EN

018-007/2022 Mestna občina Novo mesto

Številka: 018-007/2022-3
Datum sprejema: 15. 2. 2022

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sama Červeka, kot predsednika senata ter Aleksandra Petrovčiča in Tadeje Pušnar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvedba zamenjave neskladnih svetilk na območju Mestne občine Novo mesto v letu 2021« na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik Javna razsvetljava d.d., Litijska cesta 263, Ljubljana - Dobrunje (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Mestna občina Novo mesto, Seidlova cesta 1, Novo mesto (v nadaljevanju: naročnik) dne 15. 2. 2022

odločila:


1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o naročilu je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 7. 9. 2021, št. objave JN006126/2021-B01, s popravki ter v Dopolnilu k Uradnemu listu Evropske unije dne 8. 9. 2021, št. objave 2021/S 174-453427, s popravki.

Naročnik je dne 2. 12. 2021 sprejel in nato dne 6. 12. 2021 na Portalu javnih naročil (pod št. objave JN006126/2021-ODL01) objavil dokument Odločitev o oddaji javnega naročila, iz katerega izhaja, da je javno naročilo oddal ponudniku Javna razsvetljava d.d., Ljubljana (vlagatelju), ponudbo ponudnika Gregorič elektromehanika d.o.o., Mirna pa zavrnil kot manj ugodno (v nadaljevanju: prvotna odločitev). Po pozivu ponudnika Gregorič elektromehanika d.o.o., Mirna, da sprejeto odločitev razveljavi, je naročnik ponovno pregledal prispeli ponudbi in dne 15. 12. 2021 sprejel in istega dne na Portalu javnih naročil (pod št. objave JN006126/2021-ODL01P1) objavil dokument Odločitev o spremembi Odločitve o oddaji javnega naročila, št. 431-0025/2021-21 z dne 2. 12. 2021, objavljena na Portalu javnih naročil dne 6. 12. 2021, s katerim je prvotno odločitev spremenil tako, da je kot nedopustni zavrnil obe prejeti ponudbi (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila). V zvezi s ponudbo vlagatelja je naročnik navedel, da ne ustreza tehničnim zahtevam iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v delu, ki se nanaša na zahtevo, da ponudniki ponudijo svetilke, ki zagotavljajo stopnjo zaščite pred zunanjimi mehanskimi udarci vsaj s kodo IK09. Ugotovil je, da iz tehničnih specifikacij svetilk, predloženih s strani vlagatelja dne 12. 11. 2021 izhaja, da ponuja svetilke, ki zagotavljajo stopnjo zaščite pred zunanjimi mehanskimi udarci le s kodo IK08.

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj pravočasno, dne 27. 12. 2021, prek portala eRevizija vložil Zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in izpodbijana odločitev razveljavi; zahteva tudi povračilo stroškov postopka pravnega varstva (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo).

Vlagatelj zatrjuje, da naročnik odločitve o oddaji naročila ni obrazložil skladno z zahtevami Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS; št. 91/15 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) in stališči Državne revizijske komisije, saj ni obrazložil, katere tehnične specifikacije je pregledal in iz katerih dokazil natančno izhaja stopnja zaščite po kodi IK08. Vlagatelj je v dopolnitvi ponudbe z dne 12. 11. 2021 za vse svetilke predložil ENEC certifikate, ki jasno izkazujejo kodo IK09. Naročnik bi moral upoštevati zgolj in samo ENEC certifikate, ne pa podatkovnih listov, ki ne predstavljajo nobenega certifikata in v katerih je res tipkarska napaka pri navedbi kode. Ob pojasnjevanju razlike med ENEC certifikati in oznako CE se vlagatelj sklicuje na hierarhijo tehnične dokumentacije in zatrjuje, da je ENEC certifikat nad podatkovnim listom, zaradi česar velja, kar je zapisano v ENEC certifikatu, ne pa, kar je zapisano v podatkovnem listu. Vlagatelj zatrjuje, da zaradi neobrazloženosti in nesklepčnosti odločitve o oddaji naročila ni možen njen preizkus. Vlagatelj prilaga primer ENEC certifikata, v katerem je navedena koda IK09 in zatrjuje, da njegova ponudba ustreza vsem zahtevam dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Vlagatelj zatrjuje tudi, da je naročnik prvotno odločitev razveljavil na nezakonit način. Meni, da pobuda za spremembo odločitve ne predstavlja zakonitega pravnega sredstva, zaradi česar naročnik za spremembo prvotne odločitve ni imel pravne podlage. Pravi razlog za spremembo prvotne odločitve je drugje (pritiski s strani tretjih oseb: dobaviteljev), kar bo naznanil pristojnim organom.

Naročnik je dne 21. 1. 2022 sprejel in dne 24. 1. 2022 na portalu eRevizija objavil dokument Sklep, s katerim je zavrnil tako vlagateljev zahtevek za revizijo kot tudi njegovo zahtevo za povračilo stroškov postopka pravnega varstva (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo).

Naročnik uvodoma povzema potek postopka oddaje javnega naročila in navedbe vlagatelja iz zahtevka za revizijo. Zavrača očitke o neobrazloženosti odločitve o oddaji naročila in pojasnjuje, da iz nje jasno in nedvoumno izhaja razlog za zavrnitev vlagateljeve ponudbe, tj. dejstvo, da ponujene svetilke ne zagotavljajo stopnje zaščite pred zunanjimi mehanskimi udarci s kodo IK09, saj iz predložene tehnične dokumentacije izhaja, da vlagatelj za določene profile svetilk (od 2 do 8) ponuja svetilke s stopnjo zaščite s kodo IK08. Zavrača tudi očitke, da bi moral upoštevati hierarhijo tehnične dokumentacije na način, da bi bil ENEC certifikat nad podatkovnimi listi. Navaja, da morata biti ponudbena dokumentacija in njena vsebina v celoti usklajeni, iz vseh dokazil (certifikatov, podatkovnih listov, izjav EU o skladnosti) pa mora izhajati, da ponujeno blago ustreza tehničnim zahtevam naročnika. Naročnik nazadnje še pojasnjuje, da je z izključnim namenom odprave nezakonitosti prvotno odločitev razveljavil in spremenil po ugotovitvi, da ponujene svetilke vlagatelja ne ustrezajo vsem tehničnim zahtevam (in ne zaradi kakršnihkoli pritiskov s strani tretjih oseb).

Naročnik je Državni revizijski komisiji preko portala eRevizija dne 24. 1. 2022 posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Vlagatelj se do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo ni opredelil.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo opravila predhodni preizkus v skladu z 31. členom ZPVPJN. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala vlagateljev očitek, da naročnik ni ravnal zakonito, ko je na pobudo drugega ponudnika prvotno odločitev spremenil in sprejel novo odločitev o oddaji naročila.

ZJN-3 v šestem odstavku 90. člena med drugim določa, da lahko naročnik do pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila z namenom odprave nezakonitosti po predhodni ugotovitvi utemeljenosti svojo odločitev na lastno pobudo spremeni in sprejme novo odločitev, s katero nadomesti prejšnjo. Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v odločitvi v zadevi št. 018-172/2018, pojma »lastna pobuda« ni primerno razlagati v smislu, da naročnik ne sme spremeniti odločitve, če je predlog oz. zahtevo za spremembo odločitve prejel s strani konkurenčnega ponudnika, temveč je primernejša razlaga, da ZJN-3 naročniku ne nalaga, da mora spremeniti svojo odločitev, če mu to predlaga sodelujoči ponudnik, temveč se za spremembo odločitve odloči sam, na podlagi ugotovitve, da je tisto, s čimer se je seznanil (npr. tudi od sodelujočega ponudnika) po sprejemu sporne odločitve (in pred njeno pravnomočnostjo) takšnega pomena, da narekuje spremembo že sprejete odločitve in sprejem nove.

Kot uvodoma že navedeno, je naročnik dne 2. 12. 2021 sprejel odločitev, s katero je javno naročilo oddal vlagatelju, ponudbo ponudnika Gregorič elektromehanika d.o.o., Mirna pa zavrnil kot manj ugodno. Ponudnik Gregorič elektromehanika d.o.o., Mirna je z dopisom z dne 8. 12. 2021 zahteval vpogled v ponudbo vlagatelja, po opravljenem vpogledu pa na naročnika naslovil dokument z dne 13. 12. 2021, v katerem je izpostavil na vpogledu ugotovljene pomanjkljivosti v ponudbi vlagatelja in pozval naročnika, da odločitev z dne 2. 12. 2021 razveljavi. Naročnik je pred pravnomočnostjo prvotne odločitve prejeti ponudbi ponovno pregledal in ugotovil, da ponudba vlagatelja ni dopustna, zato je dne 15. 12. 2021 sprejel novo (izpodbijano) odločitev o oddaji naročila, s katero je prvotno odločitev spremenil in prejeti ponudbi zavrnil kot nedopustni. Državna revizijska komisija ugotavlja, da tako ravnanje naročnika ni v nasprotju s šestim odstavkom 90. člena ZJN-3, zato s tem očitkom povezane vlagateljeve navedbe zavrača kot neutemeljene.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo dalje zatrjuje, da naročnikova odločitev o oddaji naročila ni ustrezno obrazložena, ker naročnik ni pojasnil, katere tehnične specifikacije je pregledal in iz katerih dokazil izhaja njegova ugotovitev o neustrezni stopnji zaščite (IK) ponujenih svetilk.

