018-062/2025 DARS, d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 31. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Igorja Luzarja, kot predsednika senata, ter Marka Medveda in Sama Červeka, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izgradnja hitre ceste od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug na 3. razvojni osi sever, sklop A - Velenje«, na podlagi zahtevka za revizijo družbe Strabag, d.o.o., Dunajska cesta 155, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Potočnik, o.p., d.o.o., Slovenska cesta 54, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DARS, d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 7. 7. 2025

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se glede kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo ugodi tako, da se vlagatelju dovoli vpogled v dokument »Izjava o skupnem nastopu«, razen v imena in priimke, navedena v peti točki tega dokumenta, ki se nahaja v prijavi kandidata JV Özaltin.

Vlagatelj lahko v petih delovnih dneh od dneva vpogleda dopolni ali spremeni zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih je pridobil pri vpogledu v dokumentacijo.

2. Odločitev o stroških postopka pravnega varstva se pridrži do končne odločitve o zahtevku za revizijo.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo dne 11. 7. 2024 objavljeno na portalu javnih naročil pod št. objave JN004894/2024-EUe16/01 in v Uradnem listu EU pod št. objave 415168-2024. Naročnik zadevno javno naročilo oddaja po omejenem postopku; rok za oddajo prijav je potekel dne 4. 9. 2024.

Naročnik je z Odločitvijo o priznanju sposobnosti z dne 29. 4. 2025 (objava na portalu javnih naročil dne 7. 5. 2025) priznal sposobnost za sodelovanje v drugi fazi postopka oddaje javnega naročila:
- skupini kandidatov JV Kolektor CPG, d.o.o., CGP, d.d., in Kolektor Koling, d.o.o.,
- skupini kandidatov, v kateri poleg vlagatelja sodelujeta še STRABAG AG, Podružnica Ljubljana, in Pomgrad, d.d.,
- skupini kandidatov JV VOC Celje, d.o.o., in Hering d.d.,
- skupini kandidatov JV CP PTUJ, d.d., in EURO – ASFALT, d.o.o. in
- skupini kandidatov Özaltin Insaat Ticaret ve Sanayi A.S, Mapri Proasfalt, d.o.o., C&G, d.o.o., in Garnol, d.o.o. (v nadaljevanju: kandidat JV Özaltin).

Vlagatelj je z vlogo z dne 19. 5. 2025 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj zatrjuje kršitev pravice do vpogleda in navaja, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v dokument »Izjava o skupnem nastopu«, ki se nahaja v prijavi kandidata JV Özaltin. Naročnik je zgolj sledil oznaki poslovna skrivnost, čeprav podatki iz omenjenega dokumenta po vsebini ne predstavljajo poslovnih skrivnosti v smislu določb Zakona o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/2019; v nadaljevanju: ZPosS). Ne gre namreč za podatke, ki imajo tržno vrednost oz. katerih razkritje bi povzročilo občutno škodo kandidatu JV Özaltin. Vlagatelj sumi, da iz omenjenega dokumenta ne izhajajo vsi podatki, zahtevani v točki 4.2 b) Navodil ponudnikom za oddajo prijave za sodelovanje (v nadaljevanju: Navodila), zato izjava v tem delu ni ustrezna, prijava pa ni dopustna. Vlagatelj nadalje navaja, da ima naročnik na podlagi sodbe Sodišča EU v zadevi C-652/22 dolžnost izključitve vodilnega partnerja Özaltin in s tem kandidata JV Özaltin, in da prijave ostalih kandidatov s priznano sposobnostjo niso skladne z naročnikovimi zahtevami. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se mu omogoči vpogled v dokument »Izjava o skupnem nastopu«, ki se nahaja v prijavi kandidata JV Özaltin in da se razveljavi naročnikova odločitev o priznanju sposobnosti. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov pravnega varstva.

Do revizijskih navedb so se opredelili vsi kandidati s priznano sposobnostjo. Kandidat JV Özaltin glede očitkov o kršitvi pravice do vpogleda navaja, da podatki v dokumentu »Izjava o skupnem nastopu« niso javni podatki. Podatki iz omenjenega dokumenta dajejo vpogled v tržni položaj in pogajalske rezultate posameznih gospodarskih subjektov, ki nastopajo v skupni prijavi. Z vpogledom bi lahko konkurenti pridobili informacije o izpogajanih specifikah njihovega sodelovanja, gospodarski subjekti pa ne želijo, da njihove pretekle pozicije vplivajo na njihove prihodnje možnosti. Vsak gospodarski subjekti bo pridobil izkušnje in reference, slednje pa je ključno za možnost prihodnjega delovanja subjekta. Podatki o razdelitvi del med gospodarskimi subjekti predstavljajo poslovno skrivnost, enako pa velja za vse podatke, navedene v omenjenem dokumentu. Možnosti vpogleda v ponudbeno dokumentacijo ni mogoče obravnavati kot abstraktne in neomejene pravice v smislu preverjanja pravilnosti naročnikove odločitve. Čeprav je na vlagatelju trditveno in dokazno breme, vlagatelj ni presegel ravni pavšalnega zatrjevanja in ni določno in substancirano navedel, da kandidat JV Özaltin v prijavi ni predložil ustreznega dokumenta »Izjava o skupnem nastopu«. Vlagatelj tudi ne zatrjuje, da kandidat JV Özaltin zahtev ne bi mogel izpolniti.

