018-110/2025 Občina Bovec

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Igorja Luzarja kot predsednika senata ter mag. Zlate Jerman kot članice senata in Andraža Žvana kot člana senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izdelava projektne dokumentacije za oživitev in prenovo smučišča Kanin« na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj ARHITEKTURA JURE KOTNIK, arhitekturno projektiranje, d.o.o., Dobja vas 127, Ravne na Koroškem, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnik Franci Košar, Ulica škofa Maksimiljana Držečnika 11, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Bovec, Trg golobarskih žrtev 8, Bovec (v nadaljevanju: naročnik), dne 27. 10. 2025

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku po 40. členu Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), je bilo dne 5. 6. 2025 objavljeno na Portalu javnih naročil pod št. objave JN004262/2025-EUe16/01 in v Uradnem listu Evropske unije pod št. objave 363042-2025, z dvema popravkoma.

Naročnik je dne 25. 8. 2025 na Portalu javnih naročil pod št. objave JN004262/2025-ODL/01 objavil odločitev o oddaji javnega naročila »Izdelava projektne dokumentacije za oživitev in prenovo smučišča Kanin« št. 4303-0008/2025-31 z dne 22. 8. 2025 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila) s katero je zadevno javno naročilo oddal ponudniku SKA PROJEKT, projektiranje in nadziranje d.o.o., Cesta Kokrškega odreda 21, Kranj v skupnem nastopu s PROJEKT d.d. NOVA GORICA Podjetje za inženiring, geodezijo, urbanizem in projektiranje, Kidričeva ulica 9A, Nova Gorica (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ponudbo vlagatelja v skupnem nastopu z ROPES Gmbh., Sttatsstrasse 16, 39030 VINTL (BZ), Italija, pa je zavrnil kot nedopustno iz razloga, ker je vlagatelj v ponudbi predložil dva izpolnjena in podpisana obrazca št. 11 (Predračun) z dvema različnima cenama, zaradi česar iz ponudbe brez dodatnega pojasnila ni bilo razvidno katero ponudbeno ceno vlagatelj ponuja in posledično katero od vrednosti mora naročnik upoštevati.

Po sprejemu odločitve o oddaji naročila je vlagatelj naročniku poslal vlogo z dne 1. 9. 2025, poimenovano »Poziv na razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila«. Naročniku predlaga, da z namenom odprave nezakonitosti razveljavi odločitev o oddaji naročila, ter dodaja, da bo v primeru, če naročnik še pred iztekom roka za vložitev zahtevka za revizijo ne bo ravnal v skladu z navedenim predlogom, svoj položaj zavaroval z vložitvijo zahtevka za revizijo.

Naročnik je z vlogo z dne 3. 9. 2025 podal odgovor na vlagateljevo vlogo z dne 1. 9. 2025 v katerem v celoti vztraja pri navedbah iz odločitve o oddaji naročila.

Vlagatelj je dne 4. 9. 2025 zoper odločitev o oddaji naročila vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da naročnik pri sprejemu izpodbijane odločitve ni ravnal skladno z ZJN-3 ter dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika dopustna, ponudbo vlagatelja pa je označil kot nedopustno (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). Navaja, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna iz razloga, ker je ta samovoljno spreminjal opis predmeta naročila v obrazcu ponudbenega predračuna, kar pomeni, da gre za očiten vsebinski poseg v ključne dele ponudbe, s tem pa njegova ponudba ni v skladu z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in kot taka ni dopustna. Dalje navaja, da je izbrani ponudnik v izrecnem nasprotju s citiranima točkama 2.4 (Način oddaje javnega naročila) in 2.7. (Vsebina in veljavnost ponudbe) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (2. del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v nadaljevanju: Navodila) v obrazcu št. 11 (Predračun), ki je bil priložen njegovi ponudbi, poleg tega, da je ta obrazec izpolnil s podatki o ponudbenih cenah, izvedel nedopustni poseg v njegovo vsebino, s tem, ko je popolnoma spremenil vsebino predmeta ponudbe, pri čemer je izbrisal obstoječe besedilo naročnika: »Izdelava projekta za izvedbo (PZI) za 2. del 6. pododseka v 1. odseku, vključno z izdelavo vseh zahtevanih in potrebnih dokumentov in načrtov ter izvedba vseh razpisanih storitev vezanih na izdelavo projekta za izvedbo« in ga spremenil v »Izdelava projektne dokumentacije skladno z razpisom za oživitev in prenovo smučišča Kanin«. Vlagatelj navaja, da naročnik v skladu z navedenim ponudbe izbranega ponudnika ne bi smel oceniti kot dopustne, saj gre za takšne pomanjkljivosti ponudbe, ki jih po poteku roka za oddajo ponudb v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 ni več mogoče odpraviti. Dodaja, da v kolikor je izbrani ponudnik menil, da je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila neustrezna, nejasna ali napačna, bi lahko o tem obvestil naročnika v okviru vprašanj na Portalu javnih naročil ter ga pozval na spremembo ali dodatna navodila, ne more pa sam črtati opredelitve predmeta ponudbe, ki jo je v obrazcu ponudbenega predračuna predvidel naročnik in dodati lastno besedilo z novim opisom predmeta ponudbe.

