018-117/2025 Univerzitetni klinični center Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Zlate Jerman kot predsednice senata, Sama Červeka kot člana senata in dr. Mateje Škabar kot članice senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nakup robotiziranega sistema za pripravo, shranjevanje in razdeljevanje zdravil za Lekarno UKC Ljubljana«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj MTH, d. o. o., Ljubljana - Šentvid (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška družba Osterman Perko, o. p., d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju: vlagateljev pooblaščenec), zoper ravnanje naročnikov Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, in Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnika), 28. 10. 2025

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 3821-3/2023-2711-234 z dne 1. 9. 2025.

2. Naročnika sta dolžna vlagatelju povrniti stroške v višini 15.765,03 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnika sta v postopku oddaje javnega naročila:
− objava obvestila o javnem naročilu 26. 2. 2025 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN001198/2025-EUe16/01, in 26. 2. 2025 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 129304-2025,
− objava obvestila o dodatnih informacijah ali popravku 26. 3. 2025 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN001198/2025-EUe16/01-P01, in 26. 3. 2025 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 195189-2025,
z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 3821-3/2023-2711-234 z dne 1. 9. 2025 (objava 9. 9. 2025 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN001198/2025-ODL/01) ponudnike obvestila, da sta izbrala ponudbo ponudnika Farmasist, d. o. o., Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), saj sta ugotovila, da je po merilu najugodnejša dopustna ponudba v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), za druge štiri prejete ponudbe, ki so bile po merilu manj ugodne (kar tudi velja za vlagateljevo ponudbo kot četrto najugodnejšo ponudbo po merilu), pa nista ugotavljala, ali so dopustne v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3.

Vlagatelj je z vlogo z dne 9. 9. 2025 zahteval vpogled, naročnik Univerzitetni klinični center Ljubljana pa mu je, kot je razvidno iz dokumenta »Zapisnik o vpogledu v ponudbo« št. 845080118-018-25/vpogled v ponudbo z dne 11. 9. 2025, 11. 9. 2025 po elektronski pošti poslal del dokumentacije iz ponudbe izbranega ponudnika.

Vlagatelj je po pooblaščencu 19. 9. 2025 na portalu eRevizija vložil zahtevek za revizijo z dne 19. 9. 2025 ter predlagal razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila in povračilo stroškov, podredno pa dovolitev vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika v večjem obsegu, kot mu ga je omogočil naročnik Univerzitetni klinični center Ljubljana. Vlagatelj je navedel, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, saj izbrani ponudnik ne izpolnjuje referenčnega pogoja, prav tako ponudba izbranega ponudnika ni skladna s tehničnimi specifikacijami, v ponudbi ni priglašen proizvajalec kot podizvajalec, čeprav bo izvajal del predmeta javnega naročila, vpogled v ponudbo izbranega ponudnika pa bi mu moral biti omogočen v večjem obsegu.

Izbrani ponudnik se je po Odvetniški družbi Marovt in partnerji, d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju: pooblaščenec izbranega ponudnika), z vlogo z dne 29. 9. 2025, vloženo 29. 9. 2025 na portalu eRevizija, izjasnil o navedbah iz zahtevka za revizijo, pri čemer je predlagal zavrnitev zahtevka za revizijo in uveljavljal povrnitev stroškov.

Naročnik Univerzitetni klinični center Ljubljana je v imenu obeh naročnikov s sklepom št. 3145-0002/2024/0012 z dne 9. 10. 2025, ki ga je vložil 9. 10. 2024 na portalu eRevizija, zahtevek za revizijo in vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil, o stroških izbranega ponudnika pa ni odločil. Naročnika sta pojasnila, zakaj vlagateljeve navedbe niso utemeljene.

Naročnik Univerzitetni klinični center Ljubljana je 9. 10. 2025 prek portala eRevizija Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 14. 10. 2025, ki jo je vložil 14. 10. 2025 prek portala eRevizija, opredelil do navedb naročnikov v odločitvi o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj se z njimi ne strinja, priglasil pa je tudi nadaljnje stroške.

Po pregledu objav obvestil o javnem naročilu in popravka teh obvestil, dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, odločitve o oddaji javnega naročila in posredovane dokumentacije, zlasti ponudbe izbranega ponudnika, ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnikov je Državna revizijska komisija na podlagi razlogov, navedenih v nadaljevanju, odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija ni izvedla dokazov, ki jih je predlagal vlagatelj v zvezi s ponujenim predmetom (vpogled v dokazila, ki se nanašajo na ponujeni predmet, in ogled posnetkov), saj je bilo, kot bo razvidno v nadaljevanju iz obrazložitve tega sklepa, mogoče zadevo rešiti že ob upoštevanju listinske dokumentacije iz postopka oddaje javnega naročila in navedb udeležencev iz predrevizijskega postopka. Državna revizijska komisija je izvedbo teh dokazov zavrnila, ker je ugotovila, da niso potrebni za rešitev zadeve. Ker je Državna revizijska komisija zavrnila izvedbo teh dokazov že zaradi navedenega razloga, vlagatelja ni pozivala, da dokazila v tujem jeziku, ki jih je sicer predložil v strojnem prevodu v slovenski jezik, predloži v sodno overjenem prevodu [gl. drugi odstavek 226. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN]. Zaradi nepomembnosti za rešitev zadeve je Državna revizijska komisija zavrnila tudi izvedbo dokazov z vpogledom v dokazila, ki se nanašajo na ponujeni predmet, in ogled posnetkov, kar sta bodisi neposredno bodisi posredno predlagala v izvedbo tudi izbrani ponudnik v vlogi z dne 29. 9. 2025 in naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Bi pa bilo treba vpogledati v podatke, ki jih je vlagatelj pridobil na internetu in se nanašajo na referenčne posle, ki jih je v ponudbi priglasil izbrani ponudnik. Čeprav je vlagatelj ta dokazila poleg v angleškem jeziku predložil tudi v prevodu v slovenski jezik, dokazila v slovenski jezik niso uradno prevedena, kot je zahteva iz 226. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, temveč so samo strojni prevod. Vendar Državna revizijska komisija ni pozivala vlagatelja na predložitev uradnega prevoda teh dokazil, saj je pri tem upoštevala, da so izbrani ponudnik v vlogi z dne 29. 9. 2025 (str. 3, zlasti peti odstavek), naročnika pa v odločitvi o zahtevku za revizijo (str. 3, zlasti četrti odstavek) pritrdili posameznim dejstvom, ki jih je navedel vlagatelj (o položaju proizvajalca in hčerinskega podjetja proizvajalca), zato je bilo mogoče zaključiti, da ta dejstva med udeleženci niso sporna. Državna revizijska komisija je kot nepotreben zavrnila tudi dokaz s pridobitvijo podatkov pri referenčnih naročnikih, ki ga je izbrani ponudnik predlagal v vlogi z dne 29. 9. 2025, saj je morala, kot bo pojasnila v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa, razrešiti vprašanje, kako na izpolnjevanje referenčnega pogoja vpliva položaj proizvajalca in hčerinskega podjetja proizvajalca, ki so ga v predrevizijskem postopku uveljavljali izbrani ponudnik in naročnika.

Naročnika sta v postopku oddaje naročila po odprtem postopku iz 40. člena ZJN-3 (točka B.1 obvestila o naročilu) prejela ponudbe petih ponudnikov, pri čemer sta izbrala ponudbo izbranega ponudnika, ki je bila zaradi ponujene najnižje skupne cene po merilu »najnižja skupna ponudbena vrednost v EUR brez DDV« (točka C.2.10 obvestila o javnem naročilu in 15. točka dokumenta »Navodila ponudnikom«, str. 14 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) najugodnejša. Naročnika sta ugotovila, da je ponudba izbranega ponudnika dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, drugih ponudb pa nista pregledala. Vlagatelj, ki je predložil ponudbo, ki je bila po merilu razvrščena kot četrta najugodnejša ponudba, je nasprotoval temu, da je ponudba izbranega ponudnika dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, uveljavljal pa je tudi kršitev pravice do vpogleda v dokumentacijo. Izbrani ponudnik in naročnika so nasprotovali vlagatelju.

Naročnik lahko izbere le ponudbo, ki je dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3. To po vsebini izhaja iz prvega odstavka 89. člena ZJN-3, saj naročnik odda javno naročilo na podlagi meril ob upoštevanju 84., 85. in 86. člena ZJN-3 po tem, ko preveri, da so izpolnjeni pogoji iz točk a (ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3) in b (ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena). Kot je še razvidno iz prvega odstavka 89. člena ZJN-3, je treba razlikovati med merili za oddajo javnega naročila (84. člen ZJN-3), ki so kvantitativni elementi in so namenjena ocenjevanju in primerjanju ponudb, ne pa položaja ponudnikov (gl. tudi naslov v ZJN-3, točka 2.4.4. Izbor najugodnejše ponudbe, ki obsega člene 84–87), zaradi česar nimajo izključevalne narave, ter razlogi za izključitev (75. člen ZJN-3) in pogoji za sodelovanje (76. člen ZJN-3), ki so kvalitativni elementi in so namenjeni ugotavljanju položaja ponudnikov glede njihove sposobnosti (gl. tudi naslov v ZJN-3, točka 2.4.2. Ugotavljanje sposobnosti, ki obsega člene 75–81), zaradi česar je od njihovega (ne)izpolnjevanja odvisno, ali bo ponudnik sploh lahko pridobil javno naročilo, in torej ti imajo drugačno pravno naravo od meril. Če so pri ponudniku namreč podani razlogi za izključitev ali ponudnik ne izpolnjuje pogojev za sodelovanje, ga naročnik ne more obravnavati kot sposobnega, zato mu ne glede na morebitno (najboljšo) oceno po merilih tudi ne more oddati javnega naročila, ker njegove ponudbe ne more upoštevati kot dopustno v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3.

Uvodni del vlagateljevih navedb se nanaša na izpodbijanje ravnanja, ker sta naročnika priznala izbranemu ponudniku, da je s predložitvijo obrazca »Referenčno potrdilo« z dne 3. 4. 2025 z vpisanimi podatki za izvedene posle v treh bolnišnicah na Kitajskem izpolnil pogoj, kot izhaja iz tega obrazca (gl. str. 28 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), v katerem je določen pogoj za sodelovanje, ki se nanaša na tehnično in strokovno sposobnost v smislu točke c prvega odstavka 76. člena ZJN-3 o zadostnih izkušnjah v smislu druge povedi iz desetega odstavka 76. člena ZJN-3, ki jih gospodarski subjekti izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Tako sta naročnika v obrazcu »Referenčno potrdilo« določila:
»Proizvajalec robota je v zadnjih petih (5) letih pred rokom za prejem ponudb, po pravilih stroke, pravočasno in kakovostno, dobavil in namestil vsaj tri (3) primerljivo velike skladiščne robote v bolnišničnih lekarnah*.

*navedeno pomeni, da naročnik zahteva vsaj eno (1) referenco, iz katerih izhaja, da je dobavil in namestil vsaj tri (3) skladiščne robote v bolnišnice s primerljivim številom postelj kot jih ima UKC Ljubljana (2.000 ali več postelj).

V primeru, da ponudnik nastopa s podizvajalcem ali s skupno ponudbo lahko reference predloži tudi podizvajalec ali partner v skupni ponudbi.«

Na te zahteve dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila se med drugim nanaša vprašanje:
»… v referenčnem potrdilu ste navedli, da "naročnik zahteva vsaj eno (1) referenco, iz katerih izhaja, da je dobavil in namestil vsaj tri (3) skladiščne robote v bolnišnice s primerljivim številom postelj kot jih ima UKC Ljubljana (2.000 ali več postelj)."
Prosimo za potrditev, da pravilno razumemo, da zahtevate, da je ponudnik dobavil in namestil vsaj tri (3) skladiščne robote v bolnišnice s primerljivim številom postelj kot jih ima UKC Ljubljana (2.000 ali več postelj), torej 3 referenčne posle. Vse te tri referenčne posle pa navedemo v eno referenčno potrdilo. …«,
v zvezi, s katerim je bil 10. 3. 2025 ob 9.12 na portalu javnih naročil objavljen odgovor:
»Naročnik potrjuje trditev.«,
ki je skladno s tretjo povedjo iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3 postal del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

S predložitvijo izpolnjenega in potrjenega obrazca »Referenčno potrdilo« so se zagotovili podatki, ki so v tabeli označeni kot »Naročnik referenčnega posla (bolnišnična lekarna)«, »Kontaktna oseba naročnika referenčnega posla (bolnišnična lekarna), ki lahko potrdi referenco« in »Datum začetka in končanja posla (navesti je potrebno vsaj mesec in leto začetka in končanja posla)«.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da med vlagateljem, izbranim ponudnikom in naročnikoma ni sporno, da je izbrani ponudnik ponudil izdelek proizvajalca s sedežem, ki ni ne v Sloveniji ne na Kitajskem, ter da je v ponudbo predložil izpolnjen in potrjen obrazec »Referenčno potrdilo« z dne 3. 4. 2025 z vpisanimi podatki za tri izvedene posle v treh bolnišnicah na Kitajskem. Državna revizijska komisija se je po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika prepričala o obstoju teh podatkov.

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da tako izbrani ponudnik (v vlogi z dne 29. 9. 2025) kot naročnika (v odločitvi o zahtevku za revizijo) enako uveljavljajo, da ni bistveno, »preko katerega podjetja proizvajalca BD (v konkretni zadevi gre pri BD ROWA za hčerinsko družbo proizvajalca), je bil referenčni posel izpeljan, saj je drugo hčerinsko podjetje proizvajalca BD to je BD China zgolj posrednik pri prodaji in ne proizvajalec«. Iz njihovih navedb jasno izhaja, da izbrani ponudnik ni proizvajalec ponujenega izdelka, zato je tudi očitno, da se reference, kot so predstavljene v obrazcu »Referenčno potrdilo« z dne 3. 4. 2025, ne nanašajo na položaj, kot sta ga omogočila naročnika z odgovorom, ki je bil objavljen 10. 3. 2025 ob 9.12 na portalu javnih naročil, ko sta potrdila trditev spraševalca, da je ponudnik (ne pa proizvajalec) dobavil in namestil določeno opremo. Če bi bilo treba namreč odgovor, ki je bil objavljen 10. 3. 2025 ob 9.12 na portalu javnih naročil, razumeti kot poseg v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila v obliki spremembe v smislu druge povedi iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3, da omogoča le še tolmačenje dokazovanja referenc ponudnika (ne pa proizvajalca), je iz navedb izbranega ponudnika (v vlogi z dne 29. 9. 2025) in naročnikov (v odločitvi o zahtevku za revizijo) očitno, da referenčnih poslov na Kitajskem ni izvedel izbrani ponudnik (ki je zaradi predložitve ponudbe ponudnik tudi v smislu 7. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3), zaradi česar naročnika ne bi imela podlage, da priznata izbranemu ponudniku, da izpolnjuje referenčni pogoj. Vendar tudi v primeru, če bi bilo treba odgovor, ki je bil objavljen 10. 3. 2025 ob 9.12 na portalu javnih naročil, razumeti kot poseg v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila le v obliki dopolnitve v smislu druge povedi iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3 tako, da omogoča dokazovanje tudi referenc ponudnika, ne pa le proizvajalca, mora Državna revizijska komisija ravno tako ugotoviti, da naročnika ne bi imela podlage, da izbranemu ponudniku priznata, da izpolnjuje referenčni pogoj. Referenčni pogoj, tako kot je izpostavil vlagatelj, zahteva dokazovanje proizvajalčeve dobave in namestitve izdelka, iz navedb izbranega ponudnika (v vlogi z dne 29. 9. 2025) in naročnikov (v odločitvi o zahtevku za revizijo) pa izhaja, da je referenčni posel izvedlo hčerinsko podjetje proizvajalca, ki je samostojen in zato drug pravni subjekt, kot je proizvajalec. Ker v tej fazi postopka oddaje javnega naročila ni mogoče več uspešno izpodbijati določitve referenčnega pogoja (prim. časovne omejitve iz prvega in drugega odstavka 25. člena ZPVPJN in potrebo po opozorilu na portalu javnih naročil v smislu tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija ne more ugotavljati, ali je ta pogoj določen skladno z ZJN-3, temveč ga sme ob upoštevanju enakih zahtev, ki veljajo za naročnika (gl. načeli iz 6. in 7. člena ZJN-3 ter prvo poved iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3), tolmačiti le v mejah, kot sta jih naročnika določila do poteka roka za prejem ponudb. Referenčni pogoj, kot sta ga naročnika določila do poteka roka za prejem ponudb, pa, kot že pojasnjeno, ne podpira tolmačenja, za katerega se zavzemata izbrani ponudnik (v vlogi z dne 29. 9. 2025) in naročnika (v odločitvi o zahtevku za revizijo). Državna revizijska komisija je zato morala ugotoviti, da naročnika v zvezi z izpolnjevanjem referenčnega pogoja nista pravilno uporabila točke b prvega odstavka 89. člena ZJN-3 v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3.

Državna revizijska komisija ne bi mogla odločiti drugače niti v primeru, če bi bilo treba pogoj v delu, ki se nanaša na proizvajalca, tolmačiti kot kaj drugega kot referenčni pogoj. Še vedno bi bilo namreč treba upoštevati, da sta naročnika v obrazcu »Referenčno potrdilo« določila zahtevo oziroma pogoj, od izpolnjevanja katerega je odvisno, ali je ponudba dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Četudi bi se ob drugačnem tolmačenju morebiti ne moglo ugotoviti nepravilne uporabe točke b prvega odstavka 89. člena ZJN-3, to ne vpliva na to, da bi bila podana vsaj nepravilna uporaba točke a prvega odstavka 89. člena ZJN-3. Rezultat bi bil torej enak, saj morata biti za zakonito izbiro ponudbe skupaj (kumulativno) podana pogoja iz točk a in b prvega odstavka 89. člena ZJN-3.

Že navedeno zadošča, da Državna revizijska komisija, ne da bi obravnavala še druge vlagateljeve navedbe, saj bi po eni strani to podaljšalo postopek pravnega varstva, po drugi pa neodvisno od ugotovitev ne bi bilo nobenega vpliva na končno odločitev, na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodi zahtevku za revizijo in razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 3821-3/2023-2711-234 z dne 1. 9. 2025.

Skladno z drugo povedjo iz tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročnikoma napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Z razveljavitvijo izpodbijane odločitve se postopek oddaje javnega naročila znova znajde v trenutku pred njenim sprejemom, naročnika pa sta ob upoštevanju možnosti in omejitev uporabe petega, šestega in sedmega odstavka 89. člena ZJN-3 zavezana sprejeti eno izmed odločitev, ki jih omogoča 90. člen ZJN-3, pri čemer jo morata obrazložiti skladno z drugo povedjo iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 in z njo seznaniti gospodarske subjekte (prva poved iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3). Pri svojih ravnanjih morata naročnika upoštevati 6. in 7. člen ZJN-3.

S tem sta odločitvi Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljeni.

Vlagatelj je uspel z zahtevkom za revizijo, zato mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 s sprem.; v nadaljevanju: OT) in Sklepom o spremembi vrednosti točke (Uradni list RS, št. 22/2019), ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava:
- takso v višini 13.170,09 eurov,
- stroške za sestavo zahtevka za revizijo (tarifna številka 44/1 OT) v višini 2.100 eurov (3.500 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 2.562 eurov,
in
- izdatke (tretji odstavek 11. člena OT) od 3.500 točk v višini 27 eurov (20 + 25 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 32,94 eurov,
kar skupaj znese 15.765,03 eurov, ki sta jih naročnika dolžna vlagatelju povrniti v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Državna revizijska komisija povrnitve stroškov ni obračunala od vrednosti vlagateljeve ponudbe, kot je predlagal vlagatelj, pač pa od vrednosti ponudbe izbranega ponudnika, saj vlagatelj v postopku pravnega varstva izpodbija odločitev o oddaji javnega naročila izbranemu ponudniku, ne more pa uveljaviti izbire svoje ponudbe, saj mu take pravice ne dajeta ne ZJN-3 ne ZPVPJN. Odločitev o tem, ali naročnika izbereta ponudbo, je v njuni domeni, pri čemer se naročnika, če se odločita izbrati ponudbo, samostojno, ob upoštevanju postopka, kot ga določa ZJN-3, lahko odločita le, da izbereta najugodnejšo dopustno ponudbo.

Vlagatelj je povrnitev stroškov priglasil tudi v vlogi z dne 14. 10. 2025, vendar mu jih Državna revizijska komisija ni priznala, ker vsebina iz nje ni bila v ničemer bistvena za rešitev zadeve.

Upoštevajoč navedeno je Državna revizijska komisija zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov nad priznanim zneskom 15.765,03 eurov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točka izreka tega sklepa utemeljena.

Čeprav naročnika v sklepu št. 3145-0002/2024/0012 z dne 9. 10. 2025 nista odločila o stroških, ki jih je priglasil izbrani ponudnik v vlogi z dne 29. 9. 2025 (prva poved iz osmega odstavka 70. člena ZPVPJN), to ne preprečuje Državni revizijski komisiji, da odloči o njih (prim. drugo poved iz osmega odstavka 70. člena ZPVPJN), saj se izjasnitev izbranega ponudnika iz drugega odstavka 27. člena ZPVPJN upošteva tudi v revizijskem postopku (gl. prvo poved iz tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN), odločanje o stroških (tudi tistih, ki jih je priglasil izbrani ponudnik v izjasnitvi iz drugega odstavka 27. člena ZPVPJN) pa je v revizijskem postopku akcesorne narave odločanju o zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija je zahtevo za povrnitev stroškov izbranega ponudnika zavrnila že zato, ker je razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 3821-3/2023-2711-234 z dne 1. 9. 2025, zato izbrani ponudnik ni bil uspešen s svojo vlogo in torej vloga z dne 29. 9. 2025 ni pripomogla k rešitvi zadeve, ki bi bila ugodna tudi za položaj izbranega ponudnika. Stroški izbranega ponudnika tako niso bili potrebni v smislu prve povedi iz tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točka izreka tega sklepa utemeljena.


Pravni pouk:
Zoper odločitev o zahtevku za revizijo je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


Predsednica senata:
mag. Zlata Jerman, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije



























Vročiti (na portalu eRevizija):
˗ naročnika,
˗ vlagatelj po pooblaščencu,
˗ izbrani ponudnik po pooblaščencu,
˗ Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

Vložiti:
˗ v spis zadeve, tu.

Natisni stran