Naročnik je z odločitvijo z dne 6. 6. 2025 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva. Naročnik zavrača očitke o kršitvi pravice do vpogleda in navaja, da vsebina dokumenta »Izjava o skupnem nastopu« predstavlja poslovno skrivnost. Vlagatelj ni zmogel trditvenega bremena, saj navaja samo kršitev pravice do vpogleda, ob tem pa niti posredno ne navede, v kakšnem smislu izbrani ponudnik ne izpolnjuje zahteve iz točke 4.2 b) Navodil. Tudi vlagatelj je sporazum, ki ga je priložil v lastno prijavo, označil kot poslovno skrivnost. Naročnik je skladno s 35. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) dolžan varovati informacije, ki jih gospodarski subjekt označi za poslovno skrivnost.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 6. 6. 2025 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskih postopkov.

Vlagatelj v vlogi z dne 11. 6. 2025, s katero se je opredelil do naročnikovih navedb, in vlogi z dne 23. 6. 2025, s katero se je opredelil do navedb kandidatov s priznano sposobnostjo, vztraja pri revizijskih navedbah.

Državna revizijska komisija je kandidata JV Özaltin z dopisom z dne 23. 6. 2025 pozvala na predložitev konkretnih pojasnil o tem, (1) katere so tiste informacije (oz. podatki) v dokumentu »Izjava o skupnem nastopu«, ki naj bi predstavljale poslovno skrivnost, (2) zakaj naj bi vsaka od teh informacij predstavljala skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij, ter (3) zakaj naj bi vsaka od teh informacij imela tržno vrednost.

Izbrani ponudnik je Državni revizijski komisiji pojasnila posredoval z dopisom z dne 26. 6. 2025.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu in pregledu dokumentacije, predložene v postopku pravnega varstva, ter po preučitvi navedb vlagatelja, kandidata JV Özaltin in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da naročnik predmetno javno naročilo oddaja po omejenem postopku, ki je dvofazni postopek. V prvi fazi gospodarski subjekti na podlagi objavljenega povabila k sodelovanju oddajo prijavo za sodelovanje, v drugi fazi pa gospodarski subjekti, ki jih na podlagi ocene v prijavi predloženih informacij k temu povabi naročnik, oddajo ponudbe (gl. 41. člen ZJN-3). O navedenem je naročnik zainteresirane gospodarske subjekte tudi izrecno seznanil v točki 21 Navodil, v kateri je določil, da bo priznal sposobnost za izvajanje javnega naročila vsem ponudnikom, ki bodo oddali prijavo in za katere bo v postopku pregledovanja in ocenjevanja ugotovljeno, da izpolnjujejo vse zahteve, določene v Navodilih, ter da bodo ponudbo v drugi fazi lahko oddali le gospodarski subjekti, katerim je bila v prvi fazi priznana sposobnost za izvajanje naročila in jih je naročnik povabil k oddaji ponudbe v drugi fazi.

V zadevnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik prejel pet prijav in priznal sposobnost vsem kandidatom. Vlagatelj je zoper odločitev o priznanju sposobnosti vložil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku očita kršitve pri vpogledu v prijavo kandidata JV Özaltin in pri pregledu prijav kandidatov s priznano sposobnostjo.

Državna revizijska komisija je naprej presojala očitke vlagatelja o kršitvi pravice do vpogleda v prijavo kandidata JV Özaltin.

Med strankama je nesporno, potrjeno pa z vpogledom v odstopljeno dokumentacijo, da je naročnik vlagatelju (na podlagi njegove zahteve za vpogled) omogočil vpogled (med drugim) v prijavo kandidata JV Özaltin, vendar pa mu ni omogočil vpogleda v dokument »Izjava o skupnem nastopu«, ki ga je kandidat JV Özaltin označil za poslovno skrivnost. Naročnik je vsebino slednjega dokumenta, razen njegovega naslova, v celoti prekril.

Pritrditi gre navedbam naročnika in kandidata JV Özaltin, da možnosti vpogleda v dokumentacijo ni mogoče razumeti kot abstraktne in neomejene pravice vlagatelja revizijskega zahtevka v smislu preverjanja pravilnosti naročnikove odločitve. Namen vpogleda je v pridobitvi dodatnih informacij, ki jih vlagatelj potrebuje za učinkovito uveljavljanje pravnega varstva, kar je razvidno iz petega odstavka 31. člena ZPVPJN, ki določa, da če vlagatelj dejstev in dokazov, s katerimi se kršitve dokazujejo, v zahtevku za revizijo ne more navesti ali predlagati, ker meni, da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda v dokumentacijo, mora v zahtevku za revizijo navesti dejstva in dokaze v zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice do vpogleda v dokumentacijo. Uveljavljanje kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo je tako usmerjeno v možnost vlagatelja, da zadosti temu, kar zahteva drugi odstavek 15. člena ZPVPJN, tj. da lahko pripravi zahtevek za revizijo tudi z dejstvi in dokazi o kršitvah, ki se nanašajo na zakonitost naročnikove odločitve in ki vplivajo na njegov položaj v postopku oddaje naročila.

Državna revizijska komisija ne more pritrditi navedbam naročnika in kandidata JV Özaltin usmerjena v zatrjevanja, da vlagatelj ni zmogel trditveno-dokaznega bremena oz. da ni konkretizirano pojasnil, na katere nepravilnosti v prijavi kandidata JV Özaltin sumi. Iz revizijskih navedb je namreč razviden sum vlagatelja, da vsebina dokumenta »Izjava o skupnem nastopu« ni skladna za zahtevami naročnika iz točke 4.2 b) Navodil, v kateri je naročnik za primer skupne prijave zahteval predložitev sporazuma o predložitvi skupne prijave za sodelovanje, v katerem gospodarski subjekti opredelijo odgovornost posameznih partnerjev za izvedbo naročila, prevzem neomejene solidarne odgovornosti vseh partnerjev v skupni ponudbi do naročnika za izvedbo pogodbenih del ter imenujejo enega od partnerjev za vodilnega partnerja, ki bo hkrati pooblaščen za prevzem in prenos navodil v imenu in za račun vsakega partnerja posebej in za vse partnerje v skupni ponudbi. Ker vlagatelj ni seznanjen z vsebino dokumenta »Izjava o skupnem nastopu«, vlagatelju tudi ni mogoče naložiti bremena, da bi moral v zahtevku za revizijo zatrjevati, v katerem delu in zakaj naj vsebina tega dokumenta ni bi bila skladna z zahtevami naročnika, kot to smiselno zatrjujeta naročnik in kandidat JV Özaltin. Slednji tudi ne more uspeti s sklicevanjem na stališče Državne revizijske komisije, zavzeto v zadevi št. 018-138/2023, da za uspeh z zahtevkom za revizijo ne zadošča zatrjevanje, da izbrani ponudnik ni izkazal izpolnjevanje posamezne zahteve, ampak mora vlagatelj zatrjevati tudi, da ponudnik teh zahtev sploh ne izpolnjuje. V omenjeni zadevi je bilo namreč sporno izpolnjevanje zahtev, katerih izpolnitev je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila vezal na izvedbeno fazo, v obravnavani zadevi pa je sporno izpolnjevanje zahtev, ki jih morajo gospodarski subjekti izpolniti do poteka roka za predložitev prijav.

Za presojo zakonitosti naročnikovega ravnanja, ko vlagatelju ni omogočil vpogleda v dokument »Izjava o skupnem nastopu«, ne more biti relevantno vlagateljevo ravnanje pri določitvi poslovnih skrivnosti v svoji prijavi, zato naročnik z navedbami, da je tudi vlagatelj v prijavi označil Sporazum za poslovno skrivnost ne more utemeljiti zakonitosti svojega ravnanja. Prav tako naročnik ne more uspeti z navedbami, da je bil vlagatelju onemogočen vpogled le v (osebne podatke in) dva dokumenta, ki ju je kandidat JV Özaltin označil za poslovno skrivnost. Za presojo naročnikovega ravnanja je namreč ključno, ali je imel naročnik podlago v določbah ZJN-3, ko vlagatelju ni omogočil vpogleda v vsebino dokumenta »Izjava o skupnem nastopu«, ki se nahaja v prijavi kandidata JV Özaltin.

Vprašanje varstva podatkov in vpogleda v dokumentacijo konkurenčnih subjektov ureja 35. člen ZJN-3. Tretja poved petega odstavka 35. člena ZJN-3 določa, v katerem obsegu naročnik dovoli vpogled v ponudbo izbranega ponudnika (torej prijave kandidatov s priznano sposobnostjo), in sicer naročnik (upravičenim osebam) dovoli vpogled v vse dele, razen v tiste dele, ki upoštevaje določbe ZJN-3 predstavljajo poslovno skrivnost ali gre za tajne podatke v skladu z zakonom, ki ureja dostop do tajnih podatkov ali za osebne podatke, ki se varujejo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Naročnik v skladu s prvim odstavkom 35. člena ZJN-3 ne sme razkriti informacij, ki mu jih gospodarski subjekt predloži in označi kot poslovno skrivnost, kot to določa zakon, ki ureja gospodarske družbe, če ZJN-3 ali drug zakon ne določa drugače, in mora zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov in varstvo tajnih podatkov, štejejo za osebne ali tajne podatke.

V zvezi z navedbami naročnika, da je skladno z ZJN-3 dolžan varovati informacije, ki jih gospodarski subjekt »označi za poslovno skrivnost«, gre poudariti, da ZJN-3 naročniku nalaga varovanje podatkov, ki jih gospodarski subjekt »označi za poslovno skrivnost, kot to določa zakon, ki ureja gospodarske družbe«. Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 s sprem., v nadaljevanju: ZGD-1) ne določa načina označitve poslovne skrivnosti, pač pa v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. Zakon o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/2019; v nadaljevanju: ZPosS) v prvem odstavku 2. člena določa, da poslovna skrivnost zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:
– je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;
– ima tržno vrednost;
– imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.
Domneva se, da je zahteva iz navedene tretje alineje prvega odstavka 2. člena ZPosS izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe, kar izhaja iz drugega odstavka 2. člena ZPosS. Skladno s tretjim odstavkom istega člena pa se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

Iz citiranih določb izhaja, da ZJN-3 glede poslovne skrivnosti napotuje na ZGD-1, ki napotuje na ZPosS, skladno s katerim so lahko kot poslovna skrivnost štejejo le tiste informacije, pri katerih so kumulativno izpolnjene vse tri zgoraj naštete zahteve. Državna revizijska komisija zato ne more pritrditi (smiselnim) navedbam naročnika, da je naročnik, glede na dikcijo prvega odstavka 35. člena ZJN-3 (»ki mu jih gospodarski subjekt predloži in označi za poslovno skrivnost, kot to določa zakon, ki ureja gospodarske družbe«), dolžan varovati podatke že, če jih gospodarski subjekt označi kot poslovno skrivnost. Interpretacija določb ZJN-3, za katero se zavzema naročnik, tudi ni skladna s sodno prakso Sodišča EU, ki je pojasnilo, da je namen pravil Unije na področju javnega naročanja predvsem zagotoviti obstoj neizkrivljene konkurence – za dosego tega cilja pa je pomembno, da naročniki ne razkrivajo informacij o postopkih oddaje javnih naročil, katerih vsebino bi se v tekočih ali nadaljnjih postopkih lahko uporabilo za izkrivljanje konkurence. Naročnik, od katerega gospodarski subjekt zahteva, naj mu posreduje domnevno zaupne informacije iz ponudbe konkurenta, ki mu je bilo naročilo oddano, teh informacij načeloma ne sme posredovati. Vendar pa naročnik ne more biti vezan zgolj na trditev gospodarskega subjekta, da so posredovane informacije zaupne. Tak subjekt mora namreč dokazati resnično zaupnost informacij, katerih razkritju nasprotuje, tako da na primer predloži dokaz o tem, da te informacije vsebujejo tehnične ali poslovne skrivnosti, da bi se njihova vsebina lahko uporabila za izkrivljanje konkurence ali da bi mu njihovo razkritje lahko škodovalo. Načelo varstva zaupnih informacij in poslovnih skrivnosti je treba izvajati tako, da je usklajeno z zahtevami učinkovitega sodnega varstva in varstva pravice do obrambe, ki jo imajo stranke v sporu. Upoštevati je namreč treba, da neizbrani ponudnik v primeru neobstoja zadostnih informacij, na podlagi katerih bi lahko preveril, ali odločitev naročnika v zvezi z oddajo javnega naročila drugemu subjektu vsebuje morebitne napake ali nezakonitosti, v praksi ne bo mogel uveljavljati pravice do učinkovitega pravnega sredstva (prim. sodbi Sodišča EU v zadevah C-927/19 in C-54/21).

Upoštevaje navedeno se kot neutemeljene izkažejo tudi navedbe kandidata JV Özaltin, da je organ pravnega varstva vezan na subjektivno določitev poslovne skrivnost. Kandidat JV Özaltin ne more uspeti s sklicevanjem na prakso Državne revizijske komisije, ki je temeljila na določbah ZGD-1 pred uveljavitvijo ZPosS. Pojem poslovne skrivnosti v ZPosS je namreč urejen drugače, kot je bil v 39. člen ZGD-1, delitev na subjektivni in objektivni kriterij poslovne skrivnosti pa je presežena. Po ZPosS je poslovna skrivnost opredeljena po objektivnem merilu - podani morajo biti kumulativno vsi pogoji iz prvega odstavka 2. člena tega zakona. Dokazovanje poslovne skrivnosti po ZPosS je torej urejeno strožje kot je bilo po ZGD-1 pred uveljavitvijo ZPosS, saj mora, kljub domnevi iz tretjega odstavka 2. člena ZPosS (ki je v bistvu bivši subjektivni kriterij poslovne skrivnosti po prej veljavnem prvem odstavku 39. člena ZGD-1) imetnik poslovne skrivnosti, ki se nanjo sklicuje, za obstoj poslovne skrivnosti izkazati tudi tržno vrednost te informacije in dejstvo, da informacija ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij.

Pri presoji naročnikovega ravnanja, ko vlagatelju ni omogočil vpogleda v dokument »Izjava o skupnem nastopu«, je tako ključno, ali je naročnik podatke v tem dokumentu upravičeno varoval kot poslovno skrivnost oz. ali informacije iz tega dokumenta izpolnjujejo zahteve iz prvega odstavka 2. člena ZPosS.

Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v dokument »Izjava o skupnem nastopu« ugotavlja, da je vsebina tega dokumenta označena kot poslovna skrivnost. Ob tem gre pritrditi navedbam naročnika in kandidata JV Özaltin, da omenjeni dokument ne vsebuje informacij, ki so po zakonu javne, ali informacij o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev, in torej ne vsebuje informacij, ki jih skladno s tretjim odstavkom ZPosS ne bi bilo mogoče označiti za poslovno skrivnost. Upoštevaje navedeno gre ugotoviti, da je izpolnjena ena izmed zahtev pojma poslovna skrivnost, in sicer zahteva, določena v tretji alineji prvega odstavka 2. člena ZPosS (imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost). Presoditi pa je še treba, ali sta izpolnjeni tudi drugi dve zahtevi, pri čemer gre poudariti, da je trditveno in dokazno breme o obstoju poslovne skrivnosti na subjektu, katerega poslovna skrivnost se varuje – torej v obravnavanem primeru na kandidatu JV Özaltin.

Niti naročnik niti kandidat JV Özaltin v predrevizijskem postopku nista utemeljila prve (da gre za informacije, ki niso splošno znane ali lahko dosegljive osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij) in druge zahteve (da imajo informacije tržno vrednost) za opredelitev poslovne skrivnosti. Kandidat JV Özaltin je sicer v vlogi z dne 27. 5. 2025 navedel, da podatki o razdelitvi del med gospodarskimi subjekti predstavljajo poslovno skrivnost in da bo vsak gospodarski subjekt iz skupine za dela, ki jih bo izvedel, pridobil izkušnje in reference, kar je ključno za možnosti prihodnjega delovanja gospodarskega subjekta, saj se bo lahko (v prihodnosti) gospodarski subjekt prijavil za istovrstna dela, s seznanitvijo spornega dokumenta pa se bodo konkurenti vnaprej seznanili, kateri subjekti jim bo lahko v prihodnosti konkuriral, kar
bi povzročilo špekulativno prilagajanje ponudb konkurentov obstoja oz. neobstoja konkurence. Z izpostavljenimi navedbami kandidat JV Özaltin ne more utemeljiti, da so informacije v spornem dokumentu upravičeno označene za poslovno skrivnost, že iz razloga, ker iz dokumenta »Izjava o skupnem nastopu« ne izhaja delitev del med podpisniki izjave. Kako bi bilo iz informacij iz spornega dokumenta bilo mogoče razbrati delitev del, kandidat JV Özaltin tudi ni pojasnil. Kandidat JV Özaltin je tudi navajal, da podatki o vsebini poslovnega razmerja med konzorcijskimi partnerji omogočajo vpogled v tržni položaj in rezultate pogajanj posameznih gospodarskih subjektov. Ker pa so te navedbe kandidata JV Özaltin povsem pavšalne, splošne in nekonkretizirane in kot takšne ne omogočajo vsebinske presoje obstoja poslovne skrivnosti, je Državna revizijska komisija kandidata JV Özaltin na predložitev konkretnih pojasnil (1) katere so tiste informacije (oz. podatki) v dokumentu »Izjava o skupnem nastopu«, ki naj bi predstavljale poslovno skrivnost, (2) zakaj naj bi vsaka od teh informacij predstavljala skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij, ter (3) zakaj naj bi vsaka od teh informacij imela tržno vrednost.

Kandidat JV Özaltin je v vlogi z dne 26. 6. 2025 navedel, da je vlagatelj s splošnimi podatki, kot je identiteta sodelujočih gospodarskih subjektov in identiteta vodilnega partnerja, že seznanjen. Pritrditi gre sicer navedbam kandidata JV Özaltin, da se je vlagatelj lahko seznanil z identiteto sodelujočih gospodarskih subjektov v prijavi kandidata JV Özaltin, kot tudi z identiteto vodilnega partnerja, saj je naročnik vlagatelju omogočil vpogled v ESPD obrazce, ki se nahajajo v prijavi kandidata JV Özaltin, in v katerih so opredeljene vloge sodelujočih gospodarskih subjektov. Prav tako gre pritrditi navedbam kandidata JV Özaltin, da gospodarski subjekt nima pravnega interesa za seznanitev z določenim podatkom iz različnih virov. Vendar v obravnavanem primeru vlagatelj naročniku ne očita, da mu ni omogočil seznanitve z identiteto sodelujočih gospodarskih subjektov in vodilnega partnerja, pač pa mu očita kršitve, ker mu ni omogočil vpogleda v dokument »Izjava o skupnem nastopu«. Vlagatelj se tako prizadeva za pridobitev informacije, ali so se sodelujoči gospodarski subjekti dogovorili o vlogah, kot je to zahteval naročnik v točki 4.2 b) Navodil. Z navedbami, da je vlagatelj z identiteto sodelujočih gospodarskih subjektov in identiteto vodilnega partnerja že seznanjen, kandidat JV Özaltin ne more izkazati, da ti podatki predstavljajo poslovno skrivnost, saj iz takšnih navedb izhaja, da v zvezi z informacijami o identiteti sodelujočih gospodarskih subjektov ter identiteti vodilnega partnerja ni izpolnjena zahteva iz prve alineje prvega odstavka 2. člena ZPosS, ker ti podatki ne predstavljajo skrivnosti oz. podatkov, ki niso splošno znani ali lahko dosegljivi osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij.

V vlogi z dne 26. 6. 2025 je kandidat JV Özaltin nadalje navedel, da poslovno skrivnost predstavljajo:
- podatki o temelju za sprejem izjave, vključno z datumom nastanka temelja,
- podatki, ki se nanašajo na notranje razmerje med partnerji izbranega ponudnika, vključno s predstavništvom, pooblastili, prenosi pooblastil, dogovorom o odgovornosti in določilom, da predstavlja Izjava poslovno skrivnost,
- podatki o odgovornih osebah za izvedbo javnega naročila,
- podatki o razlogih za prenehanje veljavnosti Izjave o skupnem nastopu,
- podatek o kraju, datumu in podpisnikih izjave.

Kandidat JV Özaltin je zatrjeval, da ti podatki niso splošno znani ali lahko dosegljivi osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij, ter da imajo vsi navedeni podatki tržno vrednost. V zvezi z navedbami kandidata JV Özaltin, da imajo vsi navedeni podatki tržno vrednost, gre najprej pojasniti, da v zakonu pojem »tržna vrednost« ni definiran. Iz 14. uvodne izjave Direktive (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 (ki je bila prenesena v slovenski pravni red s ZPosS) izhaja, da morajo imeti strokovno znanje, izkušnje ali informacije dejansko ali potencialno tržno vrednost. Šteje se, da imajo tako strokovno znanje in izkušnje ali informacije tržno vrednost takrat, kadar je verjetno, da njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škoduje interesom osebe, ki ima nad njimi zakonit nadzor, s tem da škoduje znanstvenemu ali tehničnemu potencialu te osebe, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti. Opredelitev poslovne skrivnosti izključuje nepomembne informacije, izkušnje, znanja in spretnosti, ki jih zaposleni pridobijo v okviru običajnih službenih nalog, izključuje pa tudi informacije, ki so splošno znane ali lahko dostopne osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij. Smiselno enako izhaja tudi iz predloga Zakona o poslovni skrivnosti (EVA: 2017-2130-0032). Ob tem gre ponoviti, da iz sodne prakse Sodišča EU izhaja, da v postopkih oddaje javnih naročil naročniki ne razkrivajo informacij, katerih vsebino bi se v tekočih ali nadaljnjih postopkih lahko uporabilo za izkrivljanje konkurence.

Upoštevaje navedeno gre ugotoviti, da je tržna vrednost neke informacije opredeljena s posledicami, ki bi jih nedovoljeno razkritje te informacije imelo za imetnika poslovne skrivnosti in da je pojem tržne vrednosti treba razlagati predvsem v smislu varstva tržnih interesov družbe, ki prima facie vplivajo (ali bi lahko vplivale) na njen položaj na trgu. Informacija ima torej tržno vrednost, če bi njeno razkritje lahko izkrivljalo konkurenco oz. če njeno razkrije vpliva ali bi lahko vplivalo na položaj družbe na trgu (prim. sodbe Upravnega sodišča RS št. I U 1598/2021, II U 377/2021, IV U 118/2022, sklep Višje sodišča v Ljubljani št. I Cpg 342/2023 in sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 573/2022).

V utemeljitev tržne vrednosti podatkov o temelju za sprejem izjave, vključno z datumom nastanka temelja, kandidat JV Özaltin navaja, da se ti podatki nanašajo na notranje razmerje med partnerji in predstavljajo podatke o obliki in vsebini dogovora med partnerji, ki je rezultat pogajanj – vsi rezultati pogajanj pa imajo tržno vrednost, ker izkazujejo razmerja med partnerji ter njihove skupne in posamične pozicije. Po presoji Državne revizijske komisije z izpostavljenimi navedbami kandidat JV Özaltin ne more utemeljiti tržne vrednosti podatkov o temelju za sprejem izjave, vključno z datumom nastanka temelja. Iz podatkov o temelju za sprejem izjave, vključno z datumom nastanka temelja, ni razvidno notranje razmerje med partnerji, saj ni razvidna vsebina dogovora med partnerji, ki je bil temelj za sprejem dokumenta »Izjava o skupnem nastopu«. Zgolj iz v dokumentu »Izjava o skupnem nastopu« navedenih podatkov o temelju za sprejem te izjave, vključno z datumom nastanka temelja, tako ni razvidno, kaj so se partnerji dogovorili, prav tako niso razvidna razmerja med partnerji ali »rezultati pogajanj«. Zakaj bi bila iz teh podatkov razvidna razmerja med partnerji, oblika in vsebina dogovora med partnerji ter »rezultati pogajanj«, kandidat JV Özaltin ni pojasnil, kot tudi ni pojasnil, zakaj naj bi ti podatki že sami po sebi razkrivali način poslovanja gospodarskih subjektov. Državna revizijska komisija ugotavlja, da so izpostavljene navedbe kandidata JV Özaltin povsem pavšalne in nekonkretizirane ter ne omogočajo zaključka, da bi razkritje podatkov o temelju za sprejem izjave, vključno z datumom nastanka temelja, lahko izkrivljalo konkurenco oz. da njihovo razkrije vplivalo ali bi lahko vplivalo na položaj gospodarskih subjektov, ki sodelujejo v prijavi kandidata JV Özaltin. Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da kandidat JV Özaltin ni utemeljil tržne vrednosti teh podatkov, posledično pa glede podatkov o temelju za sprejem izjave, vključno z datumom nastanka temelja, navedenih v dokumentu »Izjava o skupnem nastopu«, ni mogoče zaključiti, da je izpolnjena zahteva iz druge alineje prvega odstavka 2. člena ZPosS.

V zvezi s podatki, ki se nanašajo na notranje razmerje med partnerji izbranega ponudnika (vključno s predstavništvom, pooblastili, prenosi pooblastil, dogovorom o odgovornosti in določilom, da predstavlja Izjava poslovno skrivnost) in podatki o razlogih za prenehanje veljavnosti Izjave o skupnem nastopu, kandidat JV Özaltin navaja, da ti podatki predstavljajo podatke o obliki in vsebini dogovora med partnerji, ki je rezultat pogajanj – vsi rezultati pogajanj pa imajo tržno vrednost, ker izkazujejo razmerja med partnerji ter njihove skupne in posamične pozicije. Podatek o tem, kaj so se partnerji dogovorili, ima tržno vrednost, ker izkazuje način njihovega poslovanja in daje informacije o pozicijah posameznih gospodarskih subjektov v skupini, na podlagi katerih je »mogoče predvideti bodoča ravnanja in pozicije posameznih gospodarskih subjektov«, pri čemer imajo podatki, ki nakazujejo bodoča ravnanja konkurentov ali celo njihove pozicije v pogajanjih in poslovnih razmerjih, tržno vrednost, saj »ima v poslovnem svetu največjo tržno vrednost prav možnost sklepanja o dejanskem stanju v prihodnosti«. Izpostavljene navedbe kandidata JV Özaltin so povsem pavšalne in nekonkretizirane, saj iz njih ni mogoče razbrati, zakaj bi razkritje konkretnih podatkov, navedenih v dokumentu »Izjava o skupnem nastopu« (tj. podatkov o pooblastilu, ki ga ima vodilni partner, o prenosu tega pooblastila, o odgovornosti za izvedbo naročila, o razlogih za prenehanje veljavnosti izjave in o določitvi poslovne skrivnosti) lahko izkrivljalo konkurenco ali vplivalo na položaj posameznih gospodarskih subjektov (na katere se nanaša ta dokument) na trgu. Iz navedb kandidata JV Özaltin niti ni mogoče razbrati, kako naj bi podatki razkrivali »rezultate pogajanj« oz. kako naj bi razkrivali »njihove skupne in posamične pozicije«, in zakaj naj bi že sami po se sebi izkazovali način poslovanja gospodarskih subjektov. Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da kandidat JV Özaltin ni utemeljil tržne vrednosti teh podatkov, posledično pa glede podatkov, ki se nanašajo na notranje razmerje med partnerji izbranega ponudnika (vključno s predstavništvom, pooblastili, prenosi pooblastil, dogovorom o odgovornosti in določilom, da predstavlja Izjava poslovno skrivnost) in glede podatkov o razlogih za prenehanje veljavnosti Izjave o skupnem nastopu, ni mogoče zaključiti, da je izpolnjena zahteva iz druge alineje prvega odstavka 2. člena ZPosS.

Državna revizijska komisija navedb kandidata JV Özaltin, ki jih ta navaja v utemeljitev tržne vrednosti podatkov o odgovornih osebah za izvedbo javnega naročila, ni vsebinsko presojala. Ugotoviti namreč gre, da v peti točki dokumenta »Izjava o skupnem nastopu« navedena imena in priimki predstavljajo osebne podatke v smislu 5. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/2022 s sprem.; v nadaljevanju: ZVOP-2), v povezavi s 1. točko 4. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 (Splošna uredba o varstvu podatkov), ki jih je naročnik dolžan varovati na podlagi prvega odstavka 35. člena ZJN-3. Ker je naročnik te podatke dolžan varovati, pri tem pa ni ključno, ali jih je dolžan varovati iz razloga varovanja poslovnih skrivnosti ali iz razloga varovanja osebnih podatkov, naročniku ni mogoče očitati kršitev, ko vlagatelju ni omogočil vpogleda v imena in priimke, navedene v peti točki dokumenta »Izjava o skupnem nastopu«.

Kandidat JV Özaltin še navaja, da imajo podatki o kraju in datumu podpisa spornega dokumenta tržno vrednost, »iz razloga vsebovanja informacij o načinih za povečanje učinkovitosti poslovanja«. Četudi bi Državna revizijska komisija še lahko sledila navedbam, da imajo informacije o načinih za povečanje učinkovitosti poslovanja tržno vrednost, pa gre ugotoviti, da iz podatka o kraju in datumu podpisa niso »razvidne informacij o načinih za povečanje učinkovitosti poslovanja«. Zakaj bi podatki o kraju in datumu podpisa že sami po sebi razkrival načine za povečanje učinkovitosti poslovanja, kandidat JV Özaltin tudi ni pojasnil. Kandidat JV Özaltin tudi ne more izkazati tržne vrednosti podatkov o podpisnikih izjave z navedbami, da je odločitev o podpisnikih izjave »zahtevala premišljene odločitve o tem, kateri in kakšne vrste kadri lahko dodajo optimalen doprinos na takem projektu«, saj iz izpostavljenih navedb ni razvidno, kako bi razkritje podatkov o podpisnikih lahko izkrivljalo konkurenco oz. vplivalo na položaj posameznih gospodarskih subjektov (na katere se nanaša ta dokument) na trgu. Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da kandidat JV Özaltin ni utemeljil tržne vrednosti podatkov o kraju in datumu podpisa ter podpisnikov spornega dokumenta, posledično pa ni mogoče zaključiti, da je glede teh podatkov ni izpolnjena zahteva iz druge alineje prvega odstavka 2. člena ZPosS.

Upoštevaje navedeno gre ugotoviti, da glede na navedbe kandidata JV Özaltin za nobeno informacijo v dokumentu »Izjava o skupnem nastopu«, izvzemši imena in priimke, navedene v peti točki tega dokumenta, ni mogoče zaključiti, da so izpolnjene vse zahteve za poslovno skrivnost, določene v prvem odstavku 2. člena ZPosS. Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik s tem, ko vlagatelju ni omogočil vpogleda v dokument »Izjava o skupnem nastopu«, razen v imena in priimke, kršil 35. člen ZJN-3. Državna revizijska komisija je zato vlagateljevemu predlogu za dovolitev vpogleda ugodila ter na podlagi petega odstavka 31. člena ZPVPJN naročniku naložila odpravo kršitve na način, da vlagatelju dovoli vpogled v dokument »Izjava o skupnem nastopu«, razen v imena in priimke, navedene v peti točki tega dokumenta, ki se nahaja v prijavi kandidata JV Özaltin.

Vlagatelju se dovoli, da v petih delovnih dneh od dneva vpogleda dopolni ali spremeni zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih je v tem delu pridobil pri vpogledu. O dopolnitvi ali spremembi zahtevka za revizijo mora vlagatelj obvestiti Državno revizijsko komisijo in naročnika, ki se lahko o tem izjasni v treh delovnih dneh od prejema vlagateljeve dopolnitve ali spremembe zahtevka za revizijo (peti odstavek 31. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija se ni izrekala o preostalih vlagateljevih navedbah iz revizijskega zahtevka oziroma o njih (še) ni meritorno odločala. Te navedbe bo namreč Državna revizijska komisija – skupaj z morebitnimi dopolnitvami ali spremembami zahtevka za revizijo – po vsebini obravnavala po tem, ko bo imel vlagatelj možnost zahtevek za revizijo dopolniti ali spremeniti z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih bo pridobil pri vpogledu.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Ker postopek pravnega varstva še ni zaključen, se odločitev o stroških postopka pravnega varstva pridrži do končne odločitve o zahtevku za revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Pravni pouk:
Zoper to odločitev ni dovoljen upravni spor po 39a. členu ZPVPJN.


Predsednik senata:
Igor Luzar, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije






Vročiti (po e-Reviziji):
– naročnik,
– vlagatelj,
– pooblaščenec vlagatelja,
– kandidati s priznano sposobnostjo,
– RS MJU.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.

Natisni stran