Vlagatelj tudi zatrjuje, da je naročnik njegovo ponudbo neutemeljeno zavrnil kot nedopustno. Ob navajanju, da je v skladu s točko 2.4. (Način oddaje javnega naročila) Navodil določeno, da morajo ponudniki ponudbe predložiti v informacijski sistem e-JN, kot tudi, da mora biti v skladu s točko 2.7. (Vsebina in veljavnost ponudbe) Navodil cena za izvedbo vseh obveznosti v ponudbi izražena v evrih brez DDV, ter zaokrožena na dve decimalni mesti, dalje ob citiranju navodila v obrazcu št. 11 (Predračun), ter povzemanju točke 6.3.2. iz Navodil za uporabo informacijskega sistema za uporabo funkcionalnosti elektronske oddaje ponudb e-JN: PONUDNIKI (v nadaljevanju: Navodila za uporabo e-JN) , vlagatelj izpostavlja, da je možno v posamezni razdelek (skupino) pripeti le eno datoteko, pri čemer je zgolj ponudbeni predračun, ki je pripet v razdelku »Predračun«, viden na javnem odpiranju ponudb. Vlagatelj pojasnjuje, da je iz vpogleda v njegovo oddano ponudbo v informacijskem sistemu e-JN razvidno, da je bil v razdelek »Predračun« naložen samo en obrazec št. 11 (Predračun), katerega vrednost ponudbe brez DDV znaša 81.500,00 EUR in zgolj ta ponudbeni predračun je relevanten ter predmet ocenjevanja v postopku javnega naročila. Glede ugotovitve naročnika, da razpolaga še z enim obrazcem št. 11 (Predračun), kjer vrednost ponudbe brez DDV znaša 86.000,00 EUR, vlagatelj pojasnjuje, da je v informacijskem sistemu e-JN sprva naložil to verzijo ponudbenega predračuna, pri čemer ponudba še ni bila oddana, ki pa jo je kasneje nadomestil z novo verzijo (nižjo vrednostjo), pri čemer je bila prva verzija ponudbenega predračuna v razdelku »Predračun« izbrisana. Dodaja, da informacijski sistem e-JN tehnično ne dopušča možnosti, da bi bili v razdelku »Predračun« hkrati naloženi dve datoteki, zato ni pravilna ugotovitev naročnika, da brez dodatnega pojasnjevanja ni razvidno, katero ponudbeno vrednost naj naročnik upošteva. Verzije predhodnih ponudbenih predračunov, ki so bile v relevantni razdelek dodane in še pred oddajo ponudbe nadomeščene z novim ponudbenim predračunom se ne morejo upoštevati, prav tako ne morebitne verzije predhodnih obrazcev ponudbenih predračunov, ki bi bili skupaj z ostalo dokumentacijo očitno pomotoma dodani v razdelek »Ostale priloge«, saj je za ponudbeno vrednost relevanten samo dokument v razdelku »Predračun«. Vlagatelj zatrjuje še, da je naročnik pri ocenjevanju ponudb kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3), s tem, ko je izbranemu ponudniku omogočil dopolnitev ponudbe s predložitvijo manjkajočih obveznih prilog po pozivu, za vlagateljevo ponudbo pa je brez uporabe določil petega odstavka 89. člena ZJN-3 in točke 2.12. (Dopolnitve, popravki ali pojasnila ponudb) Navodil ocenil, da ni dopustna. Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in izpodbijana odločitev razveljavi, zahteva tudi povrnitev stroškov pravnega varstva.

Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo, skladno z drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN, dne
15. 9. 2025 posredoval izbranemu ponudniku v izjasnitev. Izbrani ponudnik se do navedb vlagatelja iz zahtevka za revizijo ni opredelil.

Naročnik je dne 22. 9. 2025 sprejel odločitev št. 4303-0008/2025-39, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo in njegovo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva zavrnil (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo).

Naročnik navaja, da je že v odločitvi o oddaji naročila razlog za izločitev vlagateljeve ponudbe obsežno utemeljil in navedel podlage, zaradi katerih jo je opredelil kot nedopustno. Pojasnjuje, da je vlagatelj preko informacijskega sistema e-JN predložil dva obrazca št. 11 (Predračun) z različnima vpisanima vrednostma ponudbene cene, kar je naročnik ugotovil v fazi ocenjevanja in pregledovanja ponudb, in sicer je vlagatelj v dokumentu »OBRAZEC št11_PREDRAČUN v02« zapisal ponudbeno vrednost 81.500,00 EUR brez DDV oziroma 99.430,00 EUR z DDV, v dokumentu »OBRAZEC št11_PREDRAČUN« pa ponudbeno vrednost 86.000,00 EUR brez DDV oziroma 104.920,00 EUR z DDV, pri čemer sta oba dokumenta datirana z dne 16. 7. 2025, žigosana in lastnoročno podpisana. Ob citiranju petega odstavka 89. člena ZJN-3 naročnik pojasnjuje, da ne glede na to v kateri razdelek je vlagatelj predložil ponudbeni predračun, je ta v svoji ponudbi povsem nejasno in izredno dvoumno opredelil ponudbeno ceno. Ker obstoja resnične ponudbene cene pred iztekom roka za predložitev ponudb ni bilo mogoče objektivno preveriti ga naročnik ni pozval na dopolnitev, popravek ali pojasnilo, temveč je ponudbo izločil.

Glede zatrjevane nedopustnosti ponudbe izbranega ponudnika naročnik pojasnjuje, da glede očitane kršitve na Portalu javnih naročil ni prejel nobenega vprašanja, zato že iz tega razloga vlagateljevega očitka ne bi bilo potrebno presojati, zgolj iz previdnosti pa v zvezi z očitano kršitvijo navaja, da je izbrani ponudnik v obrazcu št. 11 (Predračun) v preglednici pri postavki »element« popravil očitno napačno zapisano besedilo »Izdelava projekta za izvedbo (PZI) za 2. del 6. pododseka v 1. odseku, vključno z izdelavo vseh zahtevanih in potrebnih dokumentov in načrtov ter izvedba vseh razpisanih storitev vezanih na izdelavo projekta za izvedbo« v pravilno »Izdelava projektne dokumentacije za oživitev in prenovo smučišča Kanin«. Nadalje navaja, da je na predmetnem obrazcu v uvodnem besedilu nad preglednico jasno zapisal, da je predmet predračuna »Izdelava projektne dokumentacije za oživitev in prenovo smučišča Kanin«. Ker je naročnik ponudbeno ceno opredelil v enotni postavki in je posledično temu bilo potrebno ponudbeno ceno vpisati v enovitem znesku, je povsem jasno, da bi ponudbena cena veljala za predmet javnega naročila »Izdelava projektne dokumentacije za oživitev in prenovo smučišča Kanin« tudi v primeru, če naročnik pod oznako »element« ne bi zapisal ničesar.

Naročnik je dne 24. 9. 2025 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v zvezi s predmetnim javnim naročilom in dokumentacijo predrevizijskega postopka v odločanje.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 26. 9. 2025 opredelil do navedb naročnika iz odločitve o zahtevku za revizijo, ter priglasil stroške (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika). Vztraja pri očitkih iz zahtevka za revizijo in dodaja, da se naročnik do njegovih navedb iz zahtevka za revizijo, v okviru katerih se sklicuje na jasne in izrecne zahteve razpisa, v odločitvi o zahtevku za revizijo ni konkretno opredelil in je zgolj pavšalno zaključil, da ponudbene cene zaradi dveh verzij ponudbenega predračuna ni mogoče objektivno preveriti ne glede na to v kateri razdelek je predložil ponudbeni predračun. Navaja, da je že v zahtevku za revizijo pojasnil, da je bila prva verzija predračuna iz razdelka »Predračun« izbrisana in nadomeščena z novo, kar je v skladu s pravili in dopustno. Pojasnjuje, da zgolj dejstvo, da je med ostalimi skeniranimi dokumenti, naloženimi v razdelku »Ostale priloge«, ostala pomotoma naložena prvotna verzija ponudbenega predračuna, ne vpliva na veljavnost njegove ponudbe, saj je naročnik z razpisnimi pravili izrecno določil, kateri ponudbeni predračun je relevanten. Zavrača naročnikovo stališče glede dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika kot popolnoma napačno, saj je zatrjevana kršitev nastala v fazi izbire in ne v fazi objave in v zvezi z vsebino objave, ter ponovi, da je vsebinsko spreminjanje dokumentacije s strani izbranega ponudnika bilo nedopustno v oziru na določila zakona in dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Vlagatelj navaja, da gre pri izbranem ponudniku za bistveno vsebinsko spremembo in ne zgolj za popravek očitno napačnega besedila v relevantnem obrazcu. V kolikor je naročnik po sprejemu odločitve o oddaji naročila in po opozorilu vlagatelja ugotovil, da je v obrazcu ponudbenega predračuna napačno navedel opis storitve, ki je predmet predračuna javnega naročila, bi moral postopek ustaviti in zavrniti vse ponudbe, ter objaviti novo javno naročilo.

Naročnik je dne 30. 9. 2025 podal odgovor na vlagateljevo opredelitev do navedb naročnika. V celoti vztraja pri podanih razlogih iz odločitve o oddaji naročila in odločitve o zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija je dne 13. 10. 2025 vlagatelju na podlagi 11. člena ZPVPJN v seznanitev posredovala vlogo naročnika z dne 30. 9. 2025.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da so vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN izpolnjeni, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

Po pregledu navedene dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik kršil določbe ZJN-3 in dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila s tem, ko je (1) ponudbo vlagatelja označil kot nedopustno, brez da bi ga pozval na pojasnilo glede ponudbene cene, pri čemer se izpostavlja tudi neenakopravna obravnava obeh ponudnikov, (2) ponudbo izbranega ponudnika pa obravnaval kot dopustno, kljub spremembi opisa predmeta tega naročila v ponudbenem predračunu.

Državna revizijska komisija najprej pojasnjuje, da je skladno z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 dopustna tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

Naročnik v skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Iz citiranih določb ZJN-3 izhaja, da je mogoče kot dopustno oceniti in posledično izbrati zgolj ponudbo ponudnika, ki je (med drugim) skladna z zahtevami, določenimi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

1. Glede dopustnosti vlagateljeve ponudbe

Vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku očita nezakonito ravnanje, ko vlagatelja ni pozval k dopolnitvi oziroma pojasnilu njegove ponudbe glede ponudbene vrednosti, posledično pa njegove ponudbe ni ocenil kot dopustne.

Navedeno vprašanje je treba presojati z vidika petega in šestega odstavka 89. člena ZJN-3. Peti odstavek 89. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik v primeru, če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti ponudniki, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, zahteva, da ponudniki v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj je pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti. Očitne ali nebistvene napake naročnik lahko spregleda.

Šesti odstavek 89. člena ZJN-3 določa, da razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba, ponudnik ne sme dopolnjevati ali popravljati svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV, razen kadar se skupna vrednost spremeni v skladu s sedmim odstavkom tega člena, in tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila.

Iz predstavljenih določb 89. člena ZJN-3 izhaja, da ponudbe po poteku roka za oddajo ponudb načeloma ni mogoče spreminjati oz. popravljati, vendar pa lahko naročnik v določenih primerih od ponudnikov zahteva, da dopolnijo, popravijo, spremenijo ali pojasnijo ponudbeno dokumentacijo, vendar je takšna zahteva dopustna (le) pod pogojem, da je popolnoma skladna z načelom enakopravne obravnave ponudnikov in načelom transparentnosti in da se predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. Da je poprava oz. dopolnitev podatkov iz ponudbene dokumentacije možna, vendar v omejenem obsegu in pod pogojem, da gre za takšne elemente oz. podatke, katerih obstoj je pred iztekom roka, določenega za predložitev ponudb, mogoče objektivno preveriti, izhaja tudi iz prakse Sodišča EU (npr. v zadevi C-336/12, točka 39). Kateri so tisti elementi ponudbe, ki se (razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba) ne smejo dopolnjevati ali popravljati, je sicer določeno v šestem odstavku 89. člena ZJN-3.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila pod točko 2.7. (Vsebina in veljavnost ponudbe) Navodil v tretjem odstavku določil: »Cena za izvedbo vseh obveznosti v ponudbi mora biti izražena v evrih brez DDV, zaokrožena na dve decimalni mesti. Vsebovati mora vse pripadajoče dajatve (OBRAZEC št.11 Predračun) […]«, pod točko 4.1. (Obrazci in izjave za sestavo ponudbe) Obrazcev in izjav za sestavo ponudbe (4. del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) pa je glede vsebine ponudbe določil: »Ponudniki morajo ponudbi priložiti naslednje dokumente glede na način predložitve ponudbe (samostojna ponudbe / ponudba s podizvajalci / skupna ponudba) […] 15. OBRAZEC št. 11 – Predračun […]«, nadalje pa je v navodilu obrazca št. 11 (Predračun) določil: »Ponudnik mora obrazec št. 11 izpolniti. Obrazec mora biti predložen v ponudbi, datiran, žigosan in podpisan s strani pooblaščene osebe, ki je podpisnik ponudbe. Obrazec se v sistemu e-JN se naloži v razdelek »Predračun« v pdf obliki«. Iz navedenega izhaja, da je naročnik v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila vključil obrazec št. 11 (Predračun), v katerega so morali ponudniki vpisati ponudbene cene (stolpec »vrednost v EUR«) in ga predložiti v ponudbi.

Po vpogledu v ponudbo vlagatelja Državna revizijska komisija ugotavlja, da je ta v svoji ponudbi predložil dva izpolnjena, podpisana in žigosana obrazca ponudbenega predračuna z različnima ponudbenima cenama, in sicer je vlagatelj v dokumentu »OBRAZEC št11_PREDRAČUN v02« zapisal ponudbeno ceno 81.500,00 EUR brez DDV oziroma 99.430,00 EUR z DDV, v dokumentu »OBRAZEC št11_PREDRAČUN« pa je zapisal ponudbeno ceno 86.000,00 EUR brez DDV oziroma 104.920,00 EUR z DDV, pri čemer sta oba dokumenta datirana na dan 16. 7. 2025. V ponudbi vlagatelja se torej ugotovljeno nahajata dva obrazca št. 11 (Predračun) z dvema različnima končnima ponudbenima cenama. Da je vlagatelj v ponudbi predložil dva obrazca ponudbenega predračuna med strankama sicer ni sporno.

Dalje gre ugotoviti, da je vlagatelj v informacijski sistem e-JN pod ponudbeno vrednost zapisal ponudbeno ceno 86.000,00 EUR brez DDV oziroma 104.920,00 EUR z DDV, kar je razvidno tako iz informacijska sistema e-JN kot tudi iz Zapisnika o odpiranju ponudb z dne 17. 7. 2025, v razdelek »Predračun« je naložil dokument »OBRAZEC št11_PREDRAČUN v02« v katerem je zapisal ponudbeno ceno 81.500,00 EUR brez DDV oziroma 99.430,00 EUR z DDV, med ostalo pripadajočo dokumentacijo pa je dvakrat predložil tudi dokument s ponudbeno ceno 86.000,00 EUR brez DDV oziroma 104.920,00 EUR z DDV in sicer prvič kot samostojni dokument »OBRAZEC št11_PREDRAČUN«, drugič pa kot del dokumenta »OBRAZCI_preostali_podpisano«.

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala, je ponudnikova dolžnost, da ponudbeno dokumentacijo skrbno pripravi in izpolni, skladno z navodili naročnika, da torej predloži vsa zahtevana dokazila, na podlagi katerih bo naročnik lahko preveril in ocenil njegovo ponudbo. Ker je natančnost in skrbnost pri pripravi ponudbene dokumentacije ter njena skladnost z vsemi naročnikovimi zahtevami v postopku oddaje javnega naročila temeljni interes in dolžnost, ki zavezuje vsakega (razumno obveščenega in skrbnega) ponudnika, je vsakemu posameznemu ponudniku v vsakokratnem postopku oddaje javnega naročila naloženo breme priprave dopustne ponudbe, kar pomeni, da sam nosi posledice neizpolnitve ali nepravilne izpolnitve omenjene dolžnosti (prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-065/2017, 018-031/2018, 018-131/2022, 018-043/2024).

Ko je naročnik v fazi pregleda vlagateljeve ponudbe ugotovil, da je ta v ponudbi predložil dva obrazca št. 11 (Predračun) z dvema različnima ponudbenima cenama, njegove ponudbe ni ocenil kot dopustne iz utemeljenih razlogov, saj brez dodatnih pojasnil ali dopolnitev iz predložene ponudbene dokumentacije ni bilo mogoče razbrati po kateri ceni točno vlagatelj ponuja predmet naročila, kar pomeni, da zaradi predložitve dveh obrazcev ponudbenega predračuna naročnik tudi ni mogel razbrati volje vlagatelja glede tega ključnega elementa ponudbe. Ni namreč mogoče slediti vlagateljevemu stališču, da ker je bil v razdelek »Predračun« naložen zgolj en obrazec št. 11 (Predračun) (za 81.500,00 EUR brez DDV) in mu informacijski sistem e-JN niti ne dopušča kaj drugega, to dejstvo naročniku zadošča kot edino relevantna ponudbena vrednost in jo lahko kot tako smatra pri ocenjevanju, neodvisno od tega, da se v vlagateljevi ponudbi nesporno nahajata dva ponudbena predračuna oz. obrazca št. 11 (Predračun), saj je v informacijskem sistemu e-JN mogoče pod ponudbeno vrednost razbrati drug znesek za vrednost 86.000,00 EUR brez DDV, ter, kot že zapisano, ta slednja vrednost izhaja tudi iz Zapisnika o odpiranju ponudb. Dva obrazca št. 11 (Predračun) se ugotovljeno nahajata z različnima ponudbenima vrednostnima tudi med ostalo ponudbeno dokumentacijo vlagatelja, kar dodatno kaže na nezadostno skrbnost tekom priprave oz. oddaje ponudbe na strani vlagatelja, ki pomoto v tem delu tudi sicer priznava.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da so opisane nepravilnosti v ponudbi vlagatelja tako resne, da zaradi njih v konkretnem primeru brez dodatnih (z ZJN-3 prepovedanih) posegov v obstoječo ponudbeno vsebino ni mogoče ugotoviti končne ponudbene cene oz. vrednosti kot bistvenega elementa ponudbe, ne glede na to v kateri razdelek je vlagatelj naložil posamezno verzijo obrazca št. 11 (Predračun).

Navedenih nepravilnosti v ponudbi vlagatelja (zaradi katerih ni mogoče ugotoviti prave ponudbene volje vlagatelja glede cene kot bistvenega elementa ponudbe) torej ni mogoče opredeliti kot takšne pomanjkljivosti, ki jo je mogoče sanirati na podlagi petega odstavka 89. člena ZJN-3. Kot pojasnjeno gre namreč za pomanjkljivosti ki zadevajo končno ponudbeno ceno, v ta del ponudbe pa (skladno z določilom šestega odstavka 89. člena ZJN-3) ni dovoljeno posegati.

V posledici navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s tem, ko vlagatelja ni pozval na dopolnitev ponudbe v delu, ki se veže na ponudbeno ceno in njegove ponudbe ni ocenil kot dopustne, ravnal v skladu s petim in šestim odstavkom 89. člena ZJN-3. Na tak zaključek ne more vplivati očitek, da je naročnik s tem, ko vlagatelja za razliko od izbranega ponudnika ni pozval na dopolnitev, kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3). Državna revizijska komisija s tem v zvezi pojasnjuje, da je šlo v primeru poziva na dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika za takšne elemente ponudbe, katerih obstoj je bilo mogoče preveriti pred iztekom roka določenega za predložitev ponudbe (šlo je za izpolnjevanje pogojev za sodelovanje) in torej ne gre za vprašanje volje ponudnika, medtem ko pri ponudbi vlagatelja temu nasprotno ni bilo mogoče ugotoviti končne ponudbene cene pred iztekom roka, določenega za predložitev ponudbe, kot bistvenega elementa ponudbe, pri čemer pa gre za vprašanje ponudnikove prave volje, katera po naravi stvari ni objektivno preverljiva, kot je Državna revizijska komisija že večkrat pojasnila (npr. v odločitvah v zadevah št. 018-194/2018, 018-165/2020, 018-122/2021, 018-165/2021, 018-038/2023), razen, če je kje ustrezno (navzven) evidentirana oz. zapisana.

2. Glede dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika

Vlagatelj dalje naročniku očita, da ni ravnal zakonito, ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot dopustno, kljub spremembi opisa predmeta naročila v obrazcu ponudbenega predračuna.

V obravnavanem primeru je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila pod točko 2.4. (Način oddaje javnega naročila) Navodil določil: »[…] Ponudnik ne sme spreminjati pogojev in zahtev naročnika, ki so določeni v razpisni dokumentaciji in obrazcih. Morebitne spremembe bodo razumljene kot nestrinjanje ponudnika z razpisno dokumentacijo, zato bo taka ponudba izključena kot nedopustna«, pod točko 2.7. (Vsebina in veljavnost ponudbe) Navodil pa je določil: »Cena za izvedbo vseh obveznosti v ponudbi mora biti izražena v evrih brez DDV, zaokrožena na dve decimalni mesti. Vsebovati mora vse pripadajoče dajatve (OBRAZEC št.11 Predračun). Ponudnik ne sme spreminjati vsebine predračuna«.

Kot že citirano v obrazložitvi tega sklepa je bilo v navodilu obrazca št. 11 (Predračun) določeno, da mora ponudnik obrazec št. 11 izpolniti, pri čemer mora biti obrazec predložen v ponudbi, datiran, žigosan in podpisan s strani pooblaščene osebe, ki je podpisnik ponudbe, ter da se ta obrazec v sistemu e-JN naloži v razdelek »Predračun« v pdf obliki.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je izbrani ponudnik s posegom v ponudbeni predračun spremenil vsebino predmeta kar pa ne bi smel storiti. Meni namreč, da takšen poseg v ponudbeni predračun v skladu z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila v konkretnem primeru ni bil dovoljen.

Po vpogledu v dokumentacijo v zvezi z oddajo naročila in ponudbo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da je predmet zadevnega javnega naročila izdelava projektne dokumentacije za prenovo in oživitev smučišča Kanin, to pa je izbrani ponudnik tudi ponudil v svoji ponudbi, skladno z zapisom v ponudbenem predračunu. Nadalje Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v svojih vlogah niti ne zanika, da je predmet javnega naročila izdelava projektne dokumentacije za oživitev in prenovo smučišča Kanin.

Strinjati se gre sicer z vlagateljem, da je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila v okviru zgoraj citirane točke 2.4. (Način oddaje javnega naročila) Navodil in točke 2.7. (Vsebina in veljavnost ponudbe) Navodil ponudnikom res prepovedala spremembe zahtev in pogojev naročnika, ki so določeni v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila in obrazcih, kot tudi posege v vsebino ponudbenega predračuna. Vendar pa se Državna revizijska komisija v tej zadevi ne more strinjati s stališčem vlagatelja, da bi bilo treba naročnikovo prepoved spreminjanja zahtev in pogojev, kot so bili določeni, razlagati na način, da so v ponudbeni predračun prepovedani vsakršni posegi, zlasti upoštevaje predmet tega naročila ter ostalo ponudbeno dokumentacijo, ki jo je predložil naročniku izbrani ponudnik.

Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da je treba omenjeno prepoved razumeti na način, da v obrazec ponudbenega predračuna ni dovoljeno posegati glede vsebine zahtev, ki jih je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določil naročnik, ne pa na način, da so prepovedane vse spremembe, kot je to npr. vpis pravilnih manjkajočih podatkov, ki ne vplivajo na vsebino in zahteve predmeta naročila. Drugače povedano, v obrazcu ponudbenega predračuna ni dovoljeno spreminjati količin, enot ter vsebine postavk na način, da bi ponudniki s tem postavljali drugačne zahteve, dodatne pogoje ali ponujali blago oziroma storitve z drugačnimi tehničnimi specifikacijami, kot jih je zahteval naročnik. To bi namreč pomenilo, da ponudniki ne ponujajo predmeta javnega naročila, kot ga naroča naročnik.

V konkretnem primeru to pomeni, da ponudnikom ni dovoljeno spreminjati vsebine polj, ki opredeljujejo količine, enote ali tehnične specifikacije, z namenom spreminjanja pogojev in zahtev naročnika. Kljub temu pa ni prepovedano popraviti napačno zapisanega opisa predmeta, ki očitno ne ustreza vsebini predmeta javnega naročila, kateri je jasno razviden iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Ne gre namreč prezreti dejstva, da je besedilo, ki ga je v obrazec ponudbenega predračuna zapisal izbrani ponudnik, skladno z opredelitvijo predmeta v nazivu javnega naročila »Izdelava projektne dokumentacije za oživitev in prenovo smučišča Kanin« ter z zapisom, ki ga je naročnik navedel nad preglednico za vpis ponudbene cene v obrazcu št. 11 (Predračun), nadalje pa tak zapis tudi ni neskladen s podrobnejšo opredelitvijo predmeta javnega naročila kot izhaja iz točke 1.2. (Predmet javnega naročila) Povabila k oddaji ponudbe (1. del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) ter projektne naloge in vzorca pogodbe.

Tudi sicer gre ob navedenem dodati, da je naročnik obrazec št. 11 (Predračun) oblikoval na način, da ponudniki v okviru tega obrazca določijo ceno za izvedbo celotnega javnega naročila v eni sami postavki. Izbrani ponudnik je torej v obrazec št. 11 (Predračun) pri edini postavki, ki predstavlja predmet javnega naročila, zapisal besedilo, ki nedvomno je skladno s predmetom javnega naročila. S tem ko je izbrani ponudnik odpravil napačen zapis, ni posegel v vsebino ponudbenega predračuna, kot trdi vlagatelj. Vlagatelj tudi sicer na nobenem mestu v zahtevku ne trdi, da je s ponujenim predmetom kaj narobe oz. da ta po spremembi zapisa ni več skladen z bistvom predmetnega naročila, kot tudi ne oporeka da je šlo za spremembe ključnih elementov ponudbe, kot je npr. sprememba pogojev izvedbe, postavljenih meril ter rokov izvedbe, ipd.

Na podlagi navedenega se zato po presoji Državne revizijske komisije ni mogoče strinjati z stališčem vlagatelja, da je izbrani ponudnik samovoljno spreminjal dele obrazca ponudbenega predračuna in posegel v vsebino predmeta javnega naročila v nasprotju z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, in da temu posledično njegova ponudba ni izpolnila obveznih zahtev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in bi jo moral naročnik iz razloga nedopustnosti izločiti iz postopka.

Glede na vse navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da so vlagateljeve trditve o nezakonitem ravnanju naročnika v zvezi s pregledovanjem in ocenjevanjem ponudbe izbranega ponudnika, katera zaradi posega v obrazec ponudbenega predračuna ne bi smela biti ocenjena kot dopustna in zato izločena iz postopka, neutemeljene.

Na sprejem drugačne odločitve tudi ne morejo vplivati navedbe vlagatelja iz vloge z dne 26.9.2025, da bi moral naročnik v predmetni zadevi po sprejemu odločitve o oddaji in po opozorilu vlagatelja postopek ustaviti in zavrniti vse ponudbe ter objaviti novo javno naročilo, v kolikor je ugotovil, da je v obrazcu ponudbenega predračuna napačno navedel opis storitve, ki je predmet javnega naročila. S tem v zvezi sicer velja pojasniti, da naročnik lahko skladno s prvo povedjo šestega odstavka 90. člena ZJN-3 do pravnomočnosti odločitve na lastno pobudo razveljavi svojo že sprejeto odločitev, v kolikor ugotovi, da so se v postopku oddaje javnega naročila zgodile kršitve. V praksi se namreč kažejo primeri, ko naročnik po sprejemu odločitve o oddaji naročila ugotovi, da je pri preverjanju najugodnejše ponudbe spregledal kakšno dejstvo ali pa ga je napačno razumel in je zato sprejel napačno odločitev. Glede na predstavljeno pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagateljev očitek glede nezakonitosti naročnikove odločitve v oziru na ponudbo izbranega ponudnika v ključnem irelevanten, v oziru na ponudbo vlagatelja pa neutemeljen, zato v tej posledici naročniku tudi ni mogoče očitati kršitev v postopku oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija ob upoštevanju vsega ugotovljenega zaključuje, da vlagatelj v konkretnem primeru ni uspel izkazati naročnikovih kršitev pri sprejemu izpodbijane odločitve, zato je na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal povrnitev stroškov pravnega varstva.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik v skladu s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso.

Ker vlagatelj v obravnavanem primeru z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Pravni pouk:

Zoper odločitev o zahtevku za revizijo je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.



Predsednik senata:
Igor Luzar, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije


Vročiti:
- naročnik,
- pooblaščenec vlagatelja,
- izbrani ponudnik,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran