018-049/2025 Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje
Številka: 018-049/2025-4Datum sprejema: 13. 6. 2025
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011, s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Marka Medveda, kot predsednika senata, ter Aleksandra Petrovčiča kot člana senata in mag. Zlate Jerman kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Strokovna pomoč naročniku na projektih za digitalizacijo zdravstva«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil Edin Ćoralić s.p., Troščine 3, Grosuplje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 13. 6. 2025
odločila:
1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se v poglavju »3 Predmet javnega naročila« dokumenta »Navodila ponudnikom« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila razveljavi določilo:
»Z namenom preprečevanja nasprotja interesov in zagotovitve neodvisne strokovne pomoči ponudbe ne sme oddati ponudnik, ki je bil izbran ponudnik v kateremkoli od ostalih projektov v okviru projekta Digitalna preobrazba zdravstva, naštetih v tem poglavju. Enako velja za kader, ki je kot sodelujoč nominiran pri izbranem ponudniku v kateremkoli od navedenih javnih naročil izvajanih okviru projekta Digitalna preobrazba zdravstva, naštetih v tem poglavju. V kolikor bo oddal ponudbo ponudnik, ki je oziroma bo tekom predmetnega javnega naročila izbran ponudnik v okviru kateregakoli javnega naročila navedenega v okviru projekta Digitalna preobrazba zdravstva, naštetih v tem poglavju, oziroma se bo nominiral isti kader, bo naročnik takšno ponudbo zavrnil.«
V preostalem delu se zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen.
2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 1.441,33 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.
Obrazložitev:
Naročnik je 26. 3. 2025 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila. Obvestilo o javnem naročilu, ki je razdeljeno na osem sklopov in ga naročnik oddaja po odprtem postopku, je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil 3. 4. 2025 (JN002277/2025-EUe16/01), ter v Uradnem listu EU (214809-2025). Naročnik je objavil več popravkov.
Zoper vsebino zahtev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju tudi: razpisna dokumentacija) je vlagatelj 8. 5. 2025 vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga, naj se ugotovi kršitve na podlagi v zahtevku navedenih dejstev ter se v celoti razveljavi javno naročilo, oziroma podredno, naj se naročniku naloži odpravo kršitev (z razveljavitvijo izpodbijanih točk razpisne dokumentacije); vlagatelj zahteva tudi povračilo priglašenih stroškov pravnega varstva.
Kot problematično vlagatelj najprej izpostavlja določbo razpisne dokumentacije, skladno s katero je naročnik (z namenom preprečevanja nasprotja interesov in zagotovitve neodvisne strokovne pomoči) določil, da ponudbe ne sme oddati ponudnik, ki je bil izbran ponudnik v kateremkoli od ostalih projektov v okviru projekta Digitalna preobrazba zdravstva (te je naročnik opredeljeno navedel), enako pa velja tudi za kader, ki je kot sodelujoč nominiran pri izbranem ponudniku v kateremkoli od navedenih javnih naročil, izvajanih okviru projekta Digitalna preobrazba zdravstva. Meni, da je tako pravilo nezakonito [predstavlja kršitev Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), predvsem načela zagotavljanja konkurence med ponudniki] in krši z ustavo zagotovljeno pravico podjetništva oziroma svobodne gospodarske pobude; ZJN-3 naj ne bi poznal instituta prepovedi oddaje ponudbe, zato ga naročnik ne more uporabiti oziroma ga ustvariti. Ugotavlja, da so vsi projekti, ki jih opredeljuje naročnik, del projekta digitalne transformacije zdravstva, kar pomeni, da se za njihovo izvedbo zahteva strokovno znanje s področja računalništva oziroma informatike, to pa je dejavnost, s katero se ukvarja vlagatelj in je za opravljanje tovrstnih dejavnosti tudi registriran, zato je v njegovem interesu sodelovati na čim več projektih. Naročniku očita, da ni definiral, kako bo izdajal odločitve v posameznih postopkih (npr. kako se bo naročnik odločil, če bo ponudbe ocenjeval v več postopkih hkrati in se bo v več postopkih isti ponudnik uvrstil na prvo mesto), to pa po oceni vlagatelja omogoča arbitrarno ravnanje naročnika. Meni, da ker so gospodarski subjekti v različnih dejanskih okoliščinah glede na to, na katero naročilo so se prijavili, na katerem so sodelovali, bili izbrani, ali glede na to, na katerem je sodeloval posamezen kader, je nujno, da naročnik različne položaje obravnava različno in ne s splošno prepovedjo oddaje ponudbe. Položaj naj bi bil še bolj problematičen, ker subjekti z dejstvom, da na določenem naročilu ne bodo mogli sodelovati, niso bili seznanjeni, ko so oddajali ponudbo za tiste postopke, ki so sedaj že zaključeni, pa tudi zato, ker ne gre za zakonsko prepoved sodelovanja ali za kolizijo interesov. Vlagatelj ne razume, zakaj subjekt, ki je sodeloval pri enem izmed teh javnih naročil (pri nekaterih je bil predmet izdelava investicijske in projektne dokumentacije), ne bi smel sodelovati pri javnem naročilu, ki je predmet tega zahtevka za revizijo; če je nekdo sodeloval pri izdelavi projektne dokumentacije za določen projekt, katerega sedaj izvaja drug izvajalec, je nadzor oziroma svetovanje s strani projektanta celo zaželeno. Vlagatelj zahteva, da se sporna določba razpisne dokumentacije razveljavi. Meni, da bi naročnik lahko namen (preprečiti konflikt interesov) dosegel z blažjim, primernejšim in bolj sorazmernim ukrepom – lahko bi, na primer, sklenil okvirne sporazume z več gospodarskimi subjekti, še najbolje v t. i. kaskadni obliki; naročilo bi oblikoval tako, da ne bi postavil te sporne omejitve, lahko pa bi le v primeru konkretnega konflikta, posamezno naročilo oddal drugemu najugodnejšemu ponudniku, če bi bil najugodnejši ponudnik izvajalec tistega projekta, pri katerem bi takrat naročnik potreboval pomoč. V tem primeru bi bila omejitev podana le v dejansko nujnem primeru. Pravilo v obstoječi obliki izloča cel seznam gospodarskih subjektov, saj je naročnik izvedel veliko število projektov, pri katerih so sodelovali različni gospodarski subjekti ter kadri, vsi ti pa so pravzaprav izločeni iz sodelovanja v tem javnem naročilu, čeprav je kolizija interesov le hipotetična oziroma bi do nje prišlo v minimalnem delu javnega naročila.
Vlagatelj dalje zatrjuje, da so pogoji za sodelovanje (točka 8.3.2. v razpisni dokumentaciji) nesorazmerni in nepovezani s predmetom javnega naročila; naročnik naj bi mešal pogoje za izvajalca s pogoji za nadzornika, referenčni pogoji pa tako niso povezani s storitvami, ki jih bo izvajal izvajalec po pogodbi. Glede na stroge zahteve po osebnih referencah in zahtevah po velikem številu raznolikega kadra je neizogibno povezovanje gospodarskih subjektov pri oddaji ponudbe, pri tem pa se zaradi naročnikovega pravila o prepovedi sodelovanja subjektov, ki so že sodelovali v kakem postopku, nabor možnih povezav občutno skrči, kar izkrivlja trg in prosto konkurenco.
Vlagatelj naročniku očita še, da je Merilo 2 popolnoma neživljenjsko (pri tem se sklicuje na vprašanje oziroma pobudo, dano prek Portala javnih naročil), naročnik pa točkuje sodelovanje pri izvedbi projekta, čeprav v tem postopku naroča storitve svetovanja. Med merilom (in pogojem) ter predmetom naročila naj ne bi bilo povezave, ki bi naročniku prinesla kakršnokoli korist.
Naročnik je z dokumentom št. 382-24/2025-2711-5 z dne 19. 5. 2025 zahtevek za revizijo zavrnil in posledično tudi zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva.
Naročnik ugotavlja, da prek Portala javnih naročil ni bilo opozorjeno na domnevne kršitve ZJN-3 v zvezi s kadrovskim pogojem, vsled česar s tem povezanega očitka ni obravnaval meritorno, saj za presojo s tem povezanih očitkov ni izpolnjena zahteva določila tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN.
Glede očitka o merilu naročnik meni, da vlagatelj zgolj nekonkretizirano, pavšalno in nedokazano navaja, da je merilo neživljenjsko in da je treba podaljšati referenčno obdobje, pri čemer ne navede, zakaj naj bi bilo temu tako, ne navede in ne predloži dokazov, hkrati pa niti ne zatrjuje, da ponudbe ne more oddati oziroma da bi bil zaradi merila diskriminiran; vsled navedenega naj revizijske navedbe sploh ne bi bilo mogoče preizkusiti in je meritorno obravnavati.
V zvezi z osrednjim očitkom iz zahtevka za revizijo naročnik navaja, da je primarna naloga izvajalcev po tem javnem naročilu zagotavljanje neodvisnega strokovnega nadzora in evalvacija rešitev, ki jih poda izbrani ponudnik konkretnega javnega naročila – v nadaljevanju primeroma našteva aktivnosti. Izbrani svetovalec kot pomočnik naročnika naj bi torej nadziral, kontroliral, vsebinsko revidiral, optimiziral, svetoval, sodeloval z deležniki pri izvedbi posameznega javnega naročila, s tem pa nastopal kot »podaljšana roka naročnika«. Dodaja, da isti ponudnik ali isti kader sam sebe ne more in ne sme kontrolirati, nadzirati, revidirati, si svetovati, optimizirati lastne rešitve; izbrani svetovalec v predmetnem javnem naročilu mora biti neodvisen, samostojen, objektiven, nepristranski in odgovoren pri svetovanju naročniku pri realizaciji projekta, vključenega v katerikoli postopek oddaje javnega naročila v sklopu Digitalna preobrazba zdravstva. Meni, da je omejitev izbora istega ponudnika ali istega kadra, ki je kot izbran ponudnik v postopku oddaje javnega naročila vključen v projekt Digitalna preobrazba zdravstva, objektivno opravičljiva okoliščina, ki dopušča poseg v načelo iz 5. in 7. člena ZJN-3, saj je zahteva sorazmerna in povezana s predmetom javnega naročila. Poslovna odločitev vsakega ponudnika je, ali bo ponudbo oddal in v katerih postopkih oddaje javnih naročil jih bo oddal – pričakovati pa naj bi bilo, da v kolikor bi bili ponudniki strokovni in bi imeli minimalne etične standarde za opredelitev konflikta interesov, bi v primeru, ko bi bili že izbran ponudnik (ali kader) v okviru ostalih javnih naročil v projektu Digitalna preobrazba zdravstva, ponudbe v konkretnem javnem naročilu sploh ne oddali. V kolikor pa bi jo vendarle oddali in bi nastal omenjeni položaj, je naročnik jasno določil posledico takšne oddaje ponudbe – to je zavrnitev ponudbe. Naročnik kot neutemeljene zavrača tudi očitke o možnem arbitrarnem ravnanju, pri čemer poudarja, da je predmet spora presoja ravnanj v predmetnem javnem naročilu, kjer je pravilo glede nezdružljivosti oziroma kolizije jasno izraženo, s čimer so ponudniki o tem ustrezno seznanjeni in se lahko temu primerno odločijo za (ne)oddajo ponudbe. Dodaja še, da to, kdaj se bo posamezno javno naročilo zaključilo, ni v celoti odvisno od naročnika. Poudarja, da kolizije interesov ne more preprečiti drugače kot s prepovedjo, ki je predmet spora. Kot malodane neresno označuje navedbo vlagatelja, da na tako posledico oddaje ponudbe v tistih postopkih ponudniki niso bili opozorjeni; poudarja, da ni varuh pridobivanja čim višjega dobička ponudnikov na trgu in ni dolžan napovedovati potreb ostalih javnih naročil, zato da bi ponudniki »preigravali«, kaj se jim bolj splača. Pojasnjuje še, da je izbral vrsto postopka in pogodbo, ki je najbolj primerna in ustrezna za izvedbo predmeta naročila, upoštevajoč okoliščine in dejanske potrebe naročnika. Naročnik je tisti, ki določi vrsto postopka, zato kot neprimerne označuje navedbe vlagatelja, da bi moral izvesti javno naročilo z uporabo tehnike naročanja okvirni sporazum. Naročnik ne želi odpirati konkurence za vsakokratno potrebo (svetovanje) in določati vsebino in količino ur, pač pa želi strokovnjaka na posameznem področju, ki bo lahko vzporedno izvajal pomoč in svetovanje naročniku na več javnih naročil hkrati in izvajal obračun po dejansko opravljenih urah. Hkrati naročnik zasleduje enega strokovnjaka na posameznem področju, ki bo prevzel storitve pomoči, koordinacije in nadzora pri več javnih naročilih, ki so nenazadnje medsebojno povezana v projektu Digitalna preobrazba zdravstva in se delno nekatera navezujejo druga na drugo.
Naročnik je Državni revizijski komisiji 21. 5. 2025 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.
Vlagatelj se je 21. 5. 2025 opredelil do naročnikovih navedb.
Poudarja, da naročnik po določilih ZJN-3 praviloma ne sme omejevati subjektov glede možne oddaje ponudb; naročnik pa naj bi zaradi potencialne kolizije interesov brez utemeljenega razloga izločal tudi nadpovprečno usposobljene subjekte. Utemeljitev naročnika, ki se pri pogoju sam sklicuje na drugo javno naročilo, sedaj pa bi vlagatelju odrekel pravno varstvo z argumentom, da ne more presojati teh kršitev, ker se nanašajo na drugo javno naročilo, označuje za nesprejemljivo in v nasprotju s pravno logiko. Ugotavlja, da naročnik ni odgovoril na očitek glede naročnikove možnosti arbitrarne izbire oziroma izločitve določenih ponudnikov v primeru pregleda ponudb in priprave odločitev v več postopkih hkrati, ter da ni pojasnil, zakaj ni izbral milejših omejitev za dosego cilja (preprečevanje kolizije interesov). Meni, da odločitev o izločitvi ponudnika na dveh javnih naročilih, ki potekata hkrati, zaradi medsebojne kolizije, ne more biti v prosti presoji naročnika (kar sedaj je), temveč bi kvečjemu naročnik lahko določil prioritetni vrstni red (npr. najprej se izbere razpis A, če je tam izbrani ponudnik, tega ne bomo izbrali v razpisu B), ne pa da je to narejeno vzajemno na obeh razpisih. Naročnik kolizijo zatrjuje, vendar pa vsaj v primeru javnih naročil, katerih predmet je izdelava tehničnih specifikacij za informacijske sisteme, ni izkazal, zakaj pripravljalec tehničnih specifikacij v tistem javnem naročilu ne bi mogel nastopati kot ponudnik v izpodbijanem javnem naročilu – tega ne prepoveduje niti zakonodaja, niti ni nobenega realnega razloga, ki bi takšno nastopanje opravičeval.
Vlagatelj v opredelitvi vztraja pri ostalih dveh revizijskih očitkih, pri čemer meni, da je očitke o merilu dovolj konkretiziral oziroma zadostil trditvenemu in dokaznemu bremenu.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
1. Konflikt interesov
Naročnik je razpisni dokumentacije v poglavju »3 Predmet javnega naročila« dokumenta »Navodila ponudnikom« določil:
»Z namenom preprečevanja nasprotja interesov in zagotovitve neodvisne strokovne pomoči ponudbe ne sme oddati ponudnik, ki je bil izbran ponudnik v kateremkoli od ostalih projektov v okviru projekta Digitalna preobrazba zdravstva, naštetih v tem poglavju. Enako velja za kader, ki je kot sodelujoč nominiran pri izbranem ponudniku v kateremkoli od navedenih javnih naročil izvajanih okviru projekta Digitalna preobrazba zdravstva, naštetih v tem poglavju. V kolikor bo oddal ponudbo ponudnik, ki je oziroma bo tekom predmetnega javnega naročila izbran ponudnik v okviru kateregakoli javnega naročila navedenega v okviru projekta Digitalna preobrazba zdravstva, naštetih v tem poglavju, oziroma se bo nominiral isti kader, bo naročnik takšno ponudbo zavrnil.«
Iz pregleda objav na Portalu javnih naročil je razvidno, da je bil naročnik na nezakonitost citirane določbe razpisne dokumentacije opozorjen – naročnik je odgovoril na številna vprašanja in pobude, ki so jih podali potencialni ponudniki.
Tako je 18. 4. 2025 ob 10.39 objavil naslednja vprašanja in odgovore:
VPRAŠANJE
Naročnik verjetno meša izvajalce javnih naročil, ki v naštetih projektih pripravljajo tehnične in funkcionalne specifikacije oziroma dokumentacijo projekta s tistimi, ki bodo ali so na osnovi teh specifikacij izvajalci na teh projektih. Gre za dve ločeni javni naročili, ki si sledita. Interes naročnika in pripravljavca specifikacij oziroma dokumentacije, ki v času drugega javnega naročila nudi pomoč naročniku (naročnik naj si pogleda njegova prejšnja javna naročila za pripravo dokumentacije), namreč nista v nasprotju, temveč sta komplementarna. Verjetno je naročnik želel izločiti oziroma preprečiti nasprotje interesov pri izvajalcih, ki bodo izbrani v drugi fazi za izvajanje projektov, ki jih v prvi fazi naročnik in pripravljavec dokumentacije snujeta skupaj. Glede na to, da v prvi fazi naočnik in izvajalec oziroma pripravljavec dokumentacije sodelujeta skupaj in so rezultati plod njunega skupnega dela, je nesmiselno, da naročnik naroča sedaj poseben kader, ki bo usmerjal in nadzoroval tudi naročila, ki se nanašajo na pripravo dokumentacije. Ali bo nadzoroval samega sebe? Nenazadnje gre za enake profile kadrov, ki pripravljajo dokumentacijo in ki jih naročnik sedaj naroča, očitno za nek super nadzor. Predlagamo, da naročnik v pogodbi določi zavezo izvajalca, da se ta ali njegov kader ne bo javljal na javna naročila za izvajanje projekta in ne za pripravo dokumentacij, če naročnik vztraja na dokumentaciji naročila kot je sedaj. Predlagamo tudi, da naročnik potrdi, da sta nezdružljivi funkciji izvajalca projekta (in ne pripravljavca specifikacij oziroma dokumentacije projekta) in ponudnika oziroma kadrov v vlogi tega naročila. Skladno s tem naj naročnik popravi seznam projektov za katere meni, da je ponudnik tega naročila v potencialnem konfliktu.
ODGOVOR
Naročnik je že podal jasen opis razlogov, zaradi katerih je podal omejitev in ponudnika napotuje na preučitev že objavljenih odgovorov. Naročnik bo objavil popravek Navodil ponudnikom, v kateri je glede kadra za vodenje projekta eKarton in izločitve ponudb narejena sprememba.
[…]
VPRAŠANJE
Strokovnjak Vodja projekta (Sklop 1) je predviden za projekt: eKarton in enotni podatkovni model. Predvidevamo, da pri tem strokovnjaku velja spodnja omejitev pri sodelovanju zgolj za projekt: eKarton in enotni podatkovni model, in ne za vse ostale navedene projekte Digitalne preobrazbe zdravstva. »Navodila ponudnikom, str. 7: Z namenom preprečevanja nasprotja interesov in zagotovitve neodvisne strokovne pomoči ponudbe ne sme oddati ponudnik, ki je bil izbran ponudnik v kateremkoli od ostalih projektov v okviru projekta Digitalna preobrazba zdravstva, naštetih v poglavju 3 dokumenta Navodila ponudnikom. Enako velja za kader, ki je kot sodelujoč nominiran pri izbranem ponudniku v kateremkoli od navedenih postopkov okviru projekta Digitalna preobrazba zdravstva, naštetih v poglavju 3 dokumenta Navodila Ponudnikom. V kolikor bo oddal ponudbo ponudnik, ki je oziroma bo tekom predmetnega javnega naročila izbran ponudnik v okviru kateregakoli javnega naročila navedenega v okviru projekta Digitalna preobrazba zdravstva, naštetih v tem poglavju, oziroma se bo nominiral isti kader, bo naročnik takšno ponudbo zavrnil.«
ODGOVOR
Naročnik bo objavil popravek Navodil ponudnikom, v kateri je glede kadra za vodenje projekta eKarton in izločitve ponudb narejena sprememba.
[…]
VPRAŠANJE
Prijavljamo se na to naročilo in smo ugotovili, da še niso bila objavljena vsa naročila za izvedbo, med ostalim tudi ne naročilo za Robotizirano pripravo in shranjevanje zdravil na katerega se imamo namen prijaviti kot izvajalci. Kaj se bo zgodilo, če s prijavo kakšnega izmed kadrov uspemo na tem naročilu in ali boste potem zavrnili našo ponudbo na naročilu za Robotizirano pripravo in shranjevanje zdravil?
ODGOVOR
Naročnik dodaja podatke o objavljenih javnih naročilih:
SB SG: JN001083/2025 https://www.enarocanje.si/#/pregled-objav/890644
UKC LJ: JN001198/2025 https://www.enarocanje.si/#/pregled-objav/891469
OI LJ: JN000756/2025 https://www.enarocanje.si/#/pregled-objav/887215
UKC MB: JN000453/2025 https://www.enarocanje.si/#/pregled-objav/891068
SB NM: JN000184/2025 https://www.enarocanje.si/#/pregled-objav/880943
Ponudnik ne more biti hkrati izbran v predmetnem javnem naročilu in v kateremkoli drugem javnem naročilu, navedenem v dokumentaciij v zvezi z naročilom iz predhodno že objavljenih pojasnil in razlogov. Enako velja za kader. Izjema je kader za vodjo projekta eKarton - naročnik bo objavil popravek Navodil ponudnikom, v kateri je glede kadra za vodenje projekta eKarton in izločitve ponudb narejena sprememba.
VPRAŠANJE
Zanima nas, če se lahko prijavimo na to javno naročilo, čeprav je naš kader sodeloval na projektu Izdelava projektne dokumentacije za izvedbo javnega naročila v okviru projekta »Informacijski sistem za dispečerje«, ki je bilo objavljeno 29.8.2024? Gre namreč za to, da smo na tem projektu pripravljali specifikacije za javno naročilo, ki je bilo objavljeno 14.4.2025. Če bo to naročilo uspešno in bo naročnik z izbranim ponudnikom sklenil pogodbo in začel z izvajanjem projekta, ne vidimo nobenega konflikta interesov, ča bomo zbrani na tem naročilu in bomo naročniku pomagali na strokovnih nalogah, ki se nanašajo na projekt izvedbe in ne svetovanja oziroma priprave projektne dokumentacije. Še več, celo zaželeno bi to moramo biti, saj imamo vso potrebno znanje za svetovanje naročniku in nadzor zunanjega izvajalca izvedbenega projekta.
ODGOVOR
Naročnik napotuje za preučitev že objavljenih odgovorov, kjer je konkretizirano pojasnil razloge za dano omejitev. Naročnik bo objavil popravek Navodil ponudnikom, v kateri je glede kadra za vodenje projekta eKarton in izločitve ponudb narejena sprememba.
[…]
VPRAŠANJE
Namen smo se imeli prijaviti na to natočilo, pa smo včeraj ugotovili, da je naročnik objavil naročilo Prenova informacijskega sistema za potrebe Dispečerske službe zdravstva in mobilnih enot nujne medicinske pomoči, na katerega smo se tudi imeli namen prijaviti. Naročnika sprašujemo kaj se bo zgodilo, če se bomo prijavili na obe naročili in bomo izbrani kot izvajalec obeh naročil? Kaj bo v primeru, da prijavimo različne kadre? Kaj bo v primeru, da če se prijavimo s kakšnim istim kadrom? Kaj se zgodi, če se prijavimo s podizvajalcem, ki je že angažiran na enem od projektov?
ODGOVOR
Ponudnik ne more biti hkrati izbran v predmetnem javnem naročilu in v kateremkoli drugem javnem naročilu, navedenem v dokumentaciij v zezi z naročilom iz predhodno že objavljenih pojasnil in razlogov. Enako velja za kader. Navedeno ne velja za kader za vodjo projekta eKarton - naročnik bo objavil popravek Navodil ponudnikom, v kateri je glede kadra za vodenje projekta eKarton in izločitve narejena sprememba.
VPRAŠANJE
Pri navedenih projektih Digitalne preobrazbe zdravstva, naštete v poglavju 3 dokumenta Navodila Ponudnikom je pri projektu Centralni PACS navedena napačna povezava do objave JN na PJN. Izpostavljamo tudi, da sta bili za Centralni PACS objavljeni 2 javni naročili - Izdelava investicijske in projektne dokumentacije, priprava dokumentacije v zvezi z javnim naročilom ter storitve vodenja projekta, za projekt C-PACS (z dne 20.2.2023) Uradni list RS - Portal javnih naročil -Nakup, implementacija in vzdrževanje informacijske rešitve C-PACS, najem podatkovnih centrov ter nakup IKT opreme (z dne 4.10.2024) Uradni list RS - Portal javnih naročil Z omenjeno napako povzročate zmedo pri razumevanju zahtev in razumevanju navedenih omejitev pri sodelovanju. Ugotavljamo nesmiselnost vaše zahteve oziroma omejitve pri sodelovanju na tem JN in sicer: Zaradi preprečevanja nasprotja interesov izbrani izvajalec tega predmetnega javnega naročila ne sme biti tudi ponudnik javnega naročila (JN) izdelave projektne dokumentacije (prva faze projekta). Ponudnik oz. izvajalec javnega naročila (JN) izdelave projektne dokumentacije (prva faza projekta) za Centralni PACS in v primeru, da bi bil ta ponudnik tudi izbran kot izvajalec pri tem predmetnem JN sam sebi ne bo svetoval, kontroliral, nadziral, izvajal analizo lastnih rešitev, identificiral pomanjkljivosti, saj je projekt prve faze že zaključen (med drugim je pripravljena končna verzija tehničnih specifikacij JN za implementacijsko fazo). Projekt je torej potrjen s strani vas kot naročnika. Nadalje je objavljeno tudi že javno naročilo za izvajalca / implementatorja C-PACS, ki vključuje tudi končno verzijo tehničnih specifikacij. V tem primeru zopet ne more priti do nasprotja interesov, saj izbrani izvajalec tega predmetnega javnega naročila lahko svetuje, kontrolira, nadzira itd. le aktivnosti izvajalca za JN Nakup, implementacija in vzdrževanje informacijske rešitve C-PACS (druga faza projekta) in ne izvajalca prve faze projekta (priprave projektne dokumentacije).
ODGOVOR
Ponudnik lahko podrobneje preuči obseg javnega naročila in obveznosti, ki jih ima izbrani ponudnik za C- Pacs po prvem in drugem JN. Vse obveznosti po pogodbi še niso zaključene, zato je konflikt interesa še vedno mogoč. Naročnik bo objavil popravek Navodil ponudnikom, v kateri je glede kadra za vodenje projekta eKarton in izločitve ponudb narejena sprememba.
VPRAŠANJE
Ali se ponudnik in kadri, ki sodelujejo na spodnjih projektih lahko prijavijo na to javno naročilo in ne bodo izločeni? - Izdelava investicijske in projektne dokumentacije, priprava dokumentacije v zvezi z javnim naročilom ter storitve vodenja projekta, za projekt C-PACS, 20.2.2023, https://www.enarocanje.si/#/pregled-objav/471576 - Nakup, implementacija in vzdrževanje informacijske rešitve C-PACS, najem podatkovnih centrov ter nakup IKT opreme, 4.10.2024, https://www.enarocanje.si/#/pregled-objav/856891 - Izdelava investicijske in projektne dokumentacije, priprava dokumentacije v zvezi z javnim naročilom, storitve vodenja projekta elektronski temperaturno terapevtski list z intenzivnimi terapijami, 14.8.2023, https://www.enarocanje.si/#/pregled-objav/489324 - Nakup, implementacija in vzdrževanje informacijske rešitve eTTL, nakup IKT opreme, 14.4.2025, https://www.enarocanje.si/#/pregled-objav/904221 - Prenova informacijskega sistema za potrebe Dispečerske službe zdravstva in mobilnih enot nujne medicinske pomoči, 14.4.2025, https://www.enarocanje.si/#/pregled-objav/904148?d=1
ODGOVOR
Morebitna ponudba izbranega ponudnika v omenjenih javnih naročilih, bo izločena. Ravno tako velja za kadre, ki sodelujejo pri omenjenih javnih naročilih. Izjema je kader za vodjo projekta eKarton - naročnik bo objavil popravek Navodil ponudnikom, v kateri je glede kadra za vodenje projekta eKarton in izločitve ponudb narejena sprememba.
VPRAŠANJE
V enemu od odgovorov navajate: »Na vprašanje »Zakaj ponudnik, ki je bil izbran kot izvajalec prve faze (Izdelava projektne dokumentacije…) za katerikoli projekt Digitalna preobrazba zdravstva, ne bi smel oddali ponudbe na to javno naročilo, saj v primeru izbora na tem javnem naročilu ne bo ustvarjen noben konflikt interesov!?«, naročnik pojasnjuje, da je predmet javnega naročila strokovna pomoč naročniku v zvezi z izvedbo posameznih katerihkoli predhodno navedenih javnih naročil. In ponudnik oz. isti kader ne more sam sebi svetovati, kontrolirati, nadzirati, izvajati analize lastnih rešitev, identificirati pomanjkljivosti itd. v okviru posameznega projekta.« Zahteva, da izbrani izvajalec tega predmetnega javnega naročila ne sme biti tudi ponudnik javnih naročil (JN) izdelave projektne dokumentacije (prve faze projektov) je nesmiselna in nedopustna ter ne more biti kar v splošnem navedena, ZA VSE PROJEKTE Digitalne preobrazbe zdravstva, naštete v poglavju 3 dokumenta Navodila Ponudnikom. To dokazujemo s primerom za projekt, naveden v Navodilih ponudnikom. • Elektronski temperaturno-terapijski list (eTTL): Digitalizacija vnosa podatkov o pacientih v bolnišnični obravnavi bo omogočila boljšo sledljivost in natančnost pri spremljanju pacientovih vitalnih znakov in terapij, naročilo je dostopno, https://www.enarocanje.si/#/pregled-objav/489324 V primeru, ki se navezuje na projekt eTTL, izbrani izvajalec tega predmetnega javnega naročila ne bo svetoval, kontroliral, nadziral, izvajal analize rešitev, identificiral pomanjkljivosti itd. (kot navajate v odgovoru) pri aktivnostih izvajalca za javno naročilo (JN) izdelave projektne dokumentacije (v Navodilih ponudnikom je navedena povezava tega predmetnega JN na PJN). Projekt izdelave projektne dokumentacije (prva faza projekta eTTL) je namreč že zaključen, saj je bilo v vmesnem času (od objave tega predmetnega JN in do danes) objavljeno JN za izvajalca / implementatorja eTTL (druga faza projekta eTTL). Izbrani izvajalec tega predmetnega javnega naročila (v okviru strokovne pomoči naročniku) ne more več kontrolirati, identificirati pomanjkljivosti itd. prve faze projekta eTTL, ki je bila že zaključena in potrjena s strani vas kot naročnika. To je nesmiselno. V navedenem primeru torej konfilkt interesov ni mogoč. Vaša zahteva je nesmiselna in nedopustna, saj temelji na spreminjajočih se aktivnostih, ki so v teku. Okoliščine te zahteve so se spremenile že od dneva objave tega predmetnega JN do danes (primer eTTL), utegnejo se spremeniti do dneva oddaje ponudb, kaj šele do izbora izvajalca. Enako je s projektom Informacijski sistem za dispečerstvo, saj je bilo v vmesnem času (od objave tega predmetnega JN in do danes) tudi objavljeno JN za izvajalca / implementatorja eTTL (druga faza projekta IS za dispečerstvo). V vmesnem času, oz. do izbora izvajalca tega predmetnega naročila se lahko statusi spremenijo tudi pri ostalih projektih. Prosimo, da še enkrat preučite te pavšalno navedene omejitve pri sodelovanju na tem predmetnem JN in ustrezno prilagodite razpisno dokumentacijo ter posledično prilagodite tudi roke za vprašanja in prejem ponudb.
ODGOVOR
Ponudnik lahko podrobneje preuči obseg javnega naročila in obveznosti, ki jih ima izbrani ponudnik za eTTL. Vse obveznosti po pogodbi še niso zaključene, zato je konflikt interesa še vedno mogoč. Enako velja za drug primer, ki ga ponudnik izpostavlja.
[…]
VPRAŠANJE
V Navodilih ponudnikom, str. 7 navajate: »Z namenom preprečevanja nasprotja interesov in zagotovitve neodvisne strokovne pomoči ponudbe ne sme oddati ponudnik, ki je bil izbran ponudnik v kateremkoli od ostalih projektov v okviru projekta Digitalna preobrazba zdravstva, naštetih v poglavju 3 dokumenta Navodila ponudnikom. Enako velja za kader, ki je kot sodelujoč nominiran pri izbranem ponudniku v kateremkoli od navedenih postopkov okviru projekta Digitalna preobrazba zdravstva, naštetih v poglavju 3 dokumenta Navodila Ponudnikom. V kolikor bo oddal ponudbo ponudnik, ki je oziroma bo tekom predmetnega javnega naročila izbran ponudnik v okviru kateregakoli javnega naročila navedenega v okviru projekta Digitalna preobrazba zdravstva, naštetih v tem poglavju, oziroma se bo nominiral isti kader, bo naročnik takšno ponudbo zavrnil.« Vprašanja: 1. Predvidevamo, da zgoraj navedeno iz navodil ponudnikom (stran 7) ne velja za enega od projektov, ki ga navajate, na primer Vzpostavitev nove Centralne baze zdravil (CBZ) oz. objavljeno javno naročilo (JN) izdelave projektne dokumentacije (tako imenovana prva faza projekta CBZ) in zapisano povezavo na izvedeno javno naročili iz Portala javnih naročil https://www.enarocanje.si/#/pregled-objav/876965 ? 2. Ali pravilno razumemo, da izbrani izvajalec navedenega javnega naročila (povezava na Portal javnih naročil) lahko odda ponudbo na to javno naročilo? Namreč v tem primeru ne gre za konflikt interesov. Pojasnjujemo še bolj podrobno. Torej ponudnik oziroma nominiran kader, ki bo izbran kot izvajalec tega JN, na primer za Sklop 4, v vlogi strokovnjaka - funkcionalnega arhitekta IT rešitev: - bo izvajal nadzor in pregled funkcionalne arhitekture. - bo izvajal nadzor nad izvajalcem/implementatorjem rešitve (izvajalcem tako imenovane druge faze projekta CBZ) - in NE BO IZVAJAL nadzora izdelave projektne dokumentacije oz. nadzora izvajalca prve faze projekta CBZ, kar pa bi sicer lahko vodilo do konflikta interesov. 3. Zgornje razumevanje se logično prenese tudi na ostale navedene projekte naštete v poglavju 3 dokumenta Navodila ponudnikom. Prosimo vas za jasen odgovor in pojasnilo na zastavljeno vprašanje (po točkah 1-3), ne zgolj pavšalno pojasnjevanje.
ODGOVOR
Naročnik ponovno podaja že večkrat podan odgovor: Predmet javnega naročila je strokovna pomoč naročniku v zvezi z izvedbo posameznih katerihkoli predhodno navedenih javnih naročil. Isti ponudnik oz. isti kader ne more sam sebi svetovati, kontrolirati, nadzirati, izvajati analize lastnih rešitev, identificirati pomanjkljivosti itd. v okviru posameznega projekta. Naročnik predmetno javno naročilo razpisuje z namenom, da bo izbran izvajalec naročniku strokovna pomoč pri upravljanju, implementaciji, kontroli, optimizaciji izvedbe predhodno navedenih javnih naročil. To lahko vključuje tudi javna naročila, v katerih je predmet izdelava projektne dokumentacije, ne zgolj ""izvedbena"" javna naročila. Naročnik torej ne dopušča, da bi isti strokovnjak, ki je del ekipe na strani izvajalca (izbranega ponudnika) projekta Izdelava projektne dokumentacije za izvedbo javnega naročila prenove Centralnega registra zdravil, bil izbran kader predmetnem javnem naročilu, kjer je naloga strokovnjaka med drugim tudi, da nudi strokovno pomoč investitorju pri pregledu, optimizaciji, implementaciji prenove Centralnega registra zdravil. Naročnik ponovno pojasnjuje, da je predmet javnega naročila izbor izvajalcev (kadra), ki bodo naročniku nudili strokovno pomoč pri realizaciji predhodno navedenih javnih naročil, vsled česar so podane objektivno preverljive in opravičljive okoliščine, saj isti ponudnik/kader ne more biti v okviru javnega naročila (ki so jasno določena) hkrati izvajalec in po drugi strani strokovni pomočnik investitorja za izvedbo tega istega javnega naročila. Naročnik dokumentacije v zvezi z naročilom ne spreminja. Še kratki odgovori po točkah: 1. Predvidevanje je napačno, zgoraj navedeno velja tudi za Vzpostavitev centralne baze zdravil. 2. Kandidat razume narobe, izbrani izvajalec navednega javnega naročila ne more oddati ponudbe na to javno naročilo (glej točko 3 glede izjeme). Naročnik se ne strinja, da ne more priti do konflikta interesov in da bodo strokovnjaki sodelovali le pri ""nadzoru nad implementatorjem rešitve"". 3. Naročnik bo objavil popravek Navodil ponudinkom, kjer se omejitev ne razteza na vodjo projekta (sklop 1).
VPRAŠANJE
Ali pravilno predvidevamo: -da izbrani izvajalci (za projekte, ki jih navajate na strani 5-6) javnih naročil IZDELAVE PROJEKTNE DOKUMENTACIJE lahko sodelujejo kot ponudnik pri izvedbi tega javnega naročila? -Ne morejo pa pri tem javnem naročilu sodelovati ponudniki oziroma izbrani izvajalci (oziroma izvajalci, ki bodo izbrani) za implementacijo rešitev (projektov, ki jih navajate na strani 5-6)?
ODGOVOR
Predvidevanje kandidata je napačno, naročnik je podal že več odgovorov na istovrstna vprašanja.
Navodila ponudnikom, str. 7: Z namenom preprečevanja nasprotja interesov in zagotovitve neodvisne strokovne pomoči ponudbe ne sme oddati ponudnik, ki je bil izbran ponudnik v kateremkoli od ostalih projektov v okviru projekta Digitalna preobrazba zdravstva, naštetih v poglavju 3 dokumenta Navodila ponudnikom. Enako velja za kader, ki je kot sodelujoč nominiran pri izbranem ponudniku v kateremkoli od navedenih postopkov okviru projekta Digitalna preobrazba zdravstva, naštetih v poglavju 3 dokumenta Navodila Ponudnikom. V kolikor bo oddal ponudbo ponudnik, ki je oziroma bo tekom predmetnega javnega naročila izbran ponudnik v okviru kateregakoli javnega naročila navedenega v okviru projekta Digitalna preobrazba zdravstva, naštetih v tem poglavju, oziroma se bo nominiral isti kader, bo naročnik takšno ponudbo zavrnil. S popravkom se spreminjajo Navodila ponudnikom tako, da omejitev ne velja za vodjo projekta za sklop 1 (eKarton).«
15. 4. 2025 ob 14. 58 pa naslednja vprašanja in odgovore
VPRAŠANJE
Naročnik je na vprašanje: »Kot primer navajamo naslednje: ali se lahko ponudnik, ki je izbran izvajalec javnega naročila Izdelava projektne dokumentacije za izvedbo javnega naročila prenove Centralnega registra zdravil kot ponudnik prijavi na to naročilo? Ali se lahko prijavi s kadri, ki niso navedeni v javnem naročilu Izdelava projektne dokumentacije za izvedbo javnega naročila prenove Centralnega registra zdravil? V izogib nepotrebnemu delu na strani ponudnikov in morebitnim zapletom med izvajanjem predlagamo naročniku, da objavi seznam vseh pravnih oseb, ki so bodisi ponudniki, bodisi podizvajalci v že izvedenih javnih naročilih in se po mnenju naročnika ne morejo prijaviti na to naročilo.« Podal odgovor: »Navodila ponudnikom, str. 7: Z namenom preprečevanja nasprotja interesov in zagotovitve neodvisne strokovne pomoči ponudbe ne sme oddati ponudnik, ki je bil izbran ponudnik v kateremkoli od ostalih projektov v okviru projekta Digitalna preobrazba zdravstva, naštetih v poglavju 3 dokumenta Navodila ponudnikom. Enako velja za kader, ki je kot sodelujoč nominiran pri izbranem ponudniku v kateremkoli od navedenih postopkov okviru projekta Digitalna preobrazba zdravstva, naštetih v poglavju 3 dokumenta Navodila Ponudnikom. V kolikor bo oddal ponudbo ponudnik, ki je oziroma bo tekom predmetnega javnega naročila izbran ponudnik v okviru kateregakoli javnega naročila navedenega v okviru projekta Digitalna preobrazba zdravstva, naštetih v tem poglavju, oziroma se bo nominiral isti kader, bo naročnik takšno ponudbo zavrnil.« Naročnika opozarjamo, da daje zelo pavšalne in zavajajoča odgovore s katerimi tvega vložitev revizijskega zahtevka. Naročnik piše: »…ki je bil izbran ponudnik v kateremkoli od ostalih projektov v okviru projekta Digitalna preobrazba zdravstva…«. Naročnik piše, da so projekti v okviru projekta?! Kaj sploh to pomeni? Naj naročnik razloži metodološko. Nadalje. Zakaj ponudnik, ki je bil izbran kot izvajalec prve faze (Izdelava projektne dokumentacije…) za katerikoli projekt Digitalna preobrazba zdravstva, ne bi smel oddali ponudbe na to javno naročilo, saj v primeru izbora na tem javnem naročilu ne bo ustvarjen noben konflikt interesov!? Izbrani ponudnik bo namreč naročniku pomagal pri nalogah na projektih, ki niso del javnega naročila (projekta), ki ga že izvaja. Enako velja za ponudnikove kadre, ki jih bo ponudnik prijavil na to naročilo. Ali še drugače, zakaj se strokovnjak X, ki je del ekipe na strani izvajalca (izbranega ponudnika) projekta Izdelava projektne dokumentacije za izvedbo javnega naročila prenove Centralnega registra zdravil, ne sme prijaviti na to javno naročilo, saj bo opravljal naloge V IMENU NAROČNIKA in se nanašajo na OSTALE projekte Digitalna preobrazba zdravstva, ki niso v nikakršnem nasprotju interesov s projektom, ki ga že izvaja? Na projektu na katerem je že izbran, je itak že izbran in te strokovne naloge opravlja in ni nobene potrebe po dodatnih kadrih. Enako velja za ponudnika, katerega sestavni del ekipe je omenjeni kader.
ODGOVOR
Naročnik je jasno, enoznačno in nedvoumno določil pravila, kdaj se ponudnika izloči zaradi obstoja interesov. Naročnik je tudi taksativno naštel postopka javnih naročil, kjer je mogoč konflikt interesov. Naročnik je navedel vsa javna naročila (projekte), kjer lahko obstoji kolizija interesov z objavo povezave na objavo na Portalu javnih naročil. To so: • Centralni PACS (sistem za arhiviranje in prenos slikovnih podatkov): Projekt omogoča centralizirano shranjevanje radioloških slik, kar bo izboljšalo dostopnost slikovnega gradiva in zagotavljalo hrambo brez podvajanj preiskav ali lokacij istega slikovnega gradiva, naročilo je dostopno https://www.enarocanje.si/#/pregled-objav/489324 • Elektronski temperaturno-terapijski list (eTTL): Digitalizacija vnosa podatkov o pacientih v bolnišnični obravnavi bo omogočila boljšo sledljivost in natančnost pri spremljanju pacientovih vitalnih znakov in terapij, naročilo je dostopno, https://www.enarocanje.si/#/pregled-objav/489324 • eKarton in enotni podatkovni model: Projekt za prvi nabor kliničnih področij vzpostavlja celovit in standardiziran elektronski karton (pregled strukturiranih podatkov pacientov) na nacionalni ravni, ki bo omogočal učinkovitejši pregled zdravstvenega stanja vsem timom, ki pacienta obravnavajo, kadarkoli pa bo dostopen tudi pacientu, naročilo je dostopno . https://www.enarocanje.si/#/pregled-objav/894219 • Prehod na brezpapirno poslovanje: Cilj projekta je omogočiti brezpapirno zdravstveno obravnavo, kar bo zmanjšalo administrativno breme za izvajalce in hkrati povečalo število podatkov o pacientu, ki nastajajo izvorno v digitalni obliki, zagotovilo pa bo tudi možnost pretvorbe papirne dokumentacije v digitalno obliko, naročilo je dostopno https://www.enarocanje.si/#/pregled-objav/887297 • Zdravje na daljavo: Vzpostavljen bo enoten kanal za varno komunikacijo med pacienti in zdravstvenim osebjem (pacient bo lahko z vsemi timi, ki ga obravnavajo, komuniciral preko zVEM portala in mobilne aplikacije) ter med zdravstvenimi timi med seboj ob obravnavi pacienta, podatki o obravnavah na daljavo (vključno s podatki o vitalnih znakih pacienta) pa bodo sestavni del zdravstvene dokumentacije, naročilo https://www.enarocanje.si/#/pregled-objav/803247 , • Robotizirana priprava in shranjevanje zdravil: Uvedba lekarniških skladiščnih robotov bo povečala bolj učinkovito upravljanje z zalogami zdravil, uvedba robotov za pripravo kemoterapijskih pripravkov pa natančnejšo in za osebje bolj varno pripravo zdravi. Projekt je v teku, opis projekta: https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/robotizirana-priprava-shranjevanje-in-razdeljevanje-zdravil/ • Avtomatizacija delovnih razporedov v zdravstvu: Projekt uvaja digitalna orodja za avtomatizirano načrtovanje delovnih urnikov v bolnišnicah, kar bo izboljšalo organizacijo dela v zdravstvenih ustanovah, objavljeno naročilo je dostopno https://www.enarocanje.si/#/pregled-objav/883210 • Vzpostavitev nove Centralne baze zdravil: Nova baza bo omogočila ažurne informacije o zdravilih ter lažje, boljše in za pacienta varnejše predpisovanje zdravil tako na recept, kot v bolnišnicah, objavljeno naročilo je dostopno https://www.enarocanje.si/#/pregled-objav/876965 • Sistem za upravljanje s strateškimi podatki: Centraliziran sistem za poročanje in pregled strateških podatkov v zdravstvu, objavljeno naročilo je dostopno https://www.enarocanje.si/#/pregled-objav/870786 • Informacijski sistem za dispečerstvo: Nov enoten program za delo dispečerskih centrov v Sloveniji, povezan z enotnim programom za delo mobilnih enot NMP ter zdravstvenimi ustanovami, ki NMP izvajajo, objavljeno naročilo je dostopno https://www.enarocanje.si/#/pregled-objav/837434 Na vprašanje » Zakaj ponudnik, ki je bil izbran kot izvajalec prve faze (Izdelava projektne dokumentacije…) za katerikoli projekt Digitalna preobrazba zdravstva, ne bi smel oddali ponudbe na to javno naročilo, saj v primeru izbora na tem javnem naročilu ne bo ustvarjen noben konflikt interesov!?«, naročnik pojasnjuje, da je predmet javnega naročila strokovna pomoč naročniku v zvezi z izvedbo posameznih katerihkoli predhodno navedenih javnih naročil. In ponudnik oz. isti kader ne more sam sebi svetovati, kontrolirati, nadzirati, izvajati analize lastnih rešitev, identificirati pomanjkljivosti itd. v okviru posameznega projekta. Naročnik predmetno javno naročilo razpisuje z namenom, da bo izbran izvajalec naročniku strokovna pomoč pri upravljanju, implementaciji, kontroli, optimizaciji izvedbe predhodno navedenih javnih naročil. Tako je napačno naziranje, da svetovalec, ki bo izbran v predmetnem javnem naročilu ne bo pomagal pri nalogah na projektih, ki niso del javnega naročila, ki ga izvaja. Naročnik ne dopušča, da bi isti strokovnjak, ki je del ekipe na strani izvajalca (izbranega ponudnika) projekta Izdelava projektne dokumentacije za izvedbo javnega naročila prenove Centralnega registra zdravil, bil izbran kader predmetnem javnem naročilu, kjer je naloga strokovnjaka med drugim tudi, da nudi strokovno pomoč investitorju pri pregledu, optimizaciji, implementaciji prenove Centralnega registra zdravil. Naročnik ponovno pojasnjuje, da je predmet javnega naročila izbor izvajalcev (kadra), ki bodo naročniku nudili strokovno pomoč pri realizaciji predhodno navedenih javnih naročil, vsled česar so podane objektivno preverljive in opravičljive okoliščine, saj isti ponudnik/kader ne more biti v okviru javnega naročila (ki so jasno določena) hkrati izvajalec in po drugi strani strokovni pomočnik investitorja za izvedbo tega istega javnega naročila. Naročnik dokumentacije v zvezi z naročilom ne spreminja.
VPRAŠANJE
Na VPRAŠANJE »Kot primer navajamo naslednje: ali se lahko ponudnik, ki je izbran izvajalec javnega naročila Izdelava projektne dokumentacije za izvedbo javnega naročila prenove Centralnega registra zdravil kot ponudnik prijavi na to naročilo? Ali se lahko prijavi s kadri, ki niso navedeni v javnem naročilu Izdelava projektne dokumentacije za izvedbo javnega naročila prenove Centralnega registra zdravil? V izogib nepotrebnemu delu na strani ponudnikov in morebitnim zapletom med izvajanjem predlagamo naročniku, da objavi seznam vseh pravnih oseb, ki so bodisi ponudniki, bodisi podizvajalci v že izvedenih javnih naročilih in se po mnenju naročnika ne morejo prijaviti na to naročilo.« ste podali odgovor: »ODGOVOR Navodila ponudnikom, str. 7: Z namenom preprečevanja nasprotja interesov in zagotovitve neodvisne strokovne pomoči ponudbe ne sme oddati ponudnik, ki je bil izbran ponudnik v kateremkoli od ostalih projektov v okviru projekta Digitalna preobrazba zdravstva, naštetih v poglavju 3 dokumenta Navodila ponudnikom. Enako velja za kader, ki je kot sodelujoč nominiran pri izbranem ponudniku v kateremkoli od navedenih postopkov okviru projekta Digitalna preobrazba zdravstva, naštetih v poglavju 3 dokumenta Navodila Ponudnikom. V kolikor bo oddal ponudbo ponudnik, ki je oziroma bo tekom predmetnega javnega naročila izbran ponudnik v okviru kateregakoli javnega naročila navedenega v okviru projekta Digitalna preobrazba zdravstva, naštetih v tem poglavju, oziroma se bo nominiral isti kader, bo naročnik takšno ponudbo zavrnil.« Vaš odgovor, torej v celoti kopiran odstavek iz Navodil ponudnikom, na strani. 7: »Z namenom preprečevanja nasprotja interesov in zagotovitve neodvisne strokovne pomoči ponudbe itd.« nam ne pomaga pri razumevanju zahtev oziroma navedenih omejitev pri sodelovanju na tem JN. Prosimo vas, da še enkrat preberete vprašanje in jasno ter konkretno odgovorite na vprašanje (vsaj na prvi dve pod-vprašanji) in ne samo, da v celoti kopirate ta odstavek iz Navodil ponudnikom. Naj še poudarimo, da je skladno s prakso DKOM-a je naročnikova dolžnost, da pripravi razpisno dokumentacijo, ki bo jasna in nedvoumna in ne dopušča različnih razlag.
ODGOVOR
Ponudbo ponudnika, ki je bil pravnomočno izbran v postopku JN za Vzpostavitev nove Centralne baze zdravil, bo naročnik izločil, če bo isti ponudnik oddal ponudbo tudi v tem postopku JN. Prav tako bo naročnik izločil ponudbo ponudnika, ki bo isti nominiral kader, ki je bil nominiran v katerem od postopkov JN, ki se izvajajo v okviru navedenih projektov v poglavju 3 na strani 5 in 6 Navodila ponudnikom Naročnik je jasno, enoznačno in nedvoumno določil pravila, kdaj se ponudnika izloči zaradi obstoja interesov. Naročnik je tudi taksativno naštel postopke vseh javnih naročil, kjer je mogoč konflikt interesov. Kot jasno izhaja iz Navodil ponudnikom, ponudnik, ki je izbran ponudnik v okviru javnega naročila prenove Centralnega registra zdravil ne more biti izbran ponudnik v predmetnem javnem naročilu. Enako velja tudi v primeru, da bi drug ponudnik, ki je bil izbran v okviru naročila prenove Centralnega registra zdravil nominiral isti kader, ki je bil izbran v okviru naročila prenove Centralnega registra zdravil. Vsak ponudnik mora zase vedeti, ali je bil izbran ponudnik v okviru drugih javnih naročil vključenih v projektih Digitalna preobrazba zdravstva oziroma ali nominira kader, ki je bil kot strokovnjak izbran v okviru ostalih javnih naročil vključenih v projektu Digitalna preobrazba zdravstva. Naročnik je prepričan, da je jasno, enoznačno in nedvoumno določil, kdaj je podana kolizija interesov, saj je navedel okoliščine in taksativno navedel vsa naročila, kjer lahko obstoji kolizija interesov.
VPRAŠANJE
Glede na podana pojasnila z dne 14.04.2025, ki se nanašajo na izključitveni pogoj ponudnikov, ki so že bili oziroma še bodo izbrani kot izvajalci v navedenih projektih, naročnika ponovno pozivamo, da v celoti odgovori na zastavljena vprašanja, saj zgolj kopiranje določil razpisne dokumentacije to niso.
ODGOVOR
Naročnik je jasno, enoznačno in nedvoumno določil pravila, kdaj se ponudnika izloči zaradi obstoja interesov. Naročnik je tudi taksativno naštel postopke vseh javnih naročil, kjer je mogoč konflikt interesov.«
Iz objavljenih odgovorov naročnika je razvidno, da je vztrajal pri prvotno postavljeni zahtevi.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s spornim določilom (ne glede na formulacijo določila) po vsebini v bistvu določil razlog za izključitev gospodarskega subjekta iz sodelovanja v postopku javnega naročanja, pri čemer pa ZJN-3 takega razloga za izključitev ne določa. ZJN-3 sicer taksativno našteva obligatorne razloge za izključitev (prvi, drugi in četrti odstavek 75. člena ZJN-3) in fakultativne razloge za izključitev (šesti odstavek 75. člena ZJN-3), vendar pa se noben od teh ne nanaša na situacijo, za kakršno je naročnik določil izključitev gospodarskega subjekta iz sodelovanja v postopku javnega naročanja, oziroma ne omogoča vključitve takega izključitvenega razloga v razpisno dokumentacijo.
Državna revizijska komisija pri tem še izrecno pojasnjuje, zakaj v primeru sporne določbe ne gre za izključitvene razloga iz točk d) in e) šestega odstavka 75. člena ZJN-3.
Skladno s točko d) šestega odstavka 75. člena ZJN-3 lahko naročnik iz sodelovanja v postopku javnega naročanja (ne glede na to, ali je takšno izključitev predvidel v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila) izključi gospodarski subjekt, če nasprotja interesov iz drugega odstavka 91. člena tega zakona ni mogoče učinkovito odpraviti z drugimi, blažjimi ukrepi. V obravnavanem primeru se sporno določilo ne nanaša na konflikt interesov iz 91. člena ZJN-3 – ta v prvem odstavku določa, da mora naročnik zagotoviti učinkovito preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nasprotij interesov pri izvajanju postopkov javnega naročanja, da se prepreči kakršno koli izkrivljanje konkurence in zagotovi enakopravna obravnava vseh gospodarskih subjektov, pri čemer je v drugem odstavku istega člena določeno, da kadar je oseba, ki vodi postopek javnega naročanja, ki sodeluje pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali njenih delov ali ki na kateri koli stopnji odloča v postopku javnega naročanja, neposredno ali posredno povezana z izbranim ponudnikom na način, da lahko ta povezava oziroma njen zasebni, finančni ali ekonomski interes vpliva na objektivno in nepristransko opravljanje nalog v zvezi z javnim naročilom ali vzbuja dvom o njeni objektivnosti in nepristranskosti, mora ta oseba takoj, ko je glede na okoliščine mogoče, vendar najpozneje pred oddajo javnega naročila, predstojnika oziroma naročnika, za katerega opravlja dela oziroma na drug način sodeluje v postopku javnega naročanja, o tem pisno obvestiti in ravnati v skladu z njegovimi navodili; predstojnik naročnika mora v tem primeru zagotoviti, da se naloge opravijo zakonito in nepristransko. Gre torej za situacije, kjer ima (bi imel) uslužbenec javnega naročnika ali izvajalca storitev javnega naročanja, delujočega v imenu javnega naročnika, ki sodeluje pri izvajanju postopka javnega naročanja, neposreden ali posreden finančni, ekonomski ali drug osebni interes, za katerega bi se štelo, da vpliva na njihovo nepristranskost in neodvisnost v postopku javnega naročanja. Med strankama sporno določilo razpisne dokumentacije se v ničemer ne nanaša na vprašanje (ne)pristranskosti tekom postopka oddaje javnega naročila, pač pa izključno na vprašanje nepristranske in objektivne izvedbe predmeta javnega naročila.
Skladno s točko e) šestega odstavka 75. člena ZJN-3 lahko naročnik iz sodelovanja v postopku javnega naročanja (ne glede na to, ali je takšno izključitev predvidel v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila) izključi gospodarski subjekt, če izkrivljanja konkurence zaradi predhodnega sodelovanja gospodarskih subjektov pri pripravi postopka javnega naročanja v skladu s 65. členom tega zakona ni mogoče učinkovito odpraviti z drugimi, blažjimi ukrepi. 65. člen ZJN-3 ureja situacijo za primer, kadar je kandidat, ponudnik ali podjetje, povezano s kandidatom ali ponudnikom, svetovalo naročniku v skladu s 64. členom ZJN-3 (predhodno preverjanje trga) ali je bilo kako drugače vključeno v pripravo postopka javnega naročanja. Med strankama sporno določilo razpisne dokumentacije se v ničemer ne nanaša na vprašanje predhodnega sodelovanja ponudnika oziroma vključenost v pripravo postopka javnega naročanja, pač pa izključno na vprašanje nepristranske in objektivne izvedbe predmeta javnega naročila.
Utemeljen je pomislek vlagatelja, da sporna določba razpisne dokumentacije (oziroma razpisnih dokumentacij) ob umanjkanju natančnejših opredelitev glede načina in prioritete izborov izbranih ponudnikov v več hkratnih postopkih javnega naročanja omogoča naročniku arbitrarno in netransparentno ravnanje (prim. s prvim odstavkom 5. člena ZJN-3) – kot ključno velja pri tem izpostaviti, da je tako zlasti od naročnika odvisno, v katerem od več hkrati potekajočih postopkov oddaje javnih naročil bo prej objavil odločitev o oddaji javnega naročila, s čimer bi v situaciji, kjer bi bil sicer v dveh postopkih oddaje javnega naročila izbran isti ponudnik, lahko sam določil ali vsaj bistveno vplival, v katerem postopku oddaje javnega naročila bi bil tak ponudnik izbran in v katerem bi bila njegova ponudba zavrnjena kot nedopustna zaradi obravnavane sporne omejitve iz razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija se pri tem ne opredeljuje do vprašanja, ali bi naročnik take natančnejše opredelitve izborov ponudnikov v več postopkih sploh lahko podal.
Državna revizijska komisija pojasnjuje še, da sporno določilo razpisne dokumentacije ni skladno niti z določbo iz tretje povedi desetega odstavka 76. člena ZJN-3, skladno s katero naročnik lahko domneva, da gospodarski subjekt nima zahtevanih strokovnih sposobnosti, če naročnik pri gospodarskem subjektu zasledi nasprotje interesov, ki bi lahko negativno vplivali na izvedbo javnega naročila: tudi ta določba namreč ne omogoča uvedbe pravila po samodejni izključitvi določenega ponudnika oziroma zavrnitvi njegove ponudbe. Ugotovitev, da gospodarski subjekt nima zahtevanih strokovnih sposobnosti [kar bi rezultiralo v zavrnitvi ponudbe takega ponudnika kot nedopustne – prim. s točko b) prvega odstavka 89. člena ZJN-3 in 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3], lahko temelji le na obstoju (tveganja) dejanskega in ne zgolj hipotetičnega konflikta interesov pri izvedbi javnega naročila. V tem smislu zadevno določilo ZJN-3 naročnika v bistvu napotuje na konkretno presojo (določene) ponudbe in položaja takega ponudnika, da se lahko potrdi (ali ovrže) domnevo, da tak subjekt nima zahtevanih strokovnih sposobnosti. Razloge, ki lahko vodijo v zavrnitev ponudbe kot nedopustne, je torej treba analizirati za vsak primer posebej.
Državna revizijska komisija pri tem še pojasnjuje, da sicer ne bi bilo mogoče kot nesprejemljivih sprejeti določb v razpisni dokumentaciji, s katerimi bi naročnik vnaprej opredelil okoliščine, ki bi kazale na nasprotje interesov oziroma na podlagi katerih bi naročnik ob pregledu prejetih ponudb vzpostavil domnevo, da gospodarski subjekt nima zahtevanih strokovnih sposobnosti, vendar pa take opredelitve v razpisni dokumentacije ne bi smele posegati v možnost zadevnega gospodarskega subjekta ovreči tako domnevo – slednjega sporna določba v obstoječi razpisni dokumentaciji ne omogoča.
Glede na vse navedeno Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju v tem, da naročnik za določitev sporne zahteve oziroma razloga za izključitev, kot je oblikovan(a) v konkretnem primeru, nima podlage v ZJN-3.
2. Pogoj za sodelovanje
Vlagatelj v zahtevku za revizijo kot nezakonite izpodbija pogoje za sodelovanje iz točke »2. Kadrovska usposobljenost« v poglavju »8.3. Pogoji za priznanje sposobnosti« dokumenta »Navodila ponudnikom«.
Skladno s prvim odstavkom 16. člena ZPVPJN se v predrevizijskem in revizijskem postopku ne presojajo očitane kršitve, ki se nanašajo na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo, če bi lahko vlagatelj ali drug morebitni ponudnik prek portala javnih naročil naročnika opozoril na očitano kršitev, pa te možnosti ni uporabil. Šteje se, da bi vlagatelj ali drug morebitni ponudnik prek portala javnih naročil lahko opozoril na očitano kršitev, če je bilo v postopku javnega naročanja na portalu javnih naročil objavljeno obvestilo o naročilu, na podlagi katerega ponudniki oddajo prijave ali ponudbe. V obravnavanem primeru gre ugotoviti, da je naročnik na Portalu javnih naročil objavil tako obvestilo o predmetnem javnem naročilu kot tudi dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, prav tako je bilo zainteresiranim gospodarskim subjektom v zvezi z razpisno dokumentacijo omogočeno postavljanje vprašanj.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da na očitane pomanjkljivosti razpisne dokumentacije glede tega izpostavljenega pogoja za sodelovanje prek portala javnih naročil ni bilo opozorjeno, v posledici česar se Državna revizijska komisija zaradi obstoja omejitve iz tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN do očitkov vlagatelja v tem delu ne opredeljuje.
3. Merilo
Naročnik je v razpisni dokumentaciji v poglavju »11. MERILA« dokumenta »Navodila ponudnikom« poleg merila skupne cene brez DDV določil še merilo »Merilo 2: Reference kadra (max. 30 točk)«, v zvezi s čimer je zapisal:
»Za vsako dodatno referenco nominiranega kadra, kot je določena v poglavju 8.3.2., se prejme 10 točk. Najvišje število dodatnih referenc, ki se točkuje, so tri reference. Ponudnik predloži izpolnjen obrazec Seznam kadra in za vsako referenco priloži s strani naročnika posla potrjeno Potrdilo reference strokovnjaka.«
V točki »2. Kadrovska usposobljenost« v poglavju »8.3. Pogoji za priznanje sposobnosti«, na katero se sklicuje naročnik v zvezi s spornim merilom, je naročnik za vse zahtevane strokovnjake po posameznih sklopih določil pogoje za sodelovanje, ki vsi pod razdelkom »D. Začetek in zaključek […]« vsebujejo določbo »Projekt se ni pričel pred 1. 1. 2020 (kot pričetek projekta se upošteva podpis pogodbe)« oziroma »Projekt se ni pričel pred 1. 1. 2020 (kot pričetek projekta se upošteva datum podpisa pogodbe).«
Iz pregleda objav na Portalu javnih naročil je razvidno, da se na sporno merilo v razpisni dokumentaciji nanaša vprašanje potencialnega ponudnika: »Za Merilo 2 je navedeno: »Za vsako dodatno referenco nominiranega kadra, kot je določena v poglavju 8.3.2., se prejme 10 točk. Najvišje število dodatnih referenc, ki se točkuje, so tri reference.« Menimo, da je tak ponder meril precej zahteven. Ali je naročnik izvedel analizo trga in preveril število posameznih strokovnjakov, ki lahko prejmejo maksimalno število točk pri merilih? Za dosego maksimalnih točk pri merilih: -na primer za vodjo projekta se kot pogoj zahteva izvedena referenca v vlogi vodje projekta. Nadalje je vrednost projekta najmanj 300.000 € brez DDV, projekt je vključeval vse navedene aktivnosti kadra (naveden je širok nabor aktivnosti), projekt je moral biti zaključen na dan roka za oddajo ponudbe in se ni pričel pred 1.1.2020. Vodja projekta bi torej moral imeti 4 takšne izvedene projekte (en projekt za pogoj in 3 projekte za merilo) v zadnjih 5 letih. Običajno gre pri tovrstnih projektih za več let trajajoče projekte in vzporedna izvedba na primer kar 4 projektov je časovno izvedljivo praktično nemogoča. Predlagamo naročniku, da se pri merilu, pri izvedenih projektih vodje projekta podaljša časovno obdobje starosti referenc na zadnjih 10 let. -tudi pri ostalih strokovnjakih predlagamo, da se pri merilu vsaj podaljša časovno obdobje starosti referenc strokovnjakov na zadnjih 10 let.
na katerega je naročnik odgovoril (vprašanje in odgovor objavljen 18. 4. 2025 ob 10.39): »Naročnik bo objavil popravek razpisne dokumentacije, vendar je ne spreminja na točki časovnega obdobja referenc.«
Naročnik popravka razpisne dokumentacije, s katerim bi kakorkoli spremenil sporno Merilo 2, ni objavil.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da na očitane pomanjkljivosti razpisne dokumentacije glede (ne)povezanosti merila s predmetom javnega naročila ni bilo opozorjeno, v posledici česar se Državna revizijska komisija zaradi obstoja omejitve iz tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN do tega očitka vlagatelja ne opredeljuje.
V delu, kjer vlagatelj merilo ocenjuje za popolnoma neživljenjsko in se pri tem sklicuje na citirano vprašanje na Portalu javnih naročil, pa gre navedbo vlagatelja razumeti na način, da naročniku v bistvu očita prekratko časovno obdobje upoštevnosti referenc kadra – potencialni ponudnik se je s pobudo na Portalu javnih naročil zavzemal za to, da bi bile v okviru merila kot ustrezne pripoznane ne le reference, ki se nanašajo na projekte, začete po 1. 1. 2020, pač pa vsakršne reference (ki bi izpolnjevale preostale kriterije), pridobljene v zadnjih desetih letih. Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz navedb vlagatelja (kjer se sklicuje na vprašanje na Portalu javnih naročil) niti ni mogoče razbrati, zakaj naj bi bilo predvideno obdobje upoštevnosti referenčnega posla neživljenjsko (ali onemogočalo oddajo dopustne in konkurenčne ponudbe), v posledici česar naj bi (tako vlagatelj) treba postopek oddaje javnega naročila razveljaviti v celoti; sporno določilo se v tem kontekstu nanaša na merilo za oddajo javnega naročila in ne morebiti na pogoj za sodelovanje. Državna revizijska komisija pojasnjuje, da ustreznost ponudbe merilom ne predstavlja elementa dopustnosti ponudbe. Merila (84. člen ZJN-3) so element za vrednotenje in medsebojno primerjavo ponudb. Gre za razlikovalne znake med (dopustnimi) ponudbami, katerih izbira odraža naročnikovo presojo pomembnosti posameznih okoliščin, povezanih s predmetom ali izvedbo naročila (prim. npr. odločitve v zadevah št. 018-187/2014, 018-226/2014, 018-149/2019 in 018-023/2020). Merila so torej namenjena ocenjevanju in primerjanju ponudb, ne pa njihovemu izločanju.
Upoštevaje vse navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni izkazal nezakonitosti spornega merila.
4. Sklepno
Državna revizijska komisija je zahtevku za revizijo ugodila tako, da je na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN razveljavila sporno določilo v poglavju »3 PREDMET JAVNEGA NAROČILA«, v preostalem delu pa je zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega.
V skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Ker je Državna revizijska komisija razveljavila del razpisne dokumentacije, naročnika napotuje, naj v primeru, da bo s postopkom oddaje zadevnega javnega naročila nadaljeval, razpisno dokumentacijo ob upoštevanju ugotovitev Državne revizijske komisije ustrezno spremeni, spremembe pa objavi v skladu z določbami ZJN-3.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povračilo stroškov pravnega varstva, in sicer vračilo takse (4.000,00 EUR) ter strošek sestave zahtevka za revizijo (324,00 EUR).
V zvezi s stroški pravnega varstva, katerih povrnitev zahteva vlagatelj, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ne ZPVPJN ne Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP), ki se uporablja glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja (prvi odstavek 13. člena ZPVPJN), ne določata, kateri stroški so potrebni za pravno varstvo, zato je treba v vsakem posameznem primeru, ob skrbni presoji vseh okoliščin, odločiti, kateri vlagateljevi stroški so bili potrebni in koliko znašajo (155. člen ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).
Zakon o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/1993 s sprem.) v 20. členu določa, da sodišča in drugi organi o določitvi plačila in povračilu stroškov odvetniškega zastopanja v postopkih uporabljajo odvetniško tarifo. Skladno z Odvetniško tarif o (Uradni list RS, št. 2/2015 s sprem.; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa) je vlagatelj, ki je zastopan po odvetniku, upravičen do povračila stroškov odvetniških storitev, in sicer do povračila nagrade (oziroma plačila) za sestavo zahtevka za revizijo, ki zajema tudi povračilo nagrade (oziroma plačila) za zastopanje vlagatelja v postopku pravnega varstva. Vlagatelju, ki je imel takega pooblaščenca, gre v primeru uspeha v revizijskem postopku znesek, določen v Odvetniški tarifi, ki zajema oboje, tj. tako plačilo za delo odvetnika za sestavo zahtevka za revizijo kot plačilo za zastopanje. Vlagatelj, ki v postopku pravnega varstva nastopa sam (oziroma ni zastopan po odvetniku), ni upravičen do plačila za zastopanje (vlagatelj že po naravi stvari ne more zastopati samega sebe), niti ni upravičen do plačila (nagrade) za svoje delo (sestavo zahtevka za revizijo), ampak je upravičen zgolj do povračila stroškov, ki jih je imel s sestavo zahtevka za revizijo. Po ustaljeni praksi Državne revizijske komisije je mogoče vlagatelju, ki v postopku pravnega varstva nastopa sam, kot potrebne stroške dela priznati petino zneska, ki bi mu pripadal, če bi bil v postopku pravnega varstva zastopan po odvetniku.
Na podlagi navedenega in ob upoštevanju dejstva, da bi v konkretnem primeru, če bi vlagatelj nastopal z odvetnikom, vrednost odvetniške storitve (ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta, prve točke Tarifne številke 44 Odvetniške tarife in vrednosti točke v višini 0,60 EUR) znašala 1.620,00 EUR, je Državna revizijska komisija vlagatelju kot potrebne priznala stroške dela za pripravo zahtevka za revizijo v višini 324,00 EUR. Prav tako je Državna revizijska komisija vlagatelju ob upoštevanju 70. člena ZPVPJN kot potreben strošek priznala strošek vplačane takse v višini 4.000,00 EUR (potrdilo o plačilu takse v navedeni višini je vlagatelj priložil zahtevku za revizijo), skupaj torej 4.324,00 EUR.
Ker je vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel le delno (tj. v delu, ki se nanaša na konflikt interesov, ne pa tudi v delu, ki se nanaša na izpodbijani pogoj za sodelovanje ter na merila), je Državna revizijska komisija odločila, da se vlagatelju, v skladu z doseženim uspehom v postopku, ki ga glede na postavljeni zahtevek ocenjuje na eno tretjino, povrne ena tretjina priznanih potrebnih stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva, tj. 1.441,33 EUR (drugi odstavek 154. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).
Naročnik je dolžan vlagatelju stroške v navedeni višini povrniti v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
Pravni pouk: Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.
Predsednik senata:
Marko Medved, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije
Vročiti:
- vlagatelj,
- naročnik,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.
Vložiti:
- v spis zadeve, tu.