EN

018-145/2022 Mestna občina Maribor

Številka: 018-145/2022-7
Datum sprejema: 16. 1. 2023

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Marka Medveda, kot predsednika senata ter Aleksandra Petrovčiča in Sama Červeka, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Javni natečaj za NOVO BRV ČEZ MARIBORSKI OTOK«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Ponting, inženirski biro d.o.o., Strossmayerjeva 28, Maribor, ki ga zastopa odvetnik Simon Bokan, Tyrševa 4, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Maribor, Ulica heroja Staneta 1, Maribor (v nadaljevanju: naročnik) dne 16. 1. 2023

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

3. Zahteva udeleženca ELEA iC d.o.o. za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva se
zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem natečaju je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 15. 3. 2022, pod številko objave JN001622/2022-I01 in v Uradnem listu EU dne 16. 3. 2022, pod številko objave 2022/S 053-138918. Naročnik predmetni natečaj izvaja v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije ter Inženirsko zbornico Slovenije.

Naročnik je prejel tri elaborate. Dne 8. 11. 2022 je na Portalu javnih naročil objavil »Obvestilo o izidu in zaključno poročilo«, s katerim je udeležence obvestil, da vsi trije elaborati izpolnjujejo vse zahteve in pogoje iz natečajnega gradiva ter so dopustni. Iz obrazložitve je tudi razvidno, da prva nagrada ni bila podeljena, da sta bili dve enakovredni drugi nagradi podeljeni udeležencu ELEA iC d.o.o., Dunajska cesta 21, Ljubljana in vlagatelju, tretja nagrada pa je bila podeljena udeležencu Studio OWL d.o.o., Vlaška 81A, Zagreb. Naročnik je navedel, da bo izbiro izdelovalca projektne dokumentacije izvedel po postopku s pogajanji brez predhodne objave v skladu s točko b) četrtega odstavka 46. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-3), upoštevajoč vrstni red udeležencev projektnega natečaja.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 16. 11. 2022 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, naj se izpodbijana odločitev v delu, ki se nanaša na elaborat udeleženca ELEA iC d.o.o., razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva v priglašeni višini. Navaja, da je naročnik pri ocenjevanju elaboratov kršil temeljna načela in pravila javnega naročanja ter z neupoštevanjem lastnih meril in zahtev neupravičeno nagradil elaborat udeleženca ELEA iC d.o.o.. Poleg tega je naročnik postopek izpeljal v nasprotju z načelom transparentnosti in enakopravne obravnave ponudnikov ter na podlagi subjektivnih kriterijev, ki ne omogočajo objektivne presoje razvrstitve natečajnih rešitev. Vlagatelj citira 41. člen Pravilnika o javnih natečajih za izbiro strokovno najprimernejših rešitev prostorskih ureditev in objektov (Uradni list RS, št. 108/2004 s spremembami; v nadaljevanju: Pravilnik), pri čemer opozarja zlasti na točko 4, ki določa, da mora merilo omogočati ocenjevanje tehnične uresničljivosti, inovativnosti in kakovosti ter zagotavljati izpolnjevanje bistvenih zahtev nameravane gradnje, tehnološke dovršenosti, izvedljivosti in predpisanih kakovosti pri izvedbi (tehnična merila). Navaja, da je v smislu teh določil potrebno razlagati tudi zahteve in merila za ocenjevanje, ki jih je naročnik določil v natečajni dokumentaciji. Zatrjuje, da elaborat udeleženca ELEA iC d.o.o. posega izven območja dovoljenega posega in ni skladen z veljavnimi prostorskimi akti, ne vsebuje bistvenih, s projektno nalogo zahtevanih sestavnih delov (dokaz uporabnosti) ter tehnično ni uresničljiv, ker ne zadostuje pogojem mehanske odpornosti in stabilnosti. Navaja, da natečajna rešitev predvideva poseg na desnem bregu Drave, kjer temeljenje sidrišča končne zatege posega na parcelo 1/11, k.o. 660, ki je v lasti in upravljanju Dravskih elektrarn Maribor. Prikaz temeljenja je na natečajnih risbah elaborata izpuščen. Predmetna parcela je namenjena energetski uporabi (s podano vlogo za gradbeno dovoljenje za energetski zalogovnik) in ne gradnji javne prometne infrastrukture ter leži izven natečajnega postopka oziroma dopustnega območja poseganja natečajne rešitve, kot je opredeljena v natečajnih pogojih. Z navedenim, zatrjuje vlagatelj, je kršena 1. točka meril za ocenjevanje (Skladnost zasnove z veljavnimi prostorskimi akti), ki jo je naročnik opredelil kot najpomembnejši kriterij pri ocenjevanju. Vlagatelj citira točko B.2.3.1 (stran 23) Projektne naloge in zatrjuje, da elaborat udeleženca ELEA iC d.o.o. zahtevane analize mehanske odpornosti in stabilnosti konstrukcijske brvi ne vsebuje, ter je tako vsebinsko kritično pomanjkljiv. Navedeno je ugotovila in grajala tudi ocenjevalna komisija, ki je na 17. strani napisala - »Analiza brvi je izvedena skromno, brez zahtevanih dokazov, dinamičen odziv konstrukcije ni dokazan.« Po mnenju vlagatelja elaborat ni tehnično uresničljiv in ne izpolnjuje namena in ciljev natečaja ter bistvenih zahtev po Gradbenem zakonu, kar naj bi izhajalo iz ugotovitev ocenjevalne komisije, in sicer: stran 16 - »Po oceni zasnovane konstrukcije, ta ne nudi zadostne bočne stabilnosti.«, stran 17 - »Prikazana rešitev je sicer atraktivna na pogled, vendar je iz konstrukcijskega vidika nedodelana in ima kar nekaj problematičnih mest, ki niso razrešena. Investicijska vrednost je zato v tem pogledu podcenjena.«, stran 17 - »Elaborat ponuja rešitev, ki z vidika pojavnosti v prostoru predstavlja najustreznejši odgovor med prispelimi elaborati, a je konstrukcija nedodelana in posledično poraja pomisleke o ustreznosti izvedbe.« in stran 17 - »Višina pilonov 25 m, pri bistveno večji kot na primerljivih brveh, je pri projektirani razpetini podcenjena, kar se pozna na prikazanih notranjih statičnih količinah v prekladi v polju 1. Prikazana rešitev je sicer atraktivna na pogled, vendar je zelo nedodelana in ima kar nekaj problematičnih mest, ki niso razrešena. Povsem možno je, da bo potrebno zasnovo precej spremeniti, da bi bila nosilno ustrezna.« Vlagatelj navaja, da čeprav merila, ki jih je določil naročnik, konkretno ne vsebujejo ocenjevanja tehnične uresničljivosti ter izpolnjevanja bistvenih zahtev natečaja, pa je ta kriterij podan in zahtevan v 41. členu Pravilnika, ki ga je bil naročnik dolžan upoštevati. Navedene pomanjkljivosti kažejo na to, da natečajna rešitev ne izkazuje zahtevane tehnične uresničljivosti in izpolnjevanja natečajnih zahtev oziroma je glede na ugotovitve ocenjevalne komisije mogoče utemeljeno sklepati, da v predstavljeni obliki in brez predhodnih bistvenih sprememb, tehnično ni uresničljiva. Vlagatelj še navaja, da mu ni razumljivo, zakaj se je naročnik odločil nagraditi sporni elaborat, ki bi sicer moral biti izločen, saj ne izpolnjuje kriterijev za nagrado. Zatrjuje, da naročnik ni upošteval kriterijev ocenjevanja in zahtev natečaja, poleg tega je (v primerjavi s tehnično uresničljivostjo) dal večjo težo arhitekturni zasnovi. Na navedeno je mogoče sklepati tudi iz kontradiktornih pojasnil ocenjevalne komisije - komisija po eni strani hvali predlagano rešitev z nizkimi piloni, istočasno pa opozarja, da je višina pilonov podcenjena, prav tako hvali minimalistične dimenzije brvi, istočasno pa opozarja, da bo potrebno marsikaj spremeniti, da bi bila nosilna konstrukcija ustrezna. Opozarja na 3. in 8. člen Pravilnika ter navaja, da ocenjevalno komisijo sestavlja pet članov, pri čemer je naročnik predlagal tri člane (enega arhitekta in dva gradbenika), Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (v nadaljevanju: ZAPS) enega člana (arhitekta) ter Inženirska zbornica Slovenije (v nadaljevanju: IZS) enega člana (gospodarskega inženirja). Navaja, da na morebitno strokovno neustrezno sestavo komisije kaže že dejstvo, da je v postopek pritegnila tudi izvedenca za konstrukcije, ki pa sta ugotovila, da most v predstavljenih dimenzijah ni izvedljiv. Navedeno izhaja tudi iz očitkov ocenjevalne komisije, ki pa niso imeli zadostne teže. Komisija je s preglasovanjem članov v razmerju 3:2, sporni elaborat uvrstila na 2. mesto, iz njenega poročila pa tudi ni razvidno, zakaj teh strokovnih mnenj ni upoštevala. Zatrjuje, da je bil zato udeleženec ELEA iC d.o.o. v ugodnejšem položaju, s čimer je naročnik kršil načelo enakopravne obravnave. Kontradiktorna in pomanjkljiva obrazložitev razlogov za uvrstitev spornega elaborata na 2. mesto, pa kaže tudi na kršitev načela transparentnosti.

Udeleženec ELEA iC d.o.o. se je z vlogo z dne 22. 11. 2022, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Uvodoma opozarja na določbo prvega odstavka 102. člena ZJN-3, ki določa, da naročnik pri organiziranju projektnih natečajev uporablja postopke, ki ustrezajo splošnim določbam tega zakona. Citira tretji odstavek 102. člena ZJN-3, (ki opredeljuje vsebino povabila kandidatom) ter 84. člen ZJN-3 (Merila za oddajo javnega naročila) in zatrjuje, da morajo biti merila za oddajo javnega naročila vnaprej znana ter jasno zapisana že v razpisni dokumentaciji. Opozarja na načeli enakopravnosti in transparentnost ter navaja, da naknadno spreminjanje meril in njihove teže ni dovoljeno. Navaja, da načelo transparentnosti zahteva, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, v skladu z načelom enakopravne obravnave ponudnikov pa mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki na vseh stopnjah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja. Opozarja na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-070/2016 ter navaja, da sta prepoved spreminjanja meril po objavi javnega naročila in zapoved, da se pri ocenjevanju ponudb uporabijo le tista merila, ki so bila objavljena, namenjena objektivnemu ocenjevanju ponudb po vnaprej znanih okoliščinah. Sklicuje se tudi na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-198/2017 in navaja, da je pri ocenjevanju ponudb potrebno uporabiti le tista merila, ki so bila navedena v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer na način, kot so bila opisana ter ovrednotena. Navaja, da je naročnik določil tri merila za ocenjevanje elaboratov (1. skladnost zasnove z veljavnimi prostorskimi akti, 2. konstrukcijska in arhitekturna zasnova in 3. merilo gospodarnosti, trajnosti in energetske učinkovitosti), zato je vlagateljeva trditev, da bi bilo potrebno kot temeljno merilo uporabiti kriterij možnosti realne izvedljivosti, neutemeljena. Poleg tega tudi zatrjuje, da ne drži vlagateljeva ugotovitev o tem, da njegov elaborat ni tehnično uresničljiv, saj je priložil tudi ključne elemente, s katerimi se dokazuje mehanska odpornost in stabilnost - definicije in grafične prikaze obtežb ter rezultate izračunov, med katerimi so najpomembnejše notranje statične količine v elementih konstrukcije ter stopnja njihove izkoriščenosti. Dokazan je tudi dinamični odziv in s tem udobje uporabnikov. Temelji niso bili podrobneje dimenzionirani, saj za to ni bilo zadostne podlage (naročnik v času izvedbe natečaja ni razpolagal z rezultati geomehanskih raziskav, na podlagi katerih bi bili tovrstni izračuni lahko opravljeni). Navaja še, da je izvedljivost konstrukcije s tem dokazana, pri čemer dodaja, da je konstrukcijo mogoče še izboljšati in pod določenimi pogoji tudi racionalizirati, vendar meni, da navedeno že presega stopnjo obdelave v okviru natečaja. Navaja tudi, da njegova natečajna rešitev oziroma sidrišče končne zatege ne posega na parcelo 1/11, k.o. 660, kar je jasno razvidno iz ureditvene situacije (Plakat 2, Ureditvena situacija, 1:250), kjer je parcelna meja prikazana s polno črno črto. Enako je razvidno tudi iz Plakata 1, Desni breg (tloris 1:250), kjer je parcelna meja prikazana s polno črno črto ter iz Slike 1. Ravno tako ne drži, da naj bi bil prikaz temeljenja na natečajnih risbah izpuščen, saj je temeljenje podrobno prikazano na Plakatu 3, zasnova konstrukcije (1:500). V povzetku izvedenskega mnenja pa je celo navedeno, da je projektna rešitev glede temeljenja najbolj dodelana. Udeleženec ELEA iC d.o.o. še navaja, da je dinamični odziv konstrukcije obravnavan na 19. strani elaborata, pri čemer opozarja, da je v tem delu prišlo do tiskarske napake pri navajanju frekvenc, ki niso usklajene s Plakatom 3, kjer so navedene prave vrednosti. Navaja pravilne frekvence za prvo in drugo nihajno obliko ter resonančni območji za prvo in drugo harmonično obliko obtežbe pešcev. Poudarja, da so vse relevantne lastne frekvence izven resonančnih območij, zato je dinamični odziv dokazan. Podaja še izračun, iz katerega je, kot navaja, razvidno, da so dejanski pospeški manjši od mejnih, s čimer sta zahtevana razreda udobja dosežena. Poleg tega se tudi ne strinja z vlagateljem, da sta bočno fiksirana le vrhova krajnih pilonov. Zatrjuje, da je postavitev pilonov sredinska, zatege pa potekajo od njihovih vrhov proti levemu in desnemu robu preklade, s katero se staknejo v osi vsakega predhodnega in vsakega naslednjega pilona. Vsak pilon je tako pridržan s štirimi zategi, ki v tlorisu tvorijo obliko črke X, s čimer je zagotovljena stabilnost tako v vzdolžni kot v prečni smeri. Izjema je pilon v osi 3, ki ga stabilizirajo tri glavne zatege in dve pomožni. Proti levemu bregu sta usmerjeni dve glavni zategi, proti končnemu sidrišču na desnem bregu pa ena. Prečno stabilnost tega pilona izboljšujeta pomožni zategi, ki sta v tlorisu usmerjeni prečno na os brvi in potekata od vrha pilona proti levemu oziroma desnemu robu preklade ter nato do sidrišča na temelju podpore. Pojasnjuje, da je investicijska vrednost določena na podlagi dimenzionirane konstrukcije ter ocenjenih količin materialov in del, potrebnih za izvedbo, pri čemer so bile upoštevane tudi dejanske investicijske vrednosti primerljivih objektov z enakim konstrukcijskim sistemom (Royal Victoria Dock, London). Navaja še, da je bila višina pilonov izbrana na podlagi prostorskih danosti izbrane lokacije, ob upoštevanju celotne dolžine brvi in dolžine posameznih razponov, pri čemer je upoštevana tudi čim večja učinkovitost zateg. Pojasnjuje, da je bila do sedaj izvedena le ena primerljiva brv, ki je tudi najbolj tehnološko dovršena. Gre za brv Royal Victoria Dock v Londonu, ki ima podobno višino pilonov (najvišji je visok 29 m), pri čemer je njen razpon (127,5 m) primerljiv z dolžino razpona predlagane konstrukcije čez desni rokav reke Drave (117 m). Zatrjuje še, da je bilo potrebno pri projektiranju brvi v Londonu upoštevati tudi dejstvo, da nosi gondolo, ki se premika obešena na spodnji rob preklade. Navaja še, da tudi njegov elaborat ni popoln, pri čemer pa opozarja, da gre le za manjše pomanjkljivosti, ki jih je mogoče odpraviti. Pojasnjuje, da je iz Poročila o delu ocenjevalne komisije in natečajnih elaboratih razvidno, da so bile nekatere pomanjkljivosti odkrite pri vseh elaboratih, njegov elaborat pa je bil izbran kot najustreznejši v mnogih vidikih. Navaja pomanjkljivosti vlagateljevega elaborata in prednosti svojega elaborata ter zatrjuje, da je njegov elaborat primernejši v vseh vidikih, razen glede konstrukcijsko - tehničnega vidika, kjer so potrebne dodatne dodelave in rešitve. Navaja še, da je bila žirija ustrezno strokovno sestavljena ter da imenovanje izvedencev za strokovno pomoč predvideva tudi Pravilnik. Poleg tega je bila sestava komisije jasno predvidena v razpisni dokumentaciji, zato so ti vlagateljevi očitki v smislu 25. člena ZPVPJN že prepozni. Poudarja, da je komisija ravnala strokovno in ustrezno, saj je upoštevala kriterije iz razpisne dokumentacije. Komisija je elaborate presojala na podlagi vseh mnenj izvedencev, pri čemer le eno izmed petih mnenj izkazuje pomisleke v njegov elaborat. Udeleženec ELEA iC d.o.o. priglaša stroške v višini 300 EUR (500 točk).

Naročnik je s sklepom št. 4102-527/2021-31 z dne 1. 12. 2022 zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva. Naročnik najprej zavrača očitke, ki se nanašajo na kršitev načela transparentnosti. Zatrjuje, da je vso dokumentacijo, kakor tudi druge pomembne informacije, objavil tako na Portalu javnih naročil, kakor tudi na spletni strani ZAPS, ki je postopek operativno tudi vodila. Navaja, da je (upoštevajoč 62. in 84. člen ZJN-3) v razpisni dokumentaciji določil nediskriminatorna, sorazmerna in s predmetom natečaja povezana merila za ocenjevanje in objektivno presojo elaboratov. S postavljenimi merili je ugotavljal, kdo izmed udeležencev mu je zagotovil najustreznejšo arhitekturno, konstrukcijsko in krajinsko rešitev premostitvenega objekta. Na podlagi vnaprej znanih meril je prejete natečajne rešitve tudi ocenil, zato zavrača vlagateljeve navedbe o subjektivnem ocenjevanju. Naročnik tudi navaja, da zoper merila ni prejel zahtevka za revizijo. Navaja, da je v Natečajnih pogojih med drugim zapisal, kaj sestavlja natečajno ponudbeno dokumentacijo in kaj predstavlja dopustno natečajno ponudbeno dokumentacijo. Pojasnjuje, da je v točki 7 (merila za ocenjevanje) zapisal, da morajo natečajni elaborati omogočati preverjanje vseh bistvenih elementov in vsebin, podanih v razpisni dokumentaciji za natečaj, ter da je potrebno morebitna odstopanja od predvidenega programa/usmeritev in določil natečajne naloge natančno opredeliti in utemeljiti, pri čemer bo oceno o tem, ali so odstopanja od programa in usmeritev utemeljena, podala ocenjevalna komisija. Naročnik pojasnjuje, da je v Natečajni nalogi navedel zahteve, ki se nanašajo na konstrukcijsko zasnovo, zahteve v zvezi s konstrukcijsko zasnovo pa so določene tudi v točki 6.1. Natečajnih pogojev (Sestava, oblika in vsebina natečajnega elaborata). Citira zahteve iz obeh delov razpisne dokumentacije in opozarja, da nikjer ni določil, da se v primeru, če konstrukcijske zasnove ne bodo pripravljene v teh okvirih, takšen elaborat ne bo ocenjeval. V ocenjevanje so se namreč uvrstili elaborati, ki so izpolnili formalne zahteve (pravočasnost, anonimnost in sestavni deli elaborata). Kot izhaja iz Poročila o delu ocenjevalne komisije in natečajnih elaboratih, je bilo v zvezi z elaboratom udeleženca ELEA iC d.o.o. ugotovljeno, da so uresničljive tudi konstrukcijske rešitve, a le v kolikor se bodo dodelale, te pomanjkljivosti pa so bile upoštevane tudi pri ocenjevanju. Naročnik zavrača očitek v zvezi s posegom natečajne rešitve udeleženca ELEA iC d.o.o. izven določenega območja. Zatrjuje, da je z natečajem želel poiskati najprimernejšo rešitev premostitve reke Drave preko Mariborskega otoka na lokaciji, ki izkazuje najprimernejšo umestitev, kot (usklajeno) najmanj motečo naravovarstveno lokacijo. Citira posamezne dele točke B.1.4 Natečajne naloge ter opozarja, da je vlagatelj spregledal točko B.2.1.2. (Krajinske značilnosti območja), v kateri je zapisano, da se območje brvi nahaja izven naselij in da prostorsko ureditveni pogoji za podeželje Mestne občine Maribor obravnavanega območja neposredno ne urejajo. Prav tako vlagatelj napačno navaja, da gre pri spornem delu za parcelo, ki je namenjena energetski rabi, saj gre za vodno in stavbno zemljišče, kar je razvidno iz karte Namenska raba. Poleg tega je lastnik sporne parcele (Dravske elektrarne Maribor d.o.o.) sodeloval pri pripravi natečajnih pogojev in v svojem mnenju ni osporaval same lokacije obrežnih opornikov. Naročnik zavrača tudi očitke, ki se nanašajo na neuresničljivost natečajne rešitve udeleženca ELEA iC d.o.o.. Navaja, da so ti očitki ne le v nasprotju z njegovimi zahtevami, pač pa tudi v nasprotju z namenom projektnega natečaja. Pojasnjuje, da je (v skladu z Natečajno nalogo) namen predmetnega natečaja v pridobitvi rešitev prečkanja reke Drave v območju rekobrana na Mariborskem otoku, s katerim bi se zahodni del levega brega Dravske promenade in dostop na Mariborski otok približal občanom desnega brega Maribora. Pojasnjuje, da se je v konkretnem primeru zavedal, da predstavlja priprava ustrezne rešitve velik izziv, kar potrjujejo tudi zgolj tri prejete ponudbe, poleg tega ni pričakoval, da bodo prejeti elaborati predstavljali tudi že končni izdelek, saj je ravno iz tega razloga v točki 4.15. Natečajnih pogojev (Ocenjevanje natečajnih elaboratov in zaključno poročilo) zapisal, da bo gospodarski subjekt, ki bo (kasneje) izdelal projektno dokumentacijo, dolžan upoštevati pripombe, usmeritve in priporočila ocenjevalne komisije in naročnika. Tudi iz točke 4.24. Natečajnih pogojev (Bistvene zahteve naročnika kot bodo navedene v pogodbi o izdelavi projektne dokumentacije) je razvidno, da bo osnova pogodbe o izdelavi projektne dokumentacije natečajna rešitev, pridobljena na javnem natečaju, vključno s pripombami in usmeritvami ocenjevalne komisije. Opozarja še na določilo Natečajnih pogojev, v skladu s katerim morajo biti morebitna odstopanja od predvidenega programa/usmeritev in določil natečajne naloge natančno opredeljena in utemeljena. Naročnik še pojasnjuje, da je tehnično uresničljivost in izpolnjevanje bistvenih zahtev vključil v merilo Konstrukcijska in arhitekturna zasnova, in sicer v točko Sodobnost in izvirnost konstrukcijske zasnove, izbira nosilnega sistema in tehnologije gradnje. Naročnik se tudi ne strinja z vlagateljem, da predlagana rešitev ni tehnično uresničljiva. Da je izvedljivost elaborata prepoznal, pa je mogoče razbrati iz Poročila o delu ocenjevalne komisije in natečajnih elaboratih. Opozarja tudi na točko B.2.3.1 Natečajne naloge (Arhitekturno - konstrukcijska izhodišča za premostitveni objekt), v kateri je arhitekturno oblikovanje, konstrukcijska zasnova in izbira konstrukcijskih materialov prepuščena natečajnim rešitvam. Zatrjuje še, da spreminjanje meril po poteku roka za oddajo ponudb tudi sicer ni dovoljeno (naročnik se sklicuje na odločitvi Državna revizijske komisije v zadevah št. 018-070/2016 in 018-198/2017). Navaja, da je bila sestava ocenjevalne komisije del Natečajnih pogojev, zato bi moral vlagatelj očitke v zvezi s tem uveljaviti v rokih iz 25. člena ZPVPJN. Zatrjuje, da je odgovorno izbral člane ocenjevalne komisije, ki jo sestavljajo dva doktorja znanosti in dva magistra znanosti, zato so vlagateljevi očitki o nestrokovnosti tudi žaljivi.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 6. 12. 2022 opredelil do sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo (Stališče vlagatelja in predlog za nadaljevanje postopka v zvezi z zahtevo za revizijo). Vztraja pri pravovarstvenem predlogu in se dodatno opredeljuje do naročnikovih navedb. Vlagatelj se strinja z naročnikom, da je razpisni postopek pripravljen v skladu z zahtevami relevantnih predpisov, pri čemer opozarja, da se revizijski očitki nanašajo na nespoštovanje objavljenih meril in naročnikovih zahtev. Navaja, da revizijski očitki temeljijo na njegovi oceni, da so pri elaboratu udeleženca ELEA iC d.o.o. potrebne konstrukcijske dodelave tako obsežne in korenite, da bistveno spremenijo izgled natečajne rešitve, kar je bilo merodajno za ocenjevanje v vseh ostalih pogledih. Postavlja se tudi vprašanje dejanske uresničljivosti rešitve, ki je eno izmed temeljnih meril ocenjevanja. Elaborat namreč ne vsebuje dokazov mehanske odpornosti in stabilnosti, niti dokazov za uporabnost, ki jih je zahteval naročnik. Upoštevaje, da je naročnik že samo na podlagi elaborata (ki po oceni Ocenjevalne komisije ne vsebuje vseh potrebnih analiz in dokazov mehanske odpornosti in stabilnosti) ocenil, da ga je potrebno konstrukcijsko še spremeniti (dodelati), je vprašanje uresničljivosti elaborata oziroma pomena umanjkanja potrebnih analiz, na podlagi katerih je sploh mogoče podati oceno glede tehnične izvedljivosti, še kako umestno. Vlagatelj opozarja, da bi takšne dodelave še dodatno povečale poseganje izven z natečajem določenega območja posega, kar je tudi eden izmed njegovih očitkov. Vlagatelj se ne strinja z naročnikom, da gre za idejni natečaj, saj je naročnik razpisal javni, projektni enostopenjski natečaj in ne idejni natečaj. Vsebinsko razliko med njima določa tudi Pravilnik (vlagatelj povzema razlike med obema vrstama natečajema). Vlagatelj še navaja, da družba Dravske elektrarne Maribor d.o.o. po njegovem vedenju ni podala soglasja za poseganje na parcelo ali na rob njihove parcele št. 1/11, saj takšno soglasje k natečaju ni priloženo, natečajna dokumentacija pa se na soglasje prav tako ne sklicuje. Ponovno zatrjuje, da zahteve in merila, ki jih je morala izpolnjevati natečajna rešitev, presegajo namen idejne rešitve v smislu 20. člena Pravilnika, zato meni, da tehnična uresničljivost rešitve ni dodaten kriterij, pač pa osnovni pogoj za nadaljnje ocenjevanje rešitev. Tehnična uresničljivost, ki pomeni varnost objekta in je dokazljiva z računskimi analizami, ima absolutno prednost pred ocenjevanjem iz vseh ostalih stališč. Rešitev, ki jo bo potrebno oblikovno spremeniti, pa ni primerna za ocenjevanje na osnovi oblike. Vlagatelj še navaja, da se njegovi očitki ne nanašajo na posamezne člane komisije, prav tako ne problematizira s pritegnitvijo strokovnjakov. Dejstvo pa je, da je komisija odločitev o uvrstitvi spornega elaborata sprejela s preglasovanjem v razmerju 3:2, kar kaže na globoko razdvojenost stališč komisije, ki so lahko tudi strokovne narave. Nejasni so namreč razlogi in strokovne podlage o tem, zakaj komisija pri ocenjevanju ni upoštevala mnenj dveh strokovnjakov za konstrukcije, ki sta izrazila dvome v tehnično izvedljivost sporne natečajne rešitve, ki predstavlja eno izmed temeljnih meril za ocenjevanje. Vprašanje strokovnosti komisije, pojasnjuje vlagatelj, se mu poraja izključno zaradi odsotnosti jasne in decidirane opredelitve komisije do njunih strokovnih pripomb, ki so sicer povzete v zaključno poročilo, niso pa imele teže pri odločanju. Vlagatelj opozarja na tretji odstavek 8. člena Pravilnika, ki določa, da se zakonitost, strokovnost in neodvisnost delovanja ocenjevalne komisije zagotavlja tudi preko upoštevanja ugotovitev in priporočil izvedencev, če so bili imenovani kot strokovna pomoč. V konkretnem primeru pa je bila končna odločitev sprejeta brez navajanja strokovnih kontra argumentov, s katerimi bi se kritične pripombe izvedencev zavrnile ali vsaj relativizirale, zato vlagatelj ni prepričan, ali so člani ocenjevalne komisije razumeli pomen specifičnih konstrukcijsko tehničnih pripomb izvedencev.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in družbe ELEA iC d.o.o. (prejemnika enakovredne 2. nagrade), je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da je pri ocenjevanju natečajnih elaboratov kršil temeljna načela in pravila javnega naročanja ter z neupoštevanjem lastnih meril in zahtev neupravičeno nagradil elaborat udeleženca ELEA iC d.o.o.. Zatrjuje, da elaborat posega izven določenega območja in zato ni skladen z veljavnimi prostorskimi akti, ne vsebuje bistvenih, s projektno nalogo zahtevanih sestavnih delov ter tehnično ni uresničljiv, ker ne zadostuje pogojem mehanske odpornosti in stabilnosti. Vlagatelj tudi meni, da bi moral naročnik zahteve in merila iz natečajne dokumentacije razlagati v smislu 41. člena Pravilnika (zlasti na podlagi merila iz 4. točke 41. člena) oziroma da bi moral pri ocenjevanju ponudb upoštevati 41. člen Pravilnika. Vlagatelj še očita naročniku, da ocenjevalna komisija ni ustrezno sestavljena.

Predmet obravnavanega javnega naročila je javni, projektni, enostopenjski natečaj za izbiro najustreznejše rešitve konstrukcijske, arhitekturne in krajinsko - arhitekturne zasnove nove brvi čez Mariborski otok. Osnovno izhodišče za izvedbo natečaja in pripravo razpisne dokumentacije je urediti območja ob reki Dravi (t.i. Dravska promenada), ki bi omogočala uporabo in dostop do brežin obeh bregov reke Drave vsem občanom mesta (točka B.1.0 - Uvod točke B.1 - Cilji natečaja Natečajne naloge). Naročnik z natečajem išče najprimernejšo rešitev premostitve reke Drave preko Mariborskega otoka na lokaciji, ki izkazuje najprimernejšo umestitev, kot (usklajeno) najmanj motečo naravovarstveno lokacijo (točka B.1.2 - Cilj natečaja Natečajne naloge). Naročnik je razpisno dokumentacijo pripravil v sodelovanju z ZAPS in IZS. Razpisna dokumentacija je sestavljena iz štirih delov: A - Natečajni pogoji, B - Natečajna naloga, C - Natečajne podloge in D - Natečajne priloge.

Naročnik je v točki 4.16. Natečajnih pogojev ( Nagrade, priznanja in odškodnine) predvidel prejem treh nagrad (prve nagrade v vrednosti 8.000,00 EUR, druge nagrade v vrednosti 6.400,00 EUR in tretje nagrade v vrednosti 4.800,00 EUR), treh priznanj (za vsako izmed njih je predvidel znesek v višini 2.400,00 EUR) in desetih odškodnin (za vsako odškodnino po 1.000,00 EUR), pri čemer je zapisal, da lahko ocenjevalna komisija nagradni in odškodninski sklad razdeli tudi v drugačnem razmerju. V zvezi z navedeno točko Natečajnih pogojev na Portalu javnih naročil ni bilo postavljeno nobeno vprašanje.

Naročnik je prejel tri elaborate. Ocenjevalna komisija se je (kot bo podrobneje pojasnjeno tudi v nadaljevanju te obrazložitve), odločila, da prve nagrade ne podeli, pač pa je elaboratoma udeleženca ELEA iC d.o.o. in vlagatelja podelila dve enakovredni drugi nagradi v zvišani vrednosti (vsak izmed obeh nagrajencev je prejel znesek v višini 7.200,00 EUR), tretjemu elaboratu (Studio OWL d.o.o.) pa tretjo nagrado v razpisani vrednosti 4.800,00 EUR. Z opisanim ravnanjem je ocenjevalna komisija ravnala v skladu s točko 4.16. Natečajnih pogojev.

Člani ocenjevalne komisije so določeni v točki 4.5. Natečajnih pogojev (Člani ocenjevalne komisije, njihovi namestniki in sodelavci). Komisijo sestavlja pet članov - predsednik in štirje člani, tri člane je imenoval naročnik, po enega pa ZAPS in IZS. V navedeni točki so imenovani tudi namestniki članov ocenjevalne komisije ter sodelavci ocenjevalne komisije (dva poročevalca ZAPS, en poročevalec za konstrukcijo (IZS), izvedenec za konstrukcijo (IZS), izvedenka za geotehniko (IZS) ter skrbnica in so-skrbnik natečaja. V tej točki je tudi predvideno, da lahko ocenjevalna komisija v zvezi z obravnavo in vrednotenjem posebnih strokovnih vprašanj k sodelovanju povabi dodatne poročevalce ali izvedence za posamezno strokovno področje. Kot je razvidno iz Poročila o delu ocenjevalne komisije in natečajnih elaboratih, ki je sestavni del izpodbijane odločitve, so bili tekom ocenjevanja prejetih elaboratov dodatno imenovani še trije izvedenci - izvedenka za hidrologijo, izvedenec za varstvo narave in izvedenec za varstvo kulturne dediščine.

S samo sestavo komisije in z dejstvom, da lahko ocenjevalna komisija k sodelovanju povabi tudi dodatne strokovnjake za posamezna strokovna področja (kar je ocenjevalna komisija v obravnavanem primeru tudi storila), so bili potencialni udeleženci seznanjeni že z objavo obvestila o predmetnem natečaju na Portalu javnih naročil. Tudi v zvezi s tem delom razpisne dokumentacije na Portalu javnih naročil ni bilo postavljenega nobenega vprašanja. Navedeno pa pomeni, da je bilo udeležencem prav tako že vnaprej znano, da bo komisija odločitev o tem, kateri natečajni elaborat(i) bo(do) prejel(i) eno izmed vnaprej predvidenih nagrad (priznanj ali odškodnin), sprejela soglasno ali s preglasovanjem. Komisija je sestavljena iz petih članov, kar pomeni, da bi komisija lahko sprejela bodisi soglasno odločitev ali pa odločitev s preglasovanjem - vseh pet članov komisije bi tako lahko sprejelo soglasno odločitev, ob dejstvu, da komisijo sestavlja liho število (pet) članov, pa sta možni tudi dve različici s preglasovanjem (4:1 ali 3:2). Ob navedenem je zato vlagateljev očitek, da naj bi na neustrezno sestavo komisije kazalo tako dejstvo, da sta bila v postopek povabljena tudi izvedenca za konstrukcije, kakor tudi dejstvo, da je bila odločitev komisije sprejeta s preglasovanjem (v razmerju 3 proti 2), neutemeljeni. Tudi sicer sta bila oba izvedenca za konstrukcije (točneje: poročevalec za konstrukcijo in izvedenec za konstrukcijo) določena že v razpisni dokumentaciji. Nenazadnje naročnik ni predpisal, da bi moralo biti med člani komisije doseženo soglasje, prav tako pa tudi ni določil potrebnega kvoruma. Poleg tega je iz Poročila o delu ocenjevalne komisije in natečajnih elaboratih jasno razvidno, da je bil končni sklep o vrstnem redu nagrajencev določen s preglasovanjem, v okviru katerega so za sprejeti vrstni red treh prejetih elaboratov glasovali trije od petih članov komisije, razlogi za takšno odločitev pa so ravno tako razvidni iz obširne obrazložitve o ocenjevanju elaboratov (Poročilo o nagrajenih natečajnih elaboratih), kar bo podrobneje predstavljeno pri obravnavi (naslednjega) očitka, ki se nanaša na ocenjevanje po merilih za ocenjevanje elaboratov.

Merila za oddajo javnega naročila so urejena v 84. členu ZJN-3, ki v prvem odstavku določa, da naročnik odda javno naročilo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe, slednja pa se v skladu z drugim odstavkom 84. člena ZJN-3 določi na podlagi cene ali stroškov, ob uporabi pristopa stroškovne učinkovitosti, in lahko zajema tudi najboljše razmerje med ceno ter kakovostjo, ocenjeno na podlagi meril, ki se nanašajo na kakovost ter okoljske ali socialne vidike, povezane s predmetom javnega naročila. Naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določi relativno utež, ki jo dodeli vsakemu merilu, izbranemu za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe, razen če se slednja določi le na podlagi cene. Navedene uteži se lahko opredelijo z določitvijo razpona z ustrezno največjo razliko. Kadar uteži ni mogoče navesti zaradi objektivnih razlogov, naročnik navede merila v padajočem razmerju po pomembnosti (osmi odstavek 84. člena ZJN-3).

Eden izmed pomembnih elementov, ki ga mora naročnik upoštevati v postopku ocenjevanja ponudb, je element medsebojne primerljivosti ponudb na podlagi posameznih parametrov (meril), s katerimi so ponudbe ocenjene. Pri tem mora naročnik upoštevati opis meril iz razpisne dokumentacije (v sedmem odstavku 84. člena ZJN-3 je določeno, da merila za oddajo javnega naročila ne smejo imeti za posledico, da je z njimi naročniku podeljena neomejena svobodna izbira, ter da morajo zagotoviti možnost učinkovite konkurence, poleg tega jih morajo spremljati podrobni opisi, ki omogočajo učinkovito preverjanje informacij, ki jih predložijo ponudniki, da se oceni, kako ponudba izpolnjuje merila za oddajo javnega naročila). Naročnik in udeleženec ELEA iC d.o.o. zato pravilno opozarjata, da je pri ocenjevanju ponudb potrebno uporabiti le tista merila, ki so bila navedena v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer na način, kot so bila opisana ter ovrednotena. V odsotnosti natančnega načina uporabe posameznega merila pa mora naročnik v spisovni dokumentaciji izkazati še posebej natančne in kar se da objektivne podlage, na osnovi katerih je ponudbe ocenjeval. Le na ta način bo naročnik ravnal tudi v skladu z načeloma enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) in transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3).

Ker je vlagatelj (po poteku roka za oddajo natečajnih elaboratov) vložil zahtevek za revizijo zoper naročnikovo obvestilo o izidu in zaključno poročilo, predmet tega postopka pravnega varstva ne more biti vprašanje, ali je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila merila oblikoval skladno z določbami ZJN-3 in Pravilnikom. Takšno vprašanje bi lahko bilo predmet presoje le, če bi bil zahtevek za revizijo vložen pred potekom roka za oddajo natečajnih elaboratov (tretji odstavek 16. člena ZPVPJN in tretji odstavek 25. člena ZPVPJN). V predmetnem postopku pravnega varstva je glede na fazo vložitve zahtevka za revizijo (tj. po sprejemu obvestila o izidu in zaključnega poročila) tako možna le presoja, ali je naročnik prejete elaborate ocenjeval na način, kot ga je vnaprej določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Naročnik je merila za ocenjevanje natečajnih elaboratov navedel v točki 7. Natečajnih pogojev (Merila za ocenjevanje), in sicer:

»Natečajni elaborati morajo omogočati preverjanje vseh bistvenih elementov in vsebin, podanih v razpisni dokumentaciji za natečaj. Ocenjevalna komisija natečajnih elaboratov, ki tega ne bodo izpolnjevali, ne bo ocenjevala.

Ocenjevalna komisija bo rešitve v posameznih natečajnih elaboratih vrednotila po merilih, navedenih v točkah od 1 do 3, pri čemer je najpomembnejše merilo navedeno v točki 1 in potem navzdol po padajoči pomembnosti do točke 3.

1. Skladnost zasnove z veljavnimi prostorskimi akti

2. Konstrukcijska in arhitekturna zasnova
- sodobnost in izvirnost konstrukcijske zasnove, izbira nosilnega sistema in tehnologije gradnje,
- prepričljiv odgovor na prostorski, kulturni in naravni kontekst lokacije ter kakovost krajinske ureditve,
- izbrani materiali, trajnost konstrukcije in racionalnost,
- optimalno vodenje peš povezav in kolesarskega prometa,
- funkcionalnost in izvirnost zasnove objektov in ureditev odprtega prostora,
- izpolnjevanje drugih zahtev naročnika.

3. Merilo gospodarnosti, trajnosti in energetske učinkovitosti
- gospodarna gradnja,
- gospodarno vzdrževanje objektov, opreme, naprav in ureditev,
- gospodarna izvedba investicije kot celote.

Morebitna odstopanja od predvidenega programa/usmeritev in določil Natečajne naloge je potrebno natančno opredeliti in utemeljiti. Ocenjevalna komisija bo presodila, ali so odstopanja od programa in usmeritev utemeljena.«

Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, so v obravnavanem primeru merila za ocenjevanje natečajnih elaboratov določena v padajočem zaporedju po pomembnosti. Najpomembnejše merilo je določeno v točki 1 (Skladnost zasnove s prostorskimi akti), sledi merilo Konstrukcijska in arhitekturna zasnova, ki ga sestavlja šest strokovnih parametrov, ki se nanašajo na merjenje konstrukcijske in arhitekturne zasnove natečajnih elaboratov, na tretjem mestu pa je Merilo gospodarnosti, trajnosti in energetske učinkovitosti, ki je razdeljeno na tri parametre, ki merijo gospodarnost gradnje in vzdrževanja ter gospodarnost investicije kot celote.

Naročnik je v zgoraj citirani točki udeležence tudi opozoril, da morajo natečajni elaborati omogočati preverjanje vseh bistvenih elementov in vsebin, podanih v razpisni dokumentaciji za natečaj in da ocenjevalna komisija natečajnih elaboratov, ki tega ne bodo izpolnjevali, ne bo ocenjevala. Naročnik pa pri tem ni navedel, kateri naj bi bili ti bistveni elementi in vsebine, poleg tega je celo izrecno dopustil odstopanja od usmeritev in določil Natečajne naloge, pri čemer so morali udeleženci (morebitna) odstopanja natančno opredeliti in utemeljiti, odločitev o tem, ali so predstavljena odstopanja od programa in usmeritev utemeljena, pa je (bila) v pristojnosti ocenjevalne komisije. V zvezi z merili in predstavljenimi navodili iz zgoraj citirane točke 7. Natečajnih pogojev (Merila za ocenjevanje) ni bilo na Portalu javnih naročil postavljenega nobenega vprašanja.

Naročnik je v točki 4.15. Natečajnih pogojev (Ocenjevanje natečajnih elaboratov in zaključno poročilo) predvidel, da lahko v primeru potrebe po komunikaciji med ocenjevalno komisijo in enim ali več natečajnikov ali v primeru izenačene kakovosti več natečajnih elaboratov, ocenjevalna komisija povabi izbrane natečajnike k dodelavi natečajnega elaborata, za kar bodo zagotovljena dodatna sredstva. V takem primeru ocenjevalna komisija za vsak izbran natečajni elaborat pripravi priporočila za njegovo dodelavo. V isti točki je naročnik tudi navedel, da bo gospodarski subjekt, ki bo izdeloval projektno dokumentacijo, dolžan upoštevati pripombe, usmeritve in priporočila ocenjevalne komisije ter naročnika. Podobno zahteva izhaja tudi iz točke 4.24. Natečajnih pogojev (Bistvene zahteve naročnika kot bodo navedene v pogodbi o izdelavi projektne dokumentacije), kjer je naročnik zapisal, daj bo predmet pogodbe pri izdelavi projektne dokumentacije predstavljala natečajna rešitev, pridobljena na javnem natečaju, vključno z usmeritvami ocenjevalne komisije.

Kot je razvidno iz Poročila o delu ocenjevalne komisije in natečajnih elaboratih, se v konkretnem primeru ocenjevalna komisija (kljub temu, da je dvema elaboratoma podelila dve enakovredni drugi nagradi in kljub temu, da je določene pomanjkljivosti ugotovila pri vseh treh natečajnih elaboratih) ni odločila za možnost iz točke 4.15. Natečajnih pogojev, saj udeležencev (natečajnikov) ni povabila k dodelavi natečajnih elaboratov. Ocenjevalna komisija je (očitno) ocenila, da so odstopanja, ki jih je odkrila pri pregledu vseh treh prejetih elaboratov, dovolj utemeljena.

Iz točke 3.6. Poročila o delu ocenjevalne komisije in natečajnih elaboratih (Splošno poročilo o prispelih elaboratih in delu ocenjevalne komisije) izhaja, da je ocenjevalna komisija med prispelimi elaborati obravnavala dvoje različnih pristopov. Dva elaborata (vlagateljev in elaborat, ki je bil nagrajen s tretjo nagrado) predvidevata postavitev visokega nosilnega pilona z napenjalkami, ki konstrukcijsko omogoča premostitev razpona, tretji (vlagatelju sporni) elaborat udeleženca ELEA iC d.o.o. pa predvideva dokaj nepoznano, a v svetu že uporabljeno konstrukcijsko rešitev, ki s svojimi konstrukcijskimi elementi ne ustvarja takšne prostorske dominante.

Državna revizijska komisija je najprej preverila ocenjevanje po (najpomembnejšem) merilu - to je po merilu Skladnost zasnove z veljavnimi prostorskimi akti. Kot izhaja iz Poročila o delu ocenjevalne komisije in natečajnih elaboratih, je ocenjevalna komisija pri ocenjevanju po tem merilu za vsakega izmed natečajnih elaboratov navedla osnovne podatke o brveh z njihovimi izmerami ter informacijo o tem, v katerem delu območja obdelave je projektirana vsaka izmed treh brvi. V zvezi s ponudbo udeleženca ELEA iC d.o.o. je ugotovila, da je brv zasnovana kot trirazponski gredni sistem t.i. obrnjenega Finkovega paličja, z razpetinami 164 m + 117 m + 13 m in z ležišči ter z diletacijami na krajnih opornikih. Ugotovila je tudi, da je brv projektirana v osrednjem delu območja obdelave.

Vlagatelj v tem delu zahtevka za revizijo očita naročniku, da elaborat udeleženca ELEA iC d.o.o. posega izven območja dovoljenega posega in zato ni skladen z veljavnimi prostorskimi akti. Natečajna rešitev naj bi po vlagateljevih navedbah predvidela poseg na desnem bregu reke Drave, kjer temeljenje sidrišča končne posega na parcelo št. 1/11, k.o. 660, ki je v lasti in upravljanju Dravskih elektrarn Maribor. Vlagatelj tudi očita naročniku, da je prikaz temeljenja na natečajnih risbah elaborata izpuščen.

Z vlagateljevimi očitki se ni mogoče strinjati. Iz Slike 1, ki jo je udeleženec ELEA iC d.o.o. priložil k izjasnitveni vlogi (naveden dokument predstavlja povečavo ureditvene situacije desnega brega iz Plakata 1 in povečavo ureditvene situacije desnega brega iz Plakata 2, ki ju je udeleženec ELEA iC d.o.o. predložil že v natečajno ponudbeni dokumentaciji), je razvidno, da sidrišče končne zatege ne posega v parcelo št. 1/11, k.o. 660, pač se nahaja znotraj meja dovoljenega posega. Ravno tako ne drži, da naj bi bil prikaz temeljenja na natečajnih risbah izpuščen. Temeljenje je namreč, kot pravilno opozarja tudi udeleženec ELEA iC d.o.o., prikazano na Plakatu 3 - Zasnova konstrukcije (ki je ravno tako predložen že v natečajno ponudbeni dokumentaciji), pri čemer je iz navedenega dokumenta razvidno, da je temeljenje vertikalno. Navedeno pa pomeni, da niti temelji ne posegajo na parcelo št. 1/11, k.o. 660. Tudi sicer je iz Poročila o delu ocenjevalne komisije in natečajnih elaboratih (Poročilo o nagrajenih natečajnih elaboratih - točka 3.7., stran 18) razvidno, da je ta projektna rešitev glede temeljenja (celo) najbolj dodelana.

Državna revizijska komisija pa po merilu Skladnost zasnove z veljavnimi prostorskimi akt ni preverjala tudi ocenjevanja preostalih dveh ponudb, saj navedeno vrednotenje med vlagateljem in naročnikom ni sporno in ni predmet zahtevka za revizijo. Tudi sicer naročnikova ocenjevalna komisija v tem delu pri nobenem elaboratu ni ugotovila nikakršnih pomanjkljivosti.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju preverila še ocenjevanje po merilu Konstrukcijska in arhitekturna zasnova oziroma znotraj le-tega ocenjevanje po naslednjih kriterijih: 1. sodobnost in izvirnost konstrukcijske zasnove, izbira nosilnega sistema in tehnologije gradnje, 2. prepričljiv odgovor na prostorski, kulturni in naravni kontekst lokacije ter kakovost krajinske ureditve, 3. izbrani materiali, trajnost konstrukcije in racionalnost, 4. optimalno vodenje peš povezav in kolesarskega prometa in 5. funkcionalnost in izvirnost zasnove objektov in ureditev odprtega prostora.

Iz navedb komisije, ki se nanaša na ocenjevanje spornega elaborata po vseh petih podmerilih, je razvidna zlasti ugotovitev komisije, da gre pri spornem elaboratu (v primerjavi s preostalima dvema) za najbolj zanimivo in atraktivno zasnovo objekta ter hkrati za najbolj prepričljiv odgovor na prostorski, kulturni in naravni kontekst obravnavane lokacije po eni strani, po drugi strani pa je ponujena rešitev iz konstrukcijskega vidika najmanj dodelana in ima kar nekaj problematičnih mest, ki niso razrešena. Iz navedenega razloga je ocenjevalna komisija pri ocenjevanju spornega elaborata s konstrukcijsko tehničnega vidika podala pet mnenj in usmeritev: 1). preučitev izvedbe s torzijskim vpetjem nosilca tudi na vmesni podpori os 2, 2). preučitev ustreznosti izvedbe vpetja vmesnega jambora na mestu ležišč, 3). preučitev togosti sredinskih pilonov v vertikalni smeri, 4). rešitev zasnove vpetja pilona v osi 3 in 5). preučitev ustrezne višine pilonov. Iz geotehničnega vidika je ocenjevalna komisija podala dve mnenji oziroma usmeritvi za morebitno nadaljnje projektiranje: 1). potrebno je določiti točno število pilotov za posamezno podporo in 2). rešiti nejasnosti glede podpiranja brvi na območju jambora na otoku, če uvrtane pilote uporabi tudi za montažo konstrukcije.

Primerjava navedenega ocenjevanja z vrednotenjem vlagateljeve ponudbe pokaže, da vlagateljeva konstrukcijska rešitev ne teži k skladnosti in ravnovesju z obstoječimi elementi v prostoru niti se jim ne podreja, temveč s svojimi presežki nadvlada in ustvarja nov prepoznavni element v prostoru oziroma ne podaja prepričljivega odgovora na prostorski, kulturni in naravni kontekst lokacije. Ocenjevalna komisija je tudi ugotovila, da je izbor materialov ustrezen glede na
izbrani konstrukcijski sistem, manj pa je ustrezen z vidika prilagajanja naravnemu kontekstu lokacije. Ocenjevalna komisija je pri vlagateljevi rešitvi pohvalila tlorisno ukrivljenost, ki je (kot je zapisala) odlična rešitev odlaganja (vpenjanja) preklade v krajne opornike, hkrati pa povečuje torzijsko togost in prostorsko uravnotežuje sistem ter zvezno vodi kolesarski promet na prehodu iz objekta na nasip, brez ustvarjana konfliktnih točk. Brv zato po mnenju ocenjevalne komisije ne potrebuje ležišč in diletacij, s čimer se bistveno poenostavi in poceni njeno vzdrževanje. Je pa ocenjevalna komisija podala tri mnenja oziroma usmeritve za morebitno nadaljnje projektiranje, ki se nanašajo na geotehnični vidik, in sicer: 1). rešiti nejasnosti glede izvedbe geotehničnih sider, 2). preučiti dolžino pilotov predvsem na sredinski podpori in 3). preučiti možnost predlaganega sistema začasnih podpor.

Iz zgornjih ugotovitev ocenjevalne komisije je razvidno, da je bila udeležencu ELEA iC d.o.o. podeljena enakovredna druga nagrada iz razloga, ker je ocenjevalna komisija pri tem elaboratu (v primerjavi s preostalima dvema elaboratoma) prepoznala kakovost urbane in krajinske ureditve ter funkcionalnost in izvirnost zasnove objektov ter ureditev odprtega prostora. Komisija je posledično ugotovila, da navedena rešitev v primerjavi s preostalima elaboratoma bolj subtilno posega v prostor ter da zaradi izpostavljene izvirnosti zasnove objektov in ureditve odprtega prostora dosega pričakovanja investitorja. Na vrednotenje pa je vplivala tudi siceršnja konstrukcijska nedodelanost z nekaterimi problematičnimi mesti, ki niso razrešena, zato je komisija podala pet usmeritev, ki jih bo potrebno (pri morebitnem nadaljnjem projektiranju) upoštevati iz konstrukcijsko tehničnega vidika, podala pa je tudi dve usmeritvi, ki ju bo potrebno upoštevati iz geotehničnega vidika. Prav nasprotno pa je bilo pri ocenjevanju vlagateljevega elaborata ugotovljeno, da njegova konstrukcijska rešitev ne teži k skladnosti in ravnovesju z obstoječimi elementi v prostoru niti se jim ne podreja in predstavlja med vsemi tremi natečajnimi rešitvami največji oziroma najbolj izstopajoč poseg, zaradi česar ne nudi prepričljivega odgovora na prostorski, kulturni in naravni kontekst lokacije. A po drugi strani je ocenjevalna komisija ugotovila, da je vlagateljev elaborat kvalitetno strokovno dodelan, pri čemer je bila, kot že izhaja iz te obrazložitve, zlasti pohvaljena tlorisna zakrivljenost brvi. Iz Poročila o delu ocenjevalne komisije in natečajnih elaboratih je tudi razvidno, da je ocenjevalna komisija z geotehničnega aspekta pri vlagateljevemu elaboratu podala tri usmeritve za morebitno nadaljnje projektiranje.

Skratka, vlagateljev (pre)izstopajoči poseg v prostorski, kulturni in naravni kontekst lokacije in kvalitetna strokovna dodelava brvi sta bila po mnenju ocenjevalne komisije izenačena z rešitvijo družbe ELEA iC d.o.o., ki je po mnenju ocenjevalne komisije ponudila najbolj prepričljiv odgovor na prostorski, kulturni in naravni kontekst obravnavane lokacije, a pri tem ni dovolj konstrukcijsko dodelana.

Tudi sicer je potrebno ugotoviti, da so v obravnavano merilo vključeni takšni parametri, ki nagrajujejo konstrukcijsko zasnovo in izbiro nosilnega sistema ter tehnologije gradnje, naročnik pa je znotraj merila predvidel zlasti tudi parametre, ki vzpodbujajo k izvirnosti in sodobnosti tako konstrukcijske zasnove, kakor tudi k funkcionalnosti in izvirnosti zasnove objektov ter ureditve odprtega prostora in dajejo prepričljiv odgovor na prostorski, kulturni in naravi kontekst lokacije ter kakovost krajinske ureditve. Državna revizijska komisija na tem mestu ponovno poudarja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji izrecno dovolil tudi odstopanja od predvidenega programa/usmeritev in določil, odločitev o tem, ali so takšna odstopanja dovolj utemeljena, pa je bila v pristojnosti ocenjevalne komisije. Poleg tega je naročnik tudi zapisal, da bo gospodarski subjekt, ki bo izdeloval projektno dokumentacijo, dolžan upoštevati tako pripombe, usmeritve in priporočila ocenjevalne komisije, kakor tudi njegove pripombe.

Nenazadnje naročnik tudi pravilno opozarja, da so bili arhitekturno oblikovanje, konstrukcijska zasnova in izbira konstrukcijskih materialov v skladu z razpisno dokumentacijo (točka B.2.3.1 Natečajne naloge - Arhitekturno - konstrukcijska izhodišča za premostitveni objekt) v celoti prepuščeni natečajnim rešitvam. Kljub temu pa je naročnik v isti točki razpisne dokumentacije tudi zapisal, naj se pri arhitekturno konstrukcijski zasnovi in ureditvi upošteva vizualna občutljivost obravnavanega območja (celovitost arhitekturne, konstrukcijske in krajinsko arhitekturne rešitve), ustvarjene in geografske danosti (pogledi na HE Mariborski otok in na sam Mariborski otok in umeščenost v sonaravni zaraščeni brežini) in omejitve, kot so klif levega brega, geološko geomehanske značilnosti, hidrološke razmere ter bližina in višina pozicij priključnih poti.

Državna revizijska komisija pa po navedenem merilu ni preverjala tudi ocenjevanja natečajnega elaborata, ki je prejel tretjo nagrado, prav tako ni preverjala ocenjevanja po (tretjem) merilu (Merilo gospodarnosti, trajnosti in energetske učinkovitosti), saj navedeni deli ocenjevanja med strankama niso sporni in niso predmet zahtevka za revizijo.

Ob zgoraj opisanem dejanskem stanju bi lahko vlagatelj, kot že izhaja iz te obrazložitve, na naročnika naslovil zahtevo za dodatno pojasnilo in (v kolikor je menil, da bi morala biti naročnikove strokovne zahteve in merila oblikovane drugače) vložil zahtevek za revizijo, vendar bi moral to storiti v rokih, ki jih za vložitev zahtevka za revizijo (ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali na razpisno dokumentacijo) določa 25. člen ZPVPJN. Po poteku teh rokov vsebinska presoja navodil, zahtev in meril iz razpisne dokumentacije ni več dopustna, zaradi česar je lahko Državna revizijska komisija le še preverila, ali natečajno ponudbena dokumentacija družbe ELEA iC d.o.o. izpolnjuje zahteve na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji oziroma ali je bila ocenjena v skladu z vnaprej določenimi merili.

Upoštevaje zgoraj navedene ugotovitve Državne revizijske komisije naročniku ni mogoče očitati, da je ravnal nepravilno, ko je udeležencu ELEA iC d.o.o. podelil enakovredno drugo nagrado.

Ker naročniku v obravnavani zadevi ni mogoče očitati kršitev, ki jih v zahtevku za revizijo zatrjuje vlagatelj, je Državna revizijska komisija, na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo vlagatelja kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Udeleženec ELEA iC d.o.o. v vlogi z dne 22. 11. 2022, s katero se je izjasnil o navedbah vlagatelja, ravno tako uveljavlja povrnitev stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva. Državna revizijska komisija je zahtevo po povrnitvi stroškov zavrnila, saj je po preučitvi navedene vloge ugotovila, da njegov prispevek k rešitvi zadeve ni bil bistven, navedbe v vlogi pa niso pripomogle niti k hitrejši niti k enostavnejši rešitve zadeve, zato njegovi stroški niso bili potrebni in mu jih vlagatelj ni dolžan povrniti.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.




Pravni pouk:
Zoper odločitev o zahtevku za revizijo je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


Predsednik senata:
Marko Medved, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije



























Vročiti (prek portala eRevizija):
- vlagatelj - po pooblaščencu,
- naročnik,
- ELEA iC d.o.o. - po pooblaščencu,
- RS MJU.

Vložiti:
- v spis zadeve.



























Natisni stran