pogoj, ki ga naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni predvidel:
»30% avans ob naročilu, 70% pred prevzemom blaga, o čemer bo kupec pravočasno obveščen«.

Vlagatelj sicer zatrjuje, da tovrsten dokument v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni bil zahtevan, podatek o plačilnih pogojih pa je v dokumentu »Ponudba« št. 051/2025 ostal po pomoti in je bil pripravljen za drugega ponudnika. Vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da tudi dodatna dokumentacija, ki sicer ni bila zahtevana v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, a jo ponudnik kljub temu predloži, postane del ponudbene dokumentacije. Tako tudi posamezni podatki v konkretnem primeru torej tudi podatki o plačilnih pogojih, ki so navedeni v tej dodatni dokumentaciji, z njeno predložitvijo postanejo del ponudbe, zato vsebine teh podatkov ni mogoče spregledati, temveč jo je, kot pravilno izpostavlja naročnik, treba upoštevati pri pregledu in ocenjevanju ponudb (prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-004/2023, 018-151/2019 in 018-046/2020).

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da iz vlagateljeve ponudbe izhaja neskladje glede plačilnih pogojev. Iz dejstva predložitve predračuna brez navedenih spornih plačilnih pogojev in potrditve OBR – 2.17 (osnutek pogodbe) bi bilo mogoče sklepati, da vlagatelj ponudbo daje v skladu s plačilnimi pogoji, kot jih je naročnik predvidel v navedenem obrazcu. Vendar pa po drugi strani iz predloženega dokumenta »Ponudba« št. 051/2025 jasno izhaja, da vlagatelj od naročnika pričakuje plačilo predmeta javnega naročila pod povsem drugačnimi plačilnimi pogoji.

Upoštevajoč navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v konkretnem primeru ravnal pravilno, ko je pri pregledu vlagateljeve ponudbe upošteval tudi dokument »Ponudba« št.: 051/2025 z dne 30. 7. 2025. Ob ugotoviti, da je vsebina predloženega dokumenta glede plačilnih rokov neskladna z vsebino vzorca pogodbe (OBR- 2.17), pa je naročnik utemeljeno zaključil tudi, da vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje zahtev, ki so določene v dokumentaciji v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila.

Vlagatelj dalje zatrjuje, da plačilni pogoji, ki so ostali v predloženem dokumentu predstavljajo očitno napako, saj je vlagatelj poleg navedenega dokumenta v ponudbi predložil tudi zahtevan predračun, v katerem takšnih plačilnih pogojev ni navedel, prav tako se je strinjal tudi z osnutkom pogodbe OBR – 2.17, v katerem so opredeljeni naročnikovi plačilni pogoji. Vendar vlagateljevim navedbam ni mogoče slediti.

Državna revizijska komisija je že večkrat (npr. odločitve v zadevah, št. 018-194/2018, 018-165/2020, 018-046/2021 in 018-027/2023) zavzela stališče, da je potrebno očitnost napake presojati z vidika možnosti njenega odkritja oz. ugotovitve. Napaka je očitna le, če jo je v objektivnem smislu moč zaznati na prvi pogled (prima facie), kar pomeni, da jo je mogoče ugotoviti neposredno, ne pa šele z dodatnim pojasnjevanjem posameznih okoliščin stanja oz. s preverjanjem pravilnosti le-tega, poleg tega mora biti pravilen podatek naročniku znan (posledično pa tudi na objektivni ravni preverljiv) že ob ugotovitvi očitne napake. Za opredelitev pomanjkljivosti v ponudbi za očitno napako morata tako biti izpolnjena dva pogoja, in sicer, da jo je mogoče zaznati na prvi pogled in da je naročniku pravilen podatek znan.

Kot je Državna revizijska komisija že ugotovila, je določilo o plačilnih pogojih v dokumentu »Ponudba« št.: 051/2025 jasno in nedvoumno navedeno, podano pa je na dokumentu, naslovljenem na naročnika za potrebe predmetnega javnega naročila, ki ga je vlagatelj brez da bi bilo to od njega zahtevano predložil v okviru svoje ponudbe. Ker je vlagatelj na dokumentu, ki ga je sam pripravil za predmetno javno naročilo navedel plačilne pogoje, ni mogoče že na prvi pogled zaznati, da bi lahko ta plačilni pogoj predstavljal napako oziroma, da je na dokumentu naveden po pomoti. Vlagatelju tudi ni mogoče slediti v delu navedb, iz katerih izhaja, da bi moral pravi podatek naročnik sklepati iz potrditve osnutka pogodbe in predložitve naročnikovih obrazcev, v katerih vlagatelj spornih plačilnih pogojev ni navajal. Od naročnika namreč ni mogoče pričakovati, da bo ugibal ali ponudnik ponudbo ponuja skladno s pogoji, ki izhajajo iz predpripravljenih obrazcev ali skladno s pogoji, ki jih je sam navedel v dokumentu, ki sicer ni bil zahtevan. Potrebno je namreč ugotoviti, da gre pri dokumentu »Ponudba« št.: 051/2025 dejansko za ponudbo predmeta javnega naročila, ki je izrecno naslovljen na naročnika ter pripravljen za potrebe konkretnega javnega naročila. Vsebini takšnega dokumenta, ki ga je vlagatelj samoiniciativno predložil ponudbi, v nasprotju z drugačnim mnenjem slednjega ni mogoče pripisati manjše teže od vsebine obrazca, ki ga je v spornem delu določil že naročnik in ki ga je vlagatelj zgolj dopolnil ter podpisal (osnutek pogodbe, predračun,…). Kot je namreč Državna revizijska komisija že večkrat pojasnila (med drugim tudi v odločitvah v zadevah št. 018-112/2018, 018-141/2018, 018-151/2019) je natančnost in skrbnost pri pripravi ponudbene dokumentacije ter njena skladnost z vsemi naročnikovimi zahtevami v postopku oddaje javnega naročila temeljni interes in dolžnost, ki zavezuje vsakega (razumno obveščenega in skrbnega) ponudnika, zato je posamezni ponudnik tisti, ki mu je v vsakokratnem postopku javnega naročanja naloženo breme priprave dopustne ponudbe, slednji pa je obenem tudi tisti, ki nosi posledice neizpolnitve omenjene dolžnosti. Navedeno še toliko bolj velja v primeru, ko ponudnik v svoji ponudbi predloži dokument, ki ga naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni predvidel, še toliko bolj pomembno je, da je vsebina takšnega dokumenta zelo skrbno pripravljena, jasna, nedvoumna in enoznačna, saj morajo ponudniki v ponudbah upoštevati le zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Če ponudniki podajajo v ponudbi dodatne dokumente, ki jih naročnik ne zahteva, morajo torej posebej poskrbeti, da iz njih nedvoumno izhaja, da niso v nasprotju z naročnikovimi zahtevami (prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-113/2017, 018-263/2017). Kot pravilno izpostavlja naročnik, pa bi v konkretnem primeru ugibanje, da je vlagatelj ponudil plačilne pogoje skladne z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila zgolj zato, ker je priložil tudi predpripravljene obrazce na katerih spornega plačilnega pogoja ni navedenega, v tem smislu pomenilo, da bi bil naročnik tisti, ki bi oblikoval ponudbeno voljo namesto vlagatelja, hkrati pa bi to pomenilo kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov. Glede na navedeno ni mogoče slediti navedbam vlagatelja, da so v konkretnem primeru navedbe lastnih plačilnih pogojev, ki so v nasprotju z zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, izpolnjeni pogoji za očitno napako, saj je ni bilo mogoče zaznati na prvi pogled, pravilen podatek pa naročniku, kot navedeno, ni mogel biti znan.

Državna revizijska komisija pri tem dodaja, da v primeru spremenjenih plačilnih pogojev tudi ni mogoče govoriti o nebistveni napaki, slediti gre namreč naročniku, da plačilni pogoji predstavljajo bistveni del pogodbe o izvedbi javnega naročila in gre torej za element, ki vpliva na vsebino ponudbe.

Na podlagi ugotovitve o tem, da je vlagatelj svojo ponudbo podal pod drugačnimi pogoji, kot so določeni v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila in le-teh ni mogoče opredeliti kot očitne ali nebistvene napake, je naročnik upravičeno zaključil, da je v vlagateljevi ponudbi podana pomanjkljivost, ki onemogoča njen sprejem, revizijske navedbe, s katerimi vlagatelj zatrjuje drugače, pa niso utemeljene.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo sicer zatrjuje, da bi ga moral naročnik upoštevaje načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) pozvati na pojasnilo oziroma dopolnitev ponudbe, saj je v postopku ocenjevanja ponudb ponudnika Mlinostroj d.d. skladno s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 pozival k dopolnjevanju ponudbe.

Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v dokumentu »Navodila ponudnikom za pripravo ponudbe« v 1. točki »Odprava napak in pomanjkljivosti v ponudbi« navedel: »V primeru, da bo naročnik pri preverjanju ponudbe menil, da so določene informacije ali dokumentacija, predložena v ponudbi, nepopolna ali napačna oziroma, če bodo posamezni dokumenti manjkali, lahko ravna v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3.«

Peti odstavek 89. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti. Očitne ali nebistvene napake naročnik lahko spregleda.

Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se tako lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. Temu pa v obravnavanem primeru ni zadoščeno. Plačilni pogoji, kot zatrjuje tudi naročnik, predstavljajo izjavo volje, ki že po naravi stvari ni objektivno preverljiva v smislu tretje povedi iz petega odstavka 89. člena ZJN-3 razen, če je kje ustrezno (navzven) evidentirana oz. zapisana. Kot že navedeno pa iz predložitve naročnikovih obrazcev na katerih vlagatelj ni dodajal plačilnih pogojev ni mogoče sklepati o tem kakšna je bila dejansko volja vlagatelja, ki je na lastnem dokumentu navedel sporni plačilni pogoj. Naročniku tako ni mogoče očitati kršitev petega odstavka 89. člena ZJN-3 niti načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN), ko vlagatelja ni pozival na odpravo pomanjkljivosti, ki predstavlja element ponudbe, ki ni objektivno preverljiv. Vlagateljeve navedbe v tem delu zahtevka za revizijo pa Državna revizijska komisija, upoštevaje navedeno, zavrača kot neutemeljene.

Vlagatelj še zatrjuje, da ponudba ponudnika Mlinostroj d.d., ki jo je naročnik sicer označil kot nedopustno, ni dopustna še iz dodatnih razlogov, do katerih pa se naročnik v izpodbijani odločitvi ni opredelil.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v izpodbijani odločitvi za ponudbo ponudnika Mlinostroj d.d. ugotovil, da ni dopustna iz razloga, ker zaradi pomanjkljivosti v ponudbi ne more jasno definirati kaj ponudnik ponuja in ne more preveriti ali je ponudba skladna z zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Ker je naročnik že na podlagi navedenega ugotovil, da ponudba ponudnika Mlinostroj d.d. ni dopustna, naročnikova morebitna presoja ponudbe navedenega ponudnika (tudi) z vidika (ne)skladnosti z ostalimi zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne bi mogla več vplivati na drugačen zaključek glede nedopustnosti ponudbe. Presoja vlagateljevih navedb iz katerih naj bi izhajale še ostale pomanjkljivosti ponudbe ponudnika, katerega ponudba je torej že bila označena kot nedopustna, pa ne morejo vplivati na drugačno naročnikovo odločitev niti na položaj vlagatelja, zaradi česar jih Državne revizijska komisija vsebinsko ni obravnavala.

Na podlagi vsega navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev. Posledično je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Pravni pouk:
Zoper to odločitev upravni spor ni dovoljen.




Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije




Vročiti:
- vlagatelj, po pooblaščencu
- naročnik,
- RS MJU.

Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran