Na vsebino
EN

018-125/2021 Republika Slovenija, Varstveno delovni center INCE

Številka: 018-125/2021-7
Datum sprejema: 26. 8. 2021

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter Nine Velkavrh in dr. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Prevozi uporabnikov Varstveno delovnega centra INCE za obdobje 2 leti po sklopih« - 1. in 4. sklop, na podlagi zahtevkov za revizijo, ki sta ju vložili družbi Prevozi Slapar d.o.o., Kersnikova ulica 8, Mengeš (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) in AP Šinkovec d.o.o., Savska cesta 51A Domžale, ki ga zastopa Odvetniška družba Potočnik in Prebil o.p., d.o.o., Ajdovščina 4, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Varstveno delovni center INCE, Ropretova cesta 23, Mengeš (v nadaljevanju: naročnik), dne 26. 8. 2021

odločila:



1. Obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega in drugega vlagatelja se združi v en revizijski postopek.

2. Zahtevek za revizijo prvega vlagatelja se zavrne.

3. Zahtevek za revizijo drugega vlagatelja se zavrne.

4. Zahteva prvega vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

5. Zahteva drugega vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:


Obvestilo o predmetnem javnem naročilu male vrednosti je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 26. 3. 2021, pod št. objave JN001854/2021-W01.

Predmetno javno naročilo je razdeljeno na štiri sklope. Naročnik je v obravnavanem primeru prejel pet ponudb. Prvi vlagatelj je predložil ponudbo za 1. sklop, drugi vlagatelj pa za 1., 2. in 4. sklop. Naročnik je z dokumentom Odločitev o oddaji javnega naročila št. 3028/21 z dne 7. 7. 2021 vse sodelujoče ponudnike obvestil, da javnega naročila v 1. in 2. sklopu ne bo oddal, da je javno naročilo v 3. sklopu oddal v izvedbo družbi Arriva, družba za prevoz potnikov d.o.o., Mirka Vadnova 8, Kranj, v 4. sklopu pa je javno naročilo oddal v izvedbo ponudniku Gerčar prevozi d.o.o., Vrhovlje 17, Lukovica (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve je razvidno, da je bila ponudba prvega vlagatelja izločena iz razloga, ker je naročnik v zvezi z referenčnim poslom št. 1, ki je bil sklenjen z referenčnim naročnikom Cirius Kamnik, ugotovil, da vrednost vseh poslov v obdobju od 1. 9. 2018 do 31. 8. 2020 ne dosega zahtevane vrednosti v višini 25.000,00 EUR. Referenčni posel št. 2, ki se nanaša na referenčnega naročnika Občino Komenda, pa ni ustrezen iz razloga, ker je prvi vlagatelj dnevne prevoze po pogodbi št. 430-0026/2019-3 opravljal le v mesecu septembru, nato pa sta stranki navedeno pogodbo sporazumno prekinili. Ponudba drugega vlagatelja je bila v vseh treh sklopih izločena iz razloga, ker ponujene cene v 1., 2. in 4. sklopu presegajo naročnikova zagotovljena sredstva.

Zoper navedeno odločitev v 1. sklopu je prvi vlagatelj dne 14. 7. 2021 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva. Uvodoma zatrjuje, da se že več kot 40 let ukvarja z izvajanjem prevozov, pri čemer je v ponudbi navedel reference, ki so bile najbolj relevantne za predmetno naročilo. Ne glede na to, da ni povsem jasno, kako lahko dolgoročna 12-mesečna pogodba vpliva na usposobljenost ponudnika, ki je npr. izvajal več naročil po pogodbah z 10 mesečno veljavnostjo, pa v fazi objave razpisa ni želel komplicirati in je zato v ponudbi navedel obe sporni referenci, ki v celoti izpolnjujeta zahteve naročnika. Navaja, da so naročnikove ugotovitve, ki se nanašajo na referenčni posel Cirius Kamnik, v nasprotju z dokumentacijo, ki jo je predložil na podlagi naročnikove poziva. Pojasnjuje, da je pri vpisu trajanja okvirnega sporazuma pomotoma navedel letnico 2020 namesto 2022, saj je bil sklenjen za obdobje od 1. 9. 2018 do 31. 8. 2022, kar izhaja tako iz okvirnega sporazuma, kakor tudi iz vseh pogodb, ki jih je predložil v sklopu dopolnitve. Navedeno je razvidno tudi iz javnega naročila (3/2018), ki predstavlja podlago za sklenitev okvirnega sporazuma in iz naslova vsake pogodbe, izhaja pa tudi iz podatkov o relacijah. Opozarja še, da je naročniku posredoval tudi podatke o prometu, iz katerih izhaja, da je bilo v okviru sklenjenega okvirnega sporazuma izvedeno za več kot 25.000,00 EUR brez DDV storitev, enaki podatki pa izhajajo tudi iz vpogleda v Erar, pri čemer je potrebno upoštevati, da se računi izdajajo za pretekli mesec, plačila pa praviloma šele po 30 dneh, kar pomeni 2-mesečni zamik pri prikazu podatkov. Navaja še, da iz določil okvirnega sporazuma tudi izhaja, da gre za dnevne prevoze (»Prevozi se izvajajo vse delovne dni skladno po šolskem koledarju.«). Če naročnik referenčnih podatkov ni uspel preveriti pri referenčnem naročniku, še zatrjuje prvi vlagatelj, pa to tudi ne more biti razlog za njegovo izločitev. Prvi vlagatelj se prav tako ne strinja z naročnikovimi ugotovitvami, ki se nanašajo na referenčni posel Občina Komenda. Priznava, da je bila pogodba sporazumno prekinjena, vendar je ne glede na to najmanj v mesecu septembru izvajal storitve v skladu z naročnikovo zahtevo, saj je bilo potrebno dnevne prevoze oseb z motnjami v duševnem zdravju izvajati na podlagi dolgoročnih letnih pogodb, ki trajajo najmanj 12 mesecev. V praksi bi lahko prišlo do situacije, ko bi bila pogodba sklenjena za 12 mesecev, pa bi jo potem sporazumno prekinili šele po sprejemu naročnikove odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika. Formalno je pogoj, tako kot je zapisan, tudi izpolnjen. Prvi vlagatelj še navaja, da ni jasno, kakšno usposobljenost ponudnika naj bi naročnik preverjal s trajanjem pogodbe. Če pri referenci ni pomembna vrednost, potem bi bila ustrezna tudi izvedba posamičnega prevoza (v vrednosti npr. 100 EUR), če bi bila pogodba sklenjena za 12 mesecev. Zato je naročnikova zahteva, ki se nanaša na trajanje, formalna in ne vsebinska, saj ne prispeva k izkazovanju večje usposobljenosti ponudnikov.

Naročnik je z dokumentom št. 3193/2A z dne 26. 7. 2021 zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrnil in posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. V zvezi z referenco, ki je bila izvedena za referenčnega naročnika Cirius Kamnik, navaja, da je prvi vlagatelj v ponudbi navedel, da je v obdobju od 1. 9. 2018 do 31. 8. 2020 na podlagi pogodbe/naročilnice št. 430-12/2018/34, sklenjene med njim in referenčnim naročnikom, v skladu z določili pogodbe izvedel storitev prevozov otrok s posebnimi potrebami v vrednosti več kot 25.000,00 EUR brez DDV. Naročnik pojasnjuje, da je prvega vlagatelja pozval, naj dostavi kopijo navedene pogodbe oziroma drugo enakovredno dokazilo o navedeni referenci. Na podlagi pregleda odstopljene dokumentacije je ugotovil, da pri pogodbi št. 430-12/2018/34 ne gre za pogodbo, temveč za okvirni sporazum, iz katerega ni mogoče razbrati, kateri posel v okviru okvirnega sporazuma je prvi vlagatelj prijavil kot referenčni posel št. 1. Iz okvirnega sporazuma ne izhaja niti vrednost posameznega posla niti vrsta storitve (dnevni prevozi, vikend prevozi …). Prvi vlagatelj ostalih pogodb v Obrazcu št. 2 ni navedel, kljub temu pa je naročnik pregledal tudi pogodbe, pri čemer je ugotovil: 1. da se Pogodba št. 430-12/2018/33; JN3/2018;VP Smlednik Lesce Jesenice in Pogodba št. 430-8/2019/22-1; JN 3/2018-1; VP Smlednik Lesce Jesenice, ki sta veljavni od 1. 9. 2019 do 31. 8. 2020, nanašata na storitev vikend prevozov, prav tako ne dosegata zahtevane vrednosti, 2. da se Pogodba št. 430-8/2019/22; JN 3/2018/1, DP Dol pri Ljubljani, ki je veljavna od 1. 9. 2019 do 31. 8. 2020, sicer nanaša na dnevne prevoze, vendar pa njena vrednost znaša le 15.001,14 EUR brez DDV in 3. da sta bili Pogodba o izvajanju dnevnih prevozov št. 430/8/2020/20-17; JN 3/2018-2; 8 DP Dol pri Ljubljani in Pogodba o izvajanju storitev vikend prevozov št. 430/8/2020/20-18; JN 3/2018-2; 5 VP Radovljica Jesenice sklenjeni v časovnem obdobje od 1. 9. 2020 do 31. 8. 2021, tega obdobja pa prvi vlagatelj v ponudbi (v Obrazcu št. 2) ni navedel. Naročnik še navaja, da je iz razloga, ker iz posredovane dokumentacije ni bilo mogoče ugotoviti vrednosti, vrste storitve in pravne podlage, za obdobje od 1. 9. 2018 do 31. 8. 2020 vpogledal v javne evidence na portalu Erar in ugotovil, da vrednost vseh poslov, ki jih je z referenčnim naročnikom opravil prvi vlagatelj, v tem referenčnem obdobju znaša 20.367,37 EUR. Poleg tega vrednost poslov tudi v obdobju od 1. 9. 2019 do 30. 10. 2020 (dva meseca po opravljeni storitvi) ni višja od 25.000,00 EUR brez DDV, in sicer ne glede na vrsto posla in vrsto opravljene storitve (dnevni prevozi, vikend prevozi). Naročnik še navaja, da spornega referenčnega posla ni potrdil niti referenčni naročnik oziroma v zvezi s tem ni podal odgovora, pri preverjanju referenčnih poslov drugega ponudnika pa se je (isti referenčni naročnik) hitro odzval. Navaja še, da je pri preverjanju reference vezan na podatke o referenčnem poslu, ki jih v ponudbi navede ponudnik in ni upravičen preverjati vseh morebitnih poslov ponudnika, saj bi takšno ravnanje pomenilo neenakopravno obravnavo drugih ponudnikov. Navaja še, da ga je prvi vlagatelj o tem, da naj bi pri obdobju okvirnega sporazuma pomotoma navedel letnico 2020 (namesto 2022) seznanil šele z zahtevkom za revizijo. Prav tako je iz izpiska prometa, ki ga je tekom dopolnitve posredoval prvi vlagatelj, razvidno, da se nanaša zgolj na obdobje od 26. 10. 2018 do 4. 12. 2020. Takšna pomanjkljivost pa ni očitna napaka, temveč kvečjemu odraz nezadostne skrbnosti pri pripravi ponudbe. Naročnik še navaja, da je tudi drugi referenčni posel preveril pri referenčnem naročniku (Občini Komenda). Referenčni naročnik mu je pojasnil, da je bila Pogodba št. 430-0026/2019-3 prekinjena in da je prvi vlagatelj dnevne prevoze po tej pogodbi dejansko opravljal le v mesecu septembru ter da je strošek teh prevozov znašal 1.411,43 EUR. Zato je ocenil, da referenca ne ustreza zahtevam, saj ne izkazuje opravljanja dnevnih prevozov oseb z motnjami v duševnem zdravju na podlagi dolgoročnih letnih pogodb/naročilnic, ki trajajo najmanj 12 mesecev. Dejstvo torej je, da je bila pogodba sporazumno prekinjena po enem mesecu njenega izvajanja ter da je prvi vlagatelj podal neresnične podatke, saj je v Obrazec št. 2 zapisal, da je storitve prevozov otrok s posebnimi potrebami izvajal v času od 1. 9. 2019 do 31. 8. 2020. Prav tako je prvi vlagatelj zavajajoče zapisal, da naj bi vrednost posla znašala več kot 9.000,00 EUR. Naročnik še navaja, da so glede na vsebino referenc drugih ponudnikov in ob dejstvu, da v zvezi z referenčnimi zahtevami ni prejel nobenih vprašanj, referenčne zahteve razumljive in jasne.

Prvi vlagatelj se je z vlogo z dne 29. 7. 2021 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Zatrjuje, da je naročnik podal svojo razlago razpisnih zahtev, ki je v nasprotju z zahtevami iz razpisne dokumentacije in njegovim razumevanjem. Poleg tega meni, da bi moral naročnik tudi vsebinsko pojasniti, kakšen je namen postavljenih zahtev, pa tega ni storil dovolj prepričljivo. Naročnik tako ni pojasnil, v čem je kvalitativna razlika med dnevnimi in vikend prevozi, če se obe vrsti prevozov opravljata na isti pravni podlagi, prav tako tudi ni pojasnil kvalitativne razlike med ponudnikom, ki je prevoze opravljal na podlagi dolgoročne pogodbe samo krajše časovno obdobje in ponudnikom, ki je prevoze opravljal 12 mesecev, če pa pri tem vrednost posla ni pomembna. Navaja, da je z referenčnim poslom Cirius Kamnik izpolnil naročnikovo zahtevo, saj je na podlagi dolgoročne pogodbe (okvirnega sporazuma) izvajal dnevne prevoze, pri čemer je izvajal tudi vikend prevoze. Prvi vlagatelj zatrjuje, da je bil posel uspešno izveden oziroma da iz predloženega okvirnega sporazuma izhaja: da gre za izvajanje dnevnih prevozov, dodatno izvajanje vikend prevozov pa pomeni kvečjemu odraz njegove še večje usposobljenosti, da se nanaša na prevoz oseb z motnjami v duševnem zdravju, da gre za dolgoročni posel v trajanju 4 let in da je iz predloženih dokazil razvidno, da je dosedanja vrednost posla višja od 25.000,00 EUR brez DDV. Navaja, da četudi naročnik referenčnega posla ni uspel preveriti pri referenčnemu naročniku, to ni razlog za zavrnitev njegove ponudbe. V zvezi z referenčnim poslom, ki je bil opravljen za Občino Komenda navaja, da je njegova dejanska vrednost irelevantna, saj s tem poslom ni izkazoval referenčne zahteve, ki se nanaša na minimalno vrednost. Poudarja, da je bil tudi ta posel uspešno izveden, saj je bila pogodba sporazumno prekinjena, poleg tega gre tudi pri tem poslu za izvajanje dnevnih prevozov oseb z motnjami v duševnem zdravju, pri čemer je dela do sporazumne prekinitve izvajal na podlagi dolgoročne pogodbe, z dogovorjenim trajanjem najmanj 12 mesecev. Zatrjuje, da je iz naročnikovih navedb več kot očitno, da je zahteva popolnoma formalna in da je važna zgolj podlaga za izvajanje storitev in ne tudi dejanski obseg izvedene storitve. Navaja, da je naročnikovo zahtevo na ta način razumel tudi sam, saj se je storitev izvajala na podlagi dolgoročne pogodbe, ki je bila sklenjena za 12 mesecev. Prvi vlagatelj še poudarja, da je v času trajanja obeh pogodb storitve opravljal skladno z zahtevami in kontinuirano, pri čemer ni posegal v rutino oskrbovancev.

Zoper navedeno odločitev v 1., 2. in 4. sklopu je drugi vlagatelj dne 14. 7. 2021 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se izpodbijana odločitev v 1., 2. in 4. sklopu razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva. Navaja, da je v sklopu 1 oddal drugo najugodnejšo ponudbo, prvouvrščeni ponudnik v tem sklopu pa je bil izločen. Podobno velja tudi za sklop 2. V tem sklopu je oddal tretjo najugodnejšo ponudbo, pri čemer sta bila oba ponudnika, ki sta se uvrstila na prvo in drugo mesto, izločena. V sklopu 4 je situacija drugačna, saj je oddal drugo najugodnejšo ponudbo, naročnik pa je v tem sklopu javno naročilo oddal prvouvrščenemu ponudniku (izbranemu ponudniku). Drugi vlagatelj zato v 4. sklopu izpodbija tudi dopustnost ponudbe izbranega ponudnika. Zatrjuje, da ga je naročnik v vseh treh izpodbijanih sklopih izločil nezakonito, saj v izpodbijani odločitvi ni navedel višine in vira zagotovljenih sredstev niti za posamezen sklop niti za celotno javno naročilo. Zadovoljil se je s pavšalnim zapisom, da ponudbene vrednosti, ki jih je podal drugi vlagatelj, »bistveno presegajo zagotovljena sredstva naročnika za storitve prevozov«. To pa v skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije ne zadošča standardu obrazloženosti odločitve, ki se zahteva od naročnika (drugi vlagatelj se sklicuje na odločitve Državne revizijske komisija št. 018-038/2027, 018-196/2017 in 018-216/2017). Drugi vlagatelj še zatrjuje, da izbrani ponudnik ni izpolnil referenčnega pogoja, saj ni izkazal, da je vsaj eden izmed posameznih poslov (dolgoročnih pogodb) dosegel vrednost najmanj 25.000,00 EUR brez DDV. Izbrani ponudnik je v izkaz izpolnjevanja referenčne zahteve predložil okvirni sporazum št. 430-12/2018/30 z dne 31. 8. 2018, ki je bil z referenčnim naročnikom (Cirus Kamnik) sklenjen za obdobje štirih let, in sicer za skupno 19 sklopov (relacij), predložil pa je tudi še nekaj pogodb, ki so bile sklenjene na podlagi navedenega sporazuma. Okvirni sporazum je bil za obdobje štirih let sklenjen za skupno 19 sklopov (relacij), pri čemer je bilo določeno, da bo referenčni naročnik za vsak sklop vsakih 12 mesecev odpiral konkurenco ter da bo s ponudnikom, ki bo oddal najugodnejšo ponudbo, sklenil pogodbo za 12 mesečno obdobje. Za odločitev v (pred)revizijskem postopku pa je bistveno, da po nobeni izmed pogodb, ki jih je predložil izbrani ponudnik, vrednost prevozov ne dosega 25.000 EUR brez DDV. Potrebno je upoštevati, da je za dolgoročno pogodbo oziroma posamezni posel, ki bi moral znašati vsaj 25.000,00 EUR brez DDV, potrebno šteti posamezno pogodbo, ne pa okvirnega sporazuma oziroma vseh pogodb skupaj. Izbrani ponudnik za referenčnega naročnika na nobeni relaciji ni izvajal neposredno na podlagi okvirnega sporazuma, saj je moral za vsako relacijo najprej skleniti še posebno pogodbo za obdobje 12 mesecev. Okvirni sporazum namreč v konkretnem primeru služi zgolj kot podlaga za določitev režima oddaje posameznih poslov, ne pa kot podlaga za izvajanje teh poslov. Posli so se oddajali s sklenitvijo posameznih pogodb, nobena izmed predloženih pogodb pa ne presega zahtevane vrednosti 25.000,00 EUR brez DDV. Naročnik je v konkretnem primeru zahteval, da mora 25.000,00 EUR brez DDV znašati posamezen posel, ki ga je ponudnik izvajal na podlagi dolgoročne pogodbe, ki traja najmanj 12 mesecev. Te zahteve pa izbrani ponudnik ni izpolnil.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 27. 7. 2021, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Navaja, da se je v zvezi z referenčnimi pogoji tudi drugi vlagatelj skliceval na okvirne sporazume, saj se večina javnih naročil za izvajanje storitev prevozov oddaja s sklenitvijo dolgoročnih okvirnih sporazumov, ki opredeljujejo vse bistvene pravice in dolžnost pogodbenih strank razen pogodbene cene, ki se določi vsako leto posebej. Poleg tega se naročnikova referenčna zahteva ni nanašala na dolgoročno izvajanje prevozov na istih linijah, zato so navedbe drugega vlagatelja, ki se nanašajo na delitev na sklope, irelevantne. Navaja, da drugi vlagatelj oži pomen pojma »pogodba«, kot si ga je razlagal sam. Zatrjuje, da gre pri okvirnem sporazumu še vedno za pogodbo med strankama, ki ureja pravila in medsebojna razmerja glede izvajanja prevozov. Navaja, da drugi vlagatelj vsakoletni pogodbi, ki je sklenjena na podlagi okvirnega sporazuma, namenoma pripisuje večji pomen, čeprav ima takšna pogodba praviloma šest členov ter opredeljuje zgolj okvirno ceno, v ostalem delu pa se sklicuje na določila okvirnega sporazuma. Drugi vlagatelj zanemarja preprosto pravno dejstvo, da je pogodba dejansko sporazum med strankama, predmet okvirnega sporazuma pa je ureditev naročil in ne samo ureditev načina njihove oddaje. Dejstvo je, zaključuje izbrani ponudnik, da ima z referenčnim naročnikom sklenjen okvirni sporazum, na podlagi katerega je izvedel (in izvaja) prevoze na različnih linijah v časovnem obdobju najmanj 12 mesecev, pri čemer je bilo doslej izvedeno za več kot 25.000,00 EUR prevozov, kar v celoti ustreza tudi pojmu posameznega posla.

Naročnik je z dokumentom št. 3261/21 z dne 4. 8. 2021 zahtevku za revizijo drugega vlagatelja v delu, ki se nanaša na 1. in 2. sklop, ugodil (in drugemu vlagatelju ugodil tudi v stroškovnem delu), zavrnil pa je zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na 4. sklop. Navaja, da (v skladu z zahtevo iz točke 9.1.4 razpisne dokumentacije) kot posamezni referenčni posel smatra storitev dnevnih prevozov oseb z motnjami v duševnem zdravju, ki ga ponudnik izvaja bodisi na podlagi dolgoročne letne pogodbe bodisi na podlagi naročilnice, ki trajajo najmanj 12 mesecev. Pri tem dopušča tudi možnost, da ponudnik pri istem referenčnem naročniku izvaja več poslov storitev dnevnih prevozov oseb z motnjami v duševnem zdravju, pri čemer mora biti obseg vsaj enega izmed njih vreden najmanj 25.000,00 EUR brez DDV. Navaja, da je zahteval kontinuirano izvajanje storitev prevozov iz razloga, ker so njegovi varovanci osebe s hujšimi motnjami v duševnem zdravju oziroma razvoju in kot takšni potrebujejo vsakodnevno rutino tudi pri prevozih. Kontinuirano dnevno izvajane posla pa izkazuje tudi njegova vrednost, zato je zahteval, da je vsaj en od dveh referenčnih poslov vreden najmanj 25.000,00 EUR brez DDV. Navaja, da je izbranega ponudnika dne 22. 4. 2021 pozval k pojasnitvi tudi v delu referenc, pri čemer mu je izbrani ponudnik pojasnil, da so vse pogodbe objavljene na Portalu javnih naročil in da iz Erarja izhaja, da je v zadnjih treh letih izvedel za preko 310.000,00 EUR storitev za referenčnega naročnika. Referenčni posel je preveril tudi pri referenčnemu naročniku, ki je potrdil, da se pogodba št. 430-12/2018/30, sklenjena za obdobje od 1. 9. 2018 do 31. 8. 2022, nanaša na dnevne prevoze oseb z motnjami v duševnem razvoju in da znaša skupni promet izbranega ponudnika (v obdobju od 1. 9. 2018 do 31. 3. 2021) 310.668,00 EUR. Ker je referenčni naročnik potrdil, da je bil referenčni posel izveden uspešno, zaključuje naročnik, je ocenil, da je referenca izbranega ponudnika ustrezna.

Drugi vlagatelj se je z vlogo z dne 9. 8. 2021 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Navaja, da je potrebno za rešitev spora odgovoriti na vprašanje, kaj v okviru referenčnega pogoja predstavlja posamezni posel - dolgoročno pogodbo v trajanju najmanj 12 mesecev in v vrednosti najmanj 25.000,00 EUR brez DDV ter ali je izbrani ponudnik izkazal, da je vsaj eden izmed predloženih posameznih poslov dosegel vrednost najmanj 25.000,00 EUR brez DDV. Izbrani ponudnik je v izkaz izpolnjevanja referenčne zahteve predložil okvirni sporazum št. 430-12/2018/30 z dne 31. 8. 2018, ki je bil z referenčnim naročnikom (Cirus Kamnik) sklenjen za obdobje štirih let, in sicer za skupno 19 sklopov (relacij), predložil pa je tudi še nekaj pogodb, ki so bile sklenjene na podlagi navedenega sporazuma. Drugi vlagatelj zatrjuje, da se kot posamezni posel oziroma dolgoročna pogodba šteje kvečjemu posamezna pogodba, na podlagi katere je bilo oddano posamezno naročilo v vrednosti najmanj 25.000,00 EUR, pri čemer ugotavlja, da naročnik pod ta termin uvršča tudi okvirni sporazum, ki je bil sklenjen za čas vsaj 12 mesecev in v vrednosti vsaj 25.000,00 EUR. Naročnikova argumentacija je napačna, saj je v nasprotju s pomenom (razumevanjem) termina »dolgoročna pogodba« ter tudi v nasprotju z določili razpisne dokumentacije in določbami Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-3). Okvirni sporazum, ki je bil z referenčnim naročnikom sklenjen za skupno 19 sklopov, in na podlagi katerega je naročnik vsakih 12 mesecev odpiral konkurenco ter sklepal posamezne pogodbe, na temelju katerih je nato oddajal posamezna naročila za čas trajanja 1 leta, v konkretnem primeru nima narave dolgoročne pogodbe niti narave posameznega posla. Okvirni sporazum ni podlaga, na podlagi katere bi se posamezni posli oddali neposredno, saj so se za to vsakoletno z različnimi (najugodnejšimi) ponudniki po odpiranju konkurence sklepale posamezne pogodbe. Iz poročevalca Državnega zbora pa iz komentarja k 48. členu ZJN-3 tudi izhaja, da zakonodajalec okvirnega sporazuma (vsaj v opisani situaciji) ne šteje kot pogodbo, na podlagi katere bi se javno naročilo (neposredno) izvedlo. Okvirni sporazum namreč v konkretnem primeru služi zgolj kot podlaga za določitev režima oddaje posameznih poslov, ne pa kot podlaga za izvajanje teh poslov, saj je bilo za njihovo izvedbo nujno potrebno skleniti še posamezne pogodbe. Drugi vlagatelj zatrjuje, da vrednost nobene izmed posameznih pogodb, ki jih je predložil izbrani ponudnik, ne dosega 20.000,00 EUR brez DDV. Navaja, da so morali ponudniki vse referenčne zahteve izpolnjevati kumulativno, in sicer so morali izpolniti naslednje elemente referenčnega pogoja: a) v zadnjih 5 letih uspešno izvedena vsaj 2 posla, b) posla sta morala biti izvedena na podlagi dolgoročnih pogodb v trajanju najmanj 12 mesecev, c) od tega je moral biti vsaj en posamezni posel izveden v vrednosti najmanj 25.000,00 EUR brez DDV. Ker izbrani ponudnik ni uspel izkazati vseh elementov (zlasti ne elementa pod točko c), referenčnega pogoja ni izpolnil.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb prvega vlagatelja, drugega vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Skladno s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in spremembe; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN uporabljajo v revizijskem postopku glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta prvi in drugi vlagatelj vložila zahtevek za revizijo v istem postopku oddaje javnega naročila, zato je, zaradi pospešitve obravnavanja, obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega in drugega vlagatelja združila v en revizijski postopek in sprejela skupno odločitev.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

V obravnavanem primeru prvi vlagatelj navaja, da je (v 1. sklopu) izpolnil referenčne zahteve, zato je bila njegova ponudba nezakonito izločena iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila, drugi vlagatelj pa očita naročniku, da izbrani ponudnik (v 4. sklopu) ni izpolnil referenčnih zahtev, zato bi moral biti izločen iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

Revizijske navedbe v zvezi z (ne)izpolnjevanjem naročnikovih referenčnih zahtev je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je ponudba dopustna, kadar ponudnik (med drugim) izpolni pogoje za sodelovanje (76. člen ZJN-3) in kadar ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in da je ponudbo oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Možna dokazila za izkazovanje tehnične sposobnosti so navedena v osmem odstavku 77. člena ZJN-3, v skladu s katerim lahko ponudnik kot dokaz za lastno tehnično usposobljenost med drugim predloži: seznam gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, oziroma seznam najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov ter potrdili o zadovoljivi izvedbi del (točka a) in b) osmega odstavka 77. člena ZJN-3).

ZJN-3 v 76. in 77. členu določa le izhodišča za oblikovanje pogojev za priznanje tehnične in strokovne sposobnosti oziroma možna dokazila za njeno izkazovanje, naročnik pa je tisti, ki mora v vsakem konkretnem postopku oddaje javnega naročila, upoštevajoč specifičnost predmeta javnega naročila in morebitne posebne okoliščine v zvezi z njegovo izvedbo, določiti vsebinske, vrednostne in časovne kriterije posameznih pogojev ter način izkazovanja v primeru skupne ponudbe ali ponudbe s podizvajalci. Vprašanje o tem, na kakšen način in v kakšnem obsegu mora ponudnik izkazovati referenčne zahteve, je torej v vsakem posameznem primeru odvisno od naročnika oziroma od njegove konkretne opredelitve zahteve v razpisni dokumentaciji.

Naročnik je referenčne zahteve navedel v 1. točki točke 9.1.4 (Pogoji za sodelovanje glede tehnične in strokovne sposobnosti) Navodila gospodarskim subjektom za pripravo ponudbe:

»Ponudnik oziroma izvajalci v skupnem nastopu je/so v zadnjih 5 letih, šteto od dneva objave obvestila o tem naročilu na Portalu javnih naročil, uspešno¹ izvedli vsaj 2 (dve) storitvi dnevnih prevozov oseb z motnjami v duševnem zdravju na podlagi dolgoročnih pogodb, ki trajajo najmanj 12 mesecev in od katerih je bila vsaj 1 (ena) v vrednosti najmanj 25.000,00 EUR brez DDV na posamezni posel.

Naročnik si pridržuje pravico reference, ki jih navede gospodarski subjekt, preverjati pri referenčnih naročnikih. Ponudnik ne more biti hkrati referenčni naročnik.

Dokazilo: Izpolnjen obrazec Prijava

¹ Uspešno v tem javnem naročilu pomeni kakovostno, v dogovorjenih rokih in v skladu s pogodbenimi obveznostmi.«

V razpisni dokumentaciji se nahaja tudi Obrazec št. 2. S podpisom navedenega obrazca so ponudniki (v 5. točki) pod kazensko in materialno odgovornostjo potrdili zgoraj citirano referenčno zahtevo v identični vsebini. Obrazec so morali izpolniti z navedbo reference (Referenca št. 1, Referenca št. 2 …), z obdobjem, v katerem je bila izvedena (od … do …), z opredelitvijo številke pogodbe/naročilnice, vanj pa so morali vpisati tudi naziv in naslov referenčnega naročnika, naziv referenčnega posla/dogodka in vrednost referenčnih del (brez DDV). Poleg tega so morali ponudniki v obrazec vpisati tudi kontaktno osebo referenčnega naročnika, pri kateri bo mogoče preveriti referenco, ter njeno telefonsko številko ali elektronski naslov. Naročnik je v obrazcu tudi navedel, da ponudnik navedeno preglednico o referenčnem poslu izpolni v celoti in tolikokrat, kolikor referenčnih poslov želi prijaviti.

V zvezi z referenčnimi zahtevami na Portalu javnih naročil ni bilo postavljeno nobeno vprašanje.

Iz referenčnih zahtev je razvidno:
- da je moral ponudnik izkazati vsaj 2 referenčni storitvi,
- da so morale biti izvedene v zadnjih 5 letih, šteto od dneva objave obvestila o tem naročilu na Portalu javnih naročil,
- da se morajo nanašati na storitve dnevnih prevozov oseb z motnjami v duševnem zdravju,
- da so bile izvedene na podlagi dolgoročnih pogodb (naročilnic), ki trajajo najmanj 12 mesecev,
- da je bila vsaj ena izvedena v vrednosti najmanj 25.000,00 EUR brez DDV.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala zahtevek za revizijo, ki ga je vložil prvi vlagatelj.

Prvi vlagatelj je, kot že izhaja iz te obrazložitve, oddal ponudbo le za 1. sklop (Relacija Gabrje pod Špilkom - Trnjava - Zaboršt - Dob - Domžale - Mengeš - Moste). Iz obrazložitve je razvidno, da je bila ponudba prvega vlagatelja izločena iz razloga, ker je naročnik v zvezi z referenčnim poslom št. 1, ki je bil opravljen za referenčnega naročnika Cirius Kamnik, ugotovil, da znaša vrednost vseh poslov prvega vlagatelja s tem naročnikom (v obdobju od 1. 9. 2018 do 31. 8. 2020) le 20.367,37 EUR brez DDV (in torej ne dosega zahtevane vrednosti v višini 25.000,00 EUR brez DDV). Prav tako naročnik pri tej referenci niti iz vlagateljevega pojasnila niti iz javno dostopnih podatkov ni mogel ugotoviti, kakšno vrsto prevozov naj bi vlagatelj opravil za referenčnega naročnika (dnevni, vikend, posebni prevozi …). Naročnik je še navedel, da navedene reference ni potrdil niti referenčni naročnik, saj se na njegovo pisno poizvedovanje ni odzval. Referenčni posel št. 2, ki je bil opravljen za referenčