018-035/2025 Radiotelevizija Slovenija javni zavod

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Igorja Luzarja kot predsednika senata ter mag. Zlate Jerman kot članice senata in Marka Medveda kot člana senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Najem produkcije in prenos bogoslužja – Župnijska cerkev svetega Duha v Celju« na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj CUT production, tv produkcija, d.o.o., Vojkova cesta 58, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Radiotelevizija Slovenija javni zavod, Kolodvorska ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 28. 5. 2025

odločila:

Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila JN-S0720« z dne 1. 4. 2025.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja v postopku naročila male vrednosti, je bilo 6. 3. 2025 objavljeno na Portalu javnih naročil pod št. objave JN001398/2025-SL1/01.

Naročnik je 1. 4. 2025 sprejel in istega dne na Portalu javnih naročil objavil »Odločitev o oddaji javnega naročila JN-S0720« (v nadaljevanju: izpodbijana odločitev ali odločitev o oddaji javnega naročila), iz katere izhaja, da je predmetno javno naročilo oddal ponudniku ATANA, d.o.o. (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), čigar ponudba je bila glede na merilo drugouvrščena in jo je naročnik ocenil kot dopustno. Naročnik je namreč za ponudbo vlagatelja, ki je bila po merilu prvouvrščena, po njeni dopolnitvi ugotovil, da ni dopustna.

Vlagatelj je 7. 4. 2025 zoper odločitev o oddaji javnega naročila vložil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku očita, da je napačno interpretiral vlagateljevo dopolnitev ponudbe z dne 26. 3. 2025. Zatrjuje, da je podal pojasnilo, kot ga je zahteval naročnik v pozivu, naročnik pa je sprejel napačno ugotovitev, da je vlagatelj ponudbo nedopustno dopolnil. Pri tem vlagatelj glede osebe Z. K., ki jo je v ponudbi priglasil za delo tehničnega vodje, pojasnjuje, da je v avdiovizualni industriji produkcije, kot jo predstavlja predmet javnega naročila, standardno, da delo tehničnega vodje vključuje tudi delo kontrole kamere, saj slednje zaobjema znanje, ki ga ima tehnični vodja. Glede osebe E. M., ki jo je v ponudbi priglasil za delo video asistenta, vlagatelj dalje pojasnjuje, da je v dopolnitvi to osebo odstranil, saj je naročnik pojasnil, da tovrstnega dela ne potrebuje. Pri tem izpostavlja, da pri produkciji z več kot eno kamero prisotnost video asistenta (tj. osebe, ki skupaj s snemalcema poskrbi za postavitev kamer, stativov in obveznih kablov do reportažnega vozila ter za brezskrbno delovanje navedene opreme) predstavlja najnižji standard v evropskem in svetovnem merilu. Ta oseba bi, upoštevajoč naročnikovo zahtevo po ustrezni osvetlitvi in z njegove strani podan primer podobne produkcije (kjer je v zaključni špici navedenih kar 22 oseb), poskrbela tudi za dodatno osvetlitev. V zaključku vlagatelj pojasnjuje še, da je v dopolnitvi ponudbe pri nominirani osebi U. P. izraz »audio asist« (ki je svetovno uveljavljen) prevedel v slovenski izraz »tonski asistent«.

Naročnik je 7. 4. 2025 Državni revizijski komisiji posredoval predlog za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe ali začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja.

Državna revizijska komisija je s sklepom št. 018-024/2025-5 z dne 11. 4. 2025 odločila, da se predlogu naročnika za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe o izvedbi javnega naročila ali začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja, ne ugodi.