Možnost uresničitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva se uresničuje skozi določbo tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, v skladu s katero je naročnik dolžan v odločitvi o (ne)oddaji javnega naročila (med drugim) navesti razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran. Ta določba, ki (med drugim) odraža tudi načelo transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), v skladu s katerim mora biti ponudnik izbran na pregleden način po predpisanem postopku, je ključnega pomena za zagotavljanje učinkovitosti kot enega temeljnih načel pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil (9. člen ZPVPJN v povezavi s 7. členom ZPVPJN).

Čeprav ZJN-3 ne določa kriterijev za ugotavljanje ustreznosti vsakokratne obrazložitve odločitve o (ne)oddaji naročila, je slednje skozi svojo prakso oblikovala Državna revizijska komisija. V skladu z njeno ustaljeno prakso (primerjaj npr. odločitev v zadevah št. 018-096/2016, 018-258/2017, 018-234/2017) je namen odločitve o (ne)oddaji javnega naročila predvsem seznanitev ponudnikov z zadostnimi informacijami, potrebnimi za učinkovito uveljavljanje pravnega varstva. V tem okviru se za obrazložitev ne zahteva, da bi bila vseobsežna, mora pa vsebovati jasne in nedvoumne razloge naročnika do te mere, da je ponudnikom omogočena seznanitev z utemeljitvijo odločitve in preverba zakonitosti le-te. S tem je na eni strani ponudnikom dana možnost zaščite svojih pravic in pravnih interesov, na drugi strani pa je organu pravnega varstva omogočena presoja zakonitosti takšne odločitve (v kolikor je zahtevana).

V obravnavanem primeru je naročnik v obrazložitvi izpodbijane odločitve o oddaji naročila (med drugim) navedel, da je pri ponovnem pregledu vlagateljeve ponudbe ugotovil, da iz tehničnih specifikacij svetilk, ki jih je vlagatelj predložil dne 12. 11. 2021, izhaja, da ponujene svetilke zagotavljajo stopnjo zaščite pred zunanjimi mehanskimi udarci le s kodo IK08 in ne vsaj s kodo IK09, kot je zahteval.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj lahko na podlagi take obrazložitve odločitve o (ne)oddaji naročila nedvoumno ugotovil, da je naročnik oceno o nedopustnosti njegove ponudbe napravil na podlagi podatkov, ki se nahajajo v tehnični dokumentaciji, ki jo je vlagatelj naročniku predložil dne 12. 11. 2021, četudi naročnik posameznih dokumentov, na katere opira svojo obrazložitev, poimensko ni zapisal. Navedeno je razvidno tudi iz zahtevka za revizijo, saj je vlagatelj ob sklicevanju na pomen različnih certifikatov utemeljeval, zakaj je potrebno šteti, da je s tem, ko je naročniku dne 12. 11. 2021 predložil ENEC certifikate, izpolnil naročnikovo tehnično zahtevo glede stopnje zaščite svetilk in pojasnjeval, zakaj podatkovnih listov, v katerih je »tipkarska napaka« pri navedbi stopnje zaščite svetilk pri presoji izpolnjevanja tehnične zahteve ne gre upoštevati. Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija kot neutemeljene zavrača vlagateljeve navedbe, da naročnikova odločitev o oddaji naročila ni ustrezno obrazložena (zaradi česar bi bilo njegovo uveljavljanje pravnega varstva oteženo ali onemogočeno) in ugotavlja, da naročniku kršitve tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 v povezavi s 6. členom ZJN-3 ni mogoče očitati.

Vlagatelj nazadnje v zahtevku za revizijo zatrjuje še, da je ponudil svetilke, ki izpolnjujejo vse zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, torej tudi zahtevo v zvezi s stopnjo zaščite pred zunanjimi mehanskimi udarci (IK) in da naročnik, ob pravilnem upoštevanju hierarhije predložene tehnične dokumentacije, njegove ponudbe ne bi smel zavrniti kot nedopustne.

Revizijske navedbe vlagatelja je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, skladno s katero je dopustna ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

Iz navedenega določila ZJN-3 je med drugim razvidno, da mora ponudba ustrezati (tudi) tistim zahtevam naročnika, ki se nanašajo na predmet naročila in jih naročnik določi s tehničnimi specifikacijami. S tehničnimi specifikacijami naročnik v skladu z 68. členom ZJN-3 opiše predmet naročila in natančno opredeli njegove lastnosti oz. specificira njegove zahtevane značilnosti, kot npr. stopnjo kakovosti, uporabljene materiale, dimenzije, tehnične parametre, proizvodne postopke, okoljske lastnosti, stopnjo varnosti itd. Gre za zahtevane značilnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale pričakovanja naročnika glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila.

Tehnične specifikacije mora naročnik ob upoštevanju 68. člena ZJN-3 navesti v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Tehnične specifikacije morajo vsem gospodarskim subjektom zagotavljati enak dostop do postopka javnega naročanja in neupravičeno ne smejo ovirati odpiranja javnih naročil konkurenci (četrti odstavek 68. člena ZJN-3). Naročnik jih lahko določi bodisi v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti bodisi s sklicevanjem na tehnične specifikacije in različne standarde oz. tehnične ocene bodisi s kombinacijo navedenih načinov (peti odstavek 68. člena ZJN-3). V skladu z devetim odstavkom 68. člena ZJN-3 mora ponudnik v svoji ponudbi z vsemi ustreznimi sredstvi in na način, ki je določen v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, dokazati, da blago izpolnjuje zahteve glede delovanja ali funkcionalnosti, ki jih določi naročnik.

Skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, po tem, ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena.

Naročnik lahko, v kolikor so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne, oz. če posamezni dokumenti manjkajo, v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3, zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave ponudnikov in transparentnosti. Ista določba ZJN-3 med drugim določa tudi, da naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam ter da se lahko predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj je pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, mogoče objektivno preveriti. Ponudnik v skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 (razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba) ne sme dopolnjevati ali popravljati (med drugim) tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila.

Državna revizijska komisija je že večkrat zapisala (npr. v odločitvi v zadevah št. 018-079/2018, 018-196/2019, 018-034/2021), da je ponudnik tisti, ki je zainteresiran za pridobitev javnega naročila, in je hkrati tudi tisti, ki mu je naloženo breme priprave dopustne ponudbe, tj. ponudbe, ki mora biti (med drugim) skladna tudi z vnaprej opredeljenimi zahtevami naročnika. Natančnost in skrbnost pri pripravi ponudbe se od ponudnika pričakuje še posebej v delu, v katerem predstavlja predmet, kot enega njenih najpomembnejših elementov. Kot prehodno opisano, je namreč ponudnikom, v skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 (razen izjemoma, tj. pod pogoji, določenimi z ZJN-3), izrecno prepovedano dopolnjevanje ali popravljanje tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila. Navedena določba, ki onemogoča posege v predmet ponudbe po poteku roka za prejem ponudb in s tem predstavlja izjemo od načeloma dopustnega dopolnjevanja, popravljanja ter pojasnjevanja ponudb, urejenega v petem odstavku 89. člena ZJN-3, kaže na posebno težo, ki jo zakon pripisuje ponujenemu predmetu ponudbe. Ponudniki morajo biti zato še posebej pozorni, da ponudijo takšen predmet, kot ga je zahteval naročnik, oz. so dolžni pri pripravi ponudbe v tem delu ravnati s še posebno skrbnostjo.

V obravnavanem primeru je naročnik tehnične specifikacije predmeta javnega naročila opredelil v dokumentu Popis del in v dokumentu Tehnične zahteve naročnika. Med drugim je za cestne svetilke v razpisanih profilih 1-11 določil, da morajo dosegati stopnjo zaščite IK09 (»[…] material okvirja je […] IK09, […].«; dokument Popis del; »Zagotovljen mora biti vsaj […] IK09, […]«; dokument Tehnične zahteve naročnika). V dokumentu Tehnične zahteve naročnika je naročnik opredelil tudi, katera dokazila morajo ponudniki za ponujene svetilke predložiti v ponudbi (certifikati, svetlobno tehnični izračuni, fotometrična merilna poročila itd.).

Iz odstopljene dokumentacije izhaja, da je naročnik vlagatelja z dopisom z dne 5. 11. 2021 pozval naj predloži (med drugim) manjkajoče »tehnične karakteristike ponujenih svetilk« in »certifikate, skladno z razpisno dokumentacijo […]«. Vlagatelj se je na poziv naročnika odzval in naročniku z dopisom z dne 12. 11. 2021 predložil (med drugim) s strani proizvajalca svetil pripravljeno tehnično dokumentacijo za svetila, ponujena v profilih 1-11 in več certifikatov.

Po vpogledu v dokumentacijo, ki jo je vlagatelj odstopil naročniku dne 12. 11. 2021, je naročnik ugotovil, da vlagatelj ponuja svetilke, ki ne dosegajo zahtevane stopnje zaščite IK09, njegovi ugotovitvi pa vlagatelj ob sklicevanju na ENEC certifikate nasprotuje. Da bi ugotovila, ali je naročnik utemeljeno zaključil, da s strani vlagatelja ponujene svetilke ne ustrezajo tehnični zahtevi glede stopnje zaščite, je v to dokumentacijo vpogledala tudi Državna revizijska komisija. Pri tem ugotavlja, da se v njej res nahajajo dokumenti (tehnični listi proizvajalca svetil), iz katerih za svetila, ki jih vlagatelj ponuja v nekaterih profilih (tj. 2, 3, 4, 5, 6, 7 in 8) izhaja, da dosegajo stopnjo zaščite (»Mech. impact protection code«) le IK08, kot navaja naročnik. Hkrati ugotavlja, da se v njej nahajajo tudi dokumenti (certifikati), na katere se sklicuje vlagatelj in iz katerih za svetila v izpostavljenih profilih izhaja, da v primeru, da gre za 6mm steklo, dosegajo stopnjo zaščite (»degree of protection«) IK09 (če je steklo tanjše, je stopnja zaščite IK08; ENEC certifikat z dne 27. 1. 2021). Iz navedenega izhaja, da je vlagatelj v ponudbeni dokumentaciji predložil več dokumentov, iz katerih za ponujena svetila v nekaterih profilih izhajajo različni podatki o stopnji njihove zaščite (IK), kar v zahtevku za revizijo priznava tudi sam. S tem, ko je vlagatelj naročniku predložil tehnično dokumentacijo, katere vsebina v izpostavljenem delu med seboj ni usklajena, je v svoji ponudbi povzročil nepravilnost, zaradi katere, brez dodatnih (z ZJN-3 prepovedanih) posegov v obstoječo vsebino ni mogoče ugotoviti, kakšno stopnjo zaščite nudijo ponujene svetilke (IK08 ali IK09) oz. ali v profilih 2, 3, 4, 5, 6, 7 in 8 ponuja svetilke z zahtevano stopnjo zaščite IK09. Pojasnjevanje ponudbene vsebine oz. morebitno odpravljanje ugotovljene pomanjkljivosti v delu, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila bi namreč pomenilo nedovoljen poseg v vlagateljevo ponudbo v smislu predhodno opisanega določila šestega odstavka 89. člena ZJN-3. Navedenega ne spremeni niti vlagateljevo sklicevanje na obstoj tipkarske (oz. očitne) napake v podatkovnih listih niti njegovo sklicevanje na potrebno upoštevanje hierarhije tehnične dokumentacije. Tipkarska napaka, na katero se sklicuje vlagatelj, namreč ni taka, da bi jo bilo v objektivnem smislu moč zaznati na prvi pogled, neposredno, ampak šele z dodatnim pojasnjevanjem posameznih okoliščin dejanskega stanja oz. s preverjanjem pravilnosti le-tega (prim. npr. odločitev Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-151/2019, 018-046/2020); ZJN-3 in dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila pa tudi ne dajeta podlage za razlago, da bi pri izkazu ustreznosti predloženih svetil oz. v primeru razhajanj med podatki v predloženi ponudbi imela vsebina ENEC certifikatov večjo veljavo kot vsebina tehničnih (podatkovnih) listov proizvajalca svetil. Upoštevaje vse navedeno Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju z 89. členom ZJN-3 v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je ponudbo vlagatelja zaradi pomanjkljivosti ponudbe v delu, ki se nanaša na stopnjo zaščite ponujenih svetilk, zavrnil kot nedopustno.

Ker vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, je Državna revizijska komisija na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja povračilo stroškov postopka pravnega varstva. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Pravni pouk: Zoper odločitev o zahtevku za revizijo je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.

V Ljubljani, 15. 2. 2022



Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije


Vročiti (prek portala e-Revizija):
- naročnik,
- vlagatelj,
- RS, MJU.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu





Natisni stran