Naročnik je s sklepom z dne 14. 4. 2025 (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo) vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil. Uvodoma naročnik navaja kadrovske zahteve, ki jih je podal v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila in glede katerih je ob pregledu vlagateljeve ponudbe ugotovil nepravilnosti pri izpolnitvi obrazca »Seznam nominiranih kadrov« (OBR-6). Pojasnjuje, da vlagatelj v ponudbi ni nominiral osebe, ki »istočasno opravlja delo kontrole kamere in tehničnega vodje«, temveč zgolj osebo za delo tehničnega vodje. Prav tako je vlagatelj priglasil osebo za delovno mesto »video asist«, ki v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni bilo zahtevano, ter osebo za delovno mesto »audio asist«, kar ni skladno s (slovenskim) zapisom naročnikove zahteve. V nadaljevanju naročnik citira določbe 89. člena ZJN-3 in mnenje Ministrstva za javno upravo v zvezi z dopolnjevanjem ponudb, kot tudi poziv k pojasnilu ponudbe, ki ga je v konkretnem primeru posredoval vlagatelju, ter njegov odgovor. V tej zvezi poudarja, da vlagatelj v odgovoru ni pojasnil, kje v ponudbi je razviden podatek, da bo oseba Z. K. poleg dela tehničnega vodje opravljala tudi delo kontrole kamere (kar je naročnik zahteval s predmetnim pozivom). Naročnik zatrjuje, da je vlagatelj s tem, ko je v dopolnitvi ponudbi za to osebo navedel, da bo opravljala delo tehničnega vodje in kontrole slike, delovne naloge te osebe razširil še na naloge kontrole kamere, s tem pa nedopustno spremenil svojo ponudbo, saj obstoj tega podatka pred potekom roka za oddajo ponudb ni mogoče objektivno preveriti. Glede osebe E. M., nominirane v vlagateljevi ponudbi, naročnik pojasnjuje, da vlagatelja s pozivom ni pozval k umiku te osebe (kot to zatrjuje vlagatelj), temveč zgolj k dodatnemu pojasnilu, ker je iz nominacije te osebe izhajalo, da bo opravljala dela, ki jih naročnik ni zahteval. Poudarja, da dopušča nominacijo dodatnih oseb, vendar nominacija osebe, ki opravlja delo video asistenta, ne predstavlja izpolnjevanja naročnikovih pogojev. V okviru tega naročnik poudarja še, da se vlagateljevi očitki v zvezi z domnevno neustreznimi zahtevami naročnika (ker ni zahteval nominacije video asistenta) nanašajo na vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zato le-ti skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZPVPJN niso dopustni. Do navedb vlagatelja, ki se nanašajo na zapis »audio asist« pri osebi U. P., pa se naročnik podrobneje ne opredeljuje, saj je vlagateljevo pojasnilo ponudbe v tem delu štel za ustrezno. Ob tem zgolj izpostavlja zahtevo iz točke 4.1.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, skladno s katero morajo biti ponudbe v slovenskem jeziku.

Vlagatelj se do naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo ni opredelil.

Naročnik je Državni revizijski komisiji 18. 4. 2025 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila ter dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Glede na to, da iz portala eRevizija ni bilo razvidno, da bi naročnik izbranemu ponudniku posredoval zahtevek za revizijo, kot to določa prvi odstavek 27. člena ZPVPJN, je Državna revizijska komisija z dopisom z dne 8. 5. 2025 zahtevek za revizijo posredovala izbranemu ponudniku in ga poučila o možnosti izjasnitve do navedb vlagatelja. Izbrani ponudnik svoje izjasnitve ni posredoval.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN sprejela v obravnavo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Revizijske navedbe glede nedopustnosti vlagateljeve ponudbe je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, skladno s katero je dopustna ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

Skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, po tem, ko preveri da so izpolnjeni naslednji pogoji: (a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in (b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena.

Iz citiranih določb ZJN-3 izhaja, da lahko naročnik javno naročilo odda le ponudniku, ki predloži dopustno ponudbo, tj. ponudbo, ki (poleg ostalih elementov dopustnosti ponudbe) izpolnjuje (tudi) pogoje za sodelovanje, ki jih je naročnik določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

V skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik določi pogoje za sodelovanje, ki se (med drugim) nanašajo na tehnično in strokovno sposobnost. Namen določitve tovrstnih pogojev je ugotavljanje sposobnosti gospodarskih subjektov za izvedbo javnega naročila, saj si z njimi naročnik zagotovi, da imajo ti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti (prim. prvo poved iz desetega odstavka 76. člena ZJN-3). Možna dokazila za izpolnjevanje tehnične sposobnosti so navedena v osmem odstavku 77. člena ZJN-3. V skladu s točko c) osmega odstavka 77. člena ZJN-3 lahko naročnik zahteva, da gospodarski subjekt tehnično sposobnost za izvedbo javnega naročila dokaže z navedbo tehničnega osebja ali tehničnih organov, ki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročila, zlasti tistih, ki so odgovorni za nadzor kakovosti, v primeru javnih naročil gradenj pa tistih, od katerih lahko izvajalec zahteva, da izvedejo gradnjo, in sicer ne glede na to, ali so zaposleni pri gospodarskem subjektu ali ne.

Upoštevajoč navedeno gre poudariti, da ZJN-3 opredeljuje le osnovna izhodišča za določanje pogojev za priznanje tehnične in strokovne sposobnosti ter posamezna dokazila, ne določa pa vsebinskih zahtev. Te v vsakem konkretnem primeru določi naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, pri čemer mora upoštevati, da morajo biti posamezne zahteve sorazmerne in povezane s predmetom naročila. Presoja, ali ponudnik izkazuje tehnično in strokovno usposobljenost, je tako odvisna zlasti od tega, na kakšen način je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila vsebinsko opredelil pogoje za sodelovanje, vključno z zahtevami, ki se nanašajo na navedbo in sodelovanje tehničnega osebja (ti. kadrovske pogoje).

V obravnavanem primeru je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v točki »3.7 Ekipa« podal naslednjo zahtevo:

»Ponudnik mora razpolagati z ekipo v naslednji sestavi:
- najmanj 1 oseba, ki istočasno opravlja delo režiserja in mešalca slike,
- najmanj 2 kamermana,
- najmanj 1 oseba, ki istočasno opravlja delo kontrole kamere in tehničnega vodje,
- najmanj 1 tonski tehnik in
- najmanj 1 tonski asistent.

Izbrani ponudnik bo moral odgovorni osebi naročnika pred vsakim posameznim prenosom posredovati seznam imen in priimkov kadrov, ki bodo sodelovali pri posamezni produkciji, in sicer najkasneje do petka pred nedeljskim prenosom do 14.00 ure.

V primeru, da želi ponudnik zamenjati katerega izmed nominiranih kadrov, mora pred tem pridobiti soglasje naročnika. Ob tem mora predlagan nadomestni kader izpolnjevati enake pogoje, kot predhodno nominiran kader.«

Naročnik je dalje v točki »4.2 Dokumenti v ponudbeni dokumentaciji« navedel dokumente, ki jih morajo ponudniki predložiti v ponudbi in v okviru tega v točki »4.2.6 Seznam nominiranih kadrov (OBR-6)« določil:

»Ponudnik mora na seznamu navesti najmanj šest strokovno usposobljenih kadrov oziroma vse, ki bodo sodelovali pri katerem koli od razpisanih terminov prenosa bogoslužij, skladno s točko 3.7. te Dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki bodo neposredno izvajali predmetne storitve. Pri vsaki nominirani osebi mora biti pripisana delovna naloga, ki jo bo oseba opravljala in navedba delovnega razmerja s ponudnikom.

Naročnik si pridržuje pravico, da ponudnika naknadno pozove k predložitvi dokazil o delovnih razmerjih, ki jih ima sklenjene z nominiranimi kadri. /…/«

Na podlagi vpogleda v vlagateljevo ponudbo gre najprej ugotoviti, da je v njej med drugim predložen zahtevani obrazec OBR-6, na katerem so poimensko navedene nominirane osebe, njihova delovna mesta oziroma delovne naloge ter vrsta delovnega razmerja med njimi in vlagateljem.

Dalje gre na podlagi odstopljene dokumentacije ugotoviti, da je naročnik 26. 3. 2025 vlagatelju posredoval dopis »Poziv k pojasnilu ponudbe v postopku oddaje javnega naročila z interno oznako JN-S0720« (v nadaljevanju: poziv k pojasnilu ponudbe ali poziv), v katerem je po citiranju zahteve iz točke 3.7 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter oseb z njihovimi delovnimi nalogami, kot jih je vlagatelj navedel v ponudbi v obrazcu OBR-6, zapisal:

»Pri naslednjih osebah, ki ste jih navedli na OBR-6, prosimo za dodatna pojasnila, in sicer:
- pri osebi Z. K. ni razvidno, da bo poleg dela tehničnega vodje opravljal tudi dela kontrole kamere, zato vas prosimo, da nam pojasnite kje v ponudbi je razviden ta podatek.
- pri osebi E. M. izhaja, da bo opravljal dela, ki jih naročnik v Dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni zahteval.
- pri osebi U. P. je razvidna navedba dela »audio asist«, zato vas prosimo za pojasnilo, katere naloge, določene v točki 3.7. Dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, bi naj oseba opravljala.«

Vlagatelj je na predmetni naročnikov poziv odgovoril z dokumentom »Pojasnilo za javno naročilo JN-S0270« dne 26. 3. 2025 (v nadaljevanju: pojasnilo ponudbe ali pojasnilo). V njem je navedel nominirane kadre z njihovimi delovnimi nalogami, pri čemer je pri osebi Z. K. zapisal »opravlja delo tehnični vodja in kontrola slike«, pri osebi U. P. »opravlja delo tonskega asistenta«, osebe E. M. (ki jo je navedel v ponudbi) pa v pojasnilu ni navedel.

Kot izhaja iz izpodbijane odločitve o oddaji javnega naročila, je naročnik predmetno pojasnilo vlagatelja štel kot neustrezno iz razloga, ker vlagatelj ni pojasnil ponudbe na zahtevani način, ampak je predložil informacije, katerih naročnik, upoštevaje peti odstavek 89. člena ZJN-3, ni mogel objektivno preveriti za nazaj. Naročnik je štel, da iz vlagateljevega pojasnila ne izhaja pojasnilo obstoječe ponudbe, temveč gre v danem primeru za predložitev nove ponudbe, ker je vlagatelj navedel, 1.) da bo nominirana oseba Z. K. poleg del tehničnega vodje opravljala tudi dela kontrole kamere, 2.) da predhodno nominirana oseba E. M. ni več nominirani kader in 3.) da bo nominirana oseba U. P. opravljala delo tonskega asistenta.

Upoštevajoč navedeno spor med strankama predstavlja vprašanje, ali je vlagatelj s pojasnilom ponudbe z dne 26. 3. 2025 – glede na podani poziv naročnika – ustrezno pojasnil svojo ponudbo (kar zatrjuje vlagatelj) oziroma ali je ponudbo s tem pojasnilom nedopustno spreminjal (kar zatrjuje naročnik).

Glede na to, da je naročnik v izpodbijani odločitvi kot problematične navedel tri osebe, nominirane v vlagateljevi ponudbi, je vlagatelj v zahtevku za revizijo za vsako izmed njih pojasnil, zakaj meni, da je bilo sporno pojasnilo ponudbe v tem delu ustrezno. Vendar kot izhaja iz naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, je naročnik pojasnilo vlagatelja štel za neustrezno le v delu, ki se nanaša na nominirano osebo Z. K. Naročnik namreč navaja, da je pojasnilo ponudbe glede kadra E. M. (čigar delovno mesto, v ponudbi zapisano v angleškem jeziku, je vlagatelj v pojasnilu prevedel v slovenski jezik) štel za ustrezno in kot takšno torej ni predstavljalo razloga za zavrnitev vlagateljeve ponudbe. Prav tako iz odločitve o zahtevku za revizijo (po vsebini) izhaja, da naročnik tudi dejstva, da je vlagatelj v pojasnilu ponudbe umaknil nominacijo osebe E. M. (za katero je v ponudbi navedel, da bo opravljala dela »video asist«), ni štel kot razloga za zavrnitev njegove ponudbe. Naročnik se namreč strinja z vlagateljem, da je glede na določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila možna nominacija dodatnih oseb, zato vlagatelja s pozivom k pojasnilu ponudbe ni pozval k umiku te osebe, temveč je želel le poudariti, da nominiranje osebe za delo video asistenta ne predstavlja izpolnitve naročnikovih zahtev (saj naročnik nominacije osebe za to delovno mesto ni zahteval).

Upoštevajoč navedeno gre ugotoviti, da v danem primeru spor med strankama predstavlja zgolj vlagateljevo pojasnilo ponudbe v delu, ki se nanaša na nominirani kader Z. K. Za ta kader namreč naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo zatrjuje, da je vlagatelj njegove naloge v pojasnilu ponudbe razširil še na delovne naloge kontrole slike (kamere), s čimer naj bi nedopustno spreminjal svojo ponudbo. Vlagatelj na drugi strani (smiselno) zatrjuje, da je sledil naročnikovemu pozivu in svoje ponudbe ni spreminjal. Državna revizijska komisija je tako v nadaljevanju presojala utemeljenost navedb strank, ki se nanašajo na izpolnjevanje naročnikove zahteve po nominaciji osebe za delo tehničnega vodje in kontrole kamere, ter posledično ustreznost vlagateljeve ponudbe in pojasnila ponudbe v tem delu.

Iz citiranih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da je naročnik v danem primeru zahteval, da mora ponudnik priglasiti najmanj eno osebo, ki istočasno opravlja delo kontrole kamere in tehničnega vodje. Takšno navodilo je naročnik ponudnikom podal tudi na obrazcu OBR-6 (ki so ga izpolnjenega morali predložiti v ponudbi) v rubriki »delovno mesto oziroma naloge dela«). Dalje gre ugotoviti, da naročnik nazivov zahtevanih delovnih mest v prednastavljen obrazec OBR-6 ni vpisal, temveč so jih (pri vsaki posamezni nominirani osebi) morali vpisati ponudniki sami. Upoštevajoč navedeno gre izpostaviti, da je lahko pri izpolnjevanju ponudb v tem delu prišlo do različnega (načina) zapisovanja delovnih mest priglašenih kadrov (tako kot npr. zapis delovnega mesta tonskega asistenta v angleškem jeziku v vlagateljevi ponudbi). Ne glede na navedeno pa je treba v vsakem posameznem primeru posebej presoditi, ali je ponudnik na način, kot je izpolnil predmetni obrazec, zadostil naročnikovim zahtevam, ki se nanašajo na kadrovske pogoje.

Tako je tudi ustreznost ponudbe vlagatelja v spornem delu treba presojati ob upoštevanju izpostavljene naročnikove zahteve in navodila v obrazcu OBR-6, ki ju je naročnik podal za priglašeni kader (tj. da mora priglašena oseba opravljati istočasno delo kontrole kamere in delo tehničnega vodje), ter načina, na katerega je vlagatelj v obravnavanem primeru v ponudbi izpolnil predmetni obrazec.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v ponudbi v obrazcu OBR-6 navedel osebo Z. K., za katero je zapisal, da bo opravljala delo tehničnega vodje. Kljub temu, da je vlagatelj za to osebo navedel le eno od zahtevnih funkcij, je v danem primeru – upoštevajoč naročnikovo zahtevo in navodilo glede istočasnosti obeh funkcij (tehničnega vodje in kontrole kamere) ter dejstvo, da je vlagatelj za ti dve delovni mesti navedel (eno) osebo, ki bo opravljala eno od teh nalog – jasno, da je vlagatelj osebo Z. K. nominiral za obe zahtevani funkciji, torej tako za opravljanje delovnih nalog tehničnega vodje kot za opravljanje dela kontrole kamere. Upoštevajoč naročnikovo zahtevo glede istočasnosti zahtevanih delovnih nalog v spornem delu na navedeno ugotovitev ne vpliva dejstvo, ki ga izpostavlja naročnik, tj. da je vlagatelj razumevanje naročnikove zahteve izkazal pri nominaciji osebe A. Š. (za katero je navedel obe (istočasno) zahtevani delovni mesti režiserja in mešalca slike), pri čemer gre še poudariti, da naročnik na tem mestu sam priznava, da se pri tej kadrovski nominaciji (za katero je zahteval istočasnost opravljanja dveh različnih delovnih mest) obe zahtevani delovni nalogi združujeta v eno osebo. Vlagatelj v tej zvezi v zahtevku za revizijo zatrjuje še, da v produkciji, kot jo predstavlja predmet obravnavanega javnega naročila, standardno delo tehničnega vodje vključuje tudi delo kontrole kamere, čemur naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo ne nasprotuje oziroma se do tega niti ne opredeljuje.

Glede na vse navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz vlagateljeve ponudbe vlagatelja jasno in nedvoumno izhaja, da je vlagatelj osebo Z. K. v ponudbi priglasil za istočasno opravljanje dela kontrole kamere in dela tehničnega vodje. Navedeno pa potrjuje tudi sporno pojasnilo ponudbe, v katerem je vlagatelj za to osebo navedel, da bo opravljala delo tehničnega vodje in kontrole kamere.

Vsled navedenemu Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ne more zaključiti, da bi sporno pojasnilo predstavljajo nedopustno dopolnjevanje vlagateljeve ponudbe, saj vlagatelj v njem ni navajal novih informacij, ki jih, skladno s petim odstavkom 89. člena ZJN-3, ne bi bilo mogoče objektivno preveriti. S pojasnilom ponudbe je namreč vlagatelj v danem primeru zgolj potrdil tisto, kar (upoštevajoč naročnikovo zahtevo po istočasnosti opravljanja dveh delovnih nalog za zahtevano nominirano osebo) jasno izhaja že iz njegove ponudbe.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo uspel izkazati, da je naročnik s tem, ko je štel, da je vlagatelj s spornim pojasnilom ponudbe z dne 26. 3. 2025 nedopustno spreminjal svojo ponudbo, in jo iz tega razloga označil za nedopustno, kršil 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 v povezavi s prvim odstavkom 89. člena ZJN 3 ter določila dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila JN-S0720« z dne 1. 4. 2025.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje naročnika, da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3. Če se bo naročnik odločil, da bo nadaljeval postopek javnega naročanja s sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila, mora ponovno presojo ponudb opraviti skladno z določili ZJN-3, lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter ugotovitvami Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa. Če se naročnik odloči, da prejete ponudbe zavrne na podlagi petega odstavka 90. člena ZJN-3, mora razloge za tako odločitev v obrazložitvi odločitve ustrezno utemeljiti in izpolniti ostale zahteve, opredeljene v izpostavljeni določbi, ter pri tem spoštovati temeljna načela javnega naročanja, predvsem načeli preglednosti in enakopravne obravnave ponudnikov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN). Da bi bilo mogoče naročniku na podlagi vlagateljeve zahteve naložiti povrnitev stroškov postopka, pa mora vlagatelj (glede na dikcijo petega odstavka 70. člena ZPVPJN) stroške postopka v zahtevi za njihovo povrnitev tudi opredeljeno navesti. O stroških, katerih povrnitev ni bila izrecno zahtevana, naročnik in Državna revizijska komisija ne odločata.

Državna revizijska komisija v danem primeru ugotavlja, da je vlagatelj zahtevku za revizijo priložil potrdilo o plačilu takse za predrevizijski in revizijski postopek, na nobenem mestu pa ni jasno in določno navedel, da zahteva povrnitev stroška plačane takse (potrdilo o plačilu taksne je zgolj navedel kot prilogo zahtevka za revizijo), niti zahteve z opredeljeno navedenimi stroški postopka ni podal po vložitvi zahtevka za revizijo, v rokih, kot jih določa peti odstavek 70. člena ZPVPJN.

V tej zvezi Državna revizijska komisija pojasnjuje, da potrdilo o plačilu takse predstavlja zgolj dokazilo o tem, da je bila taksa za postopek pravnega varstva dejansko poravnana, poleg tega pa je s priložitvijo potrdila o plačilu takse k zahtevku za revizijo (glede na določbe prvega odstavka 26. člena ZPVPJN v povezavi z osmo točko prvega odstavka 15. člena ZPVPJN) ustvarjena podlaga za priznanje ene od procesnih predpostavk za meritorno obravnavo zahtevka za revizijo. Nikakor pa priložitev potrdila o plačilu takse k zahtevku za revizijo sama po sebi še ne predstavlja zahteve za povrnitev stroška plačane takse, skladno s petim odstavkom 70. člena ZPVPJN (prim. npr. odločitvi Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-179/2017 in 018-137/2021).

Navedeno pomeni, da vlagatelj povrnitve stroška plačane takse v konkretnem primeru ni zahteval na pravno upošteven način in posledično ni zadostil zakonski zahtevi iz petega odstavka 70. člena ZPVPJN, zato Državna revizijska komisija o stroških postopka v danem primeru ni odločala.


Pravni pouk:
Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.


Predsednik senata:
Igor Luzar, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije





Vročiti:
- naročnik,
- vlagatelj,
- izbrani ponudnik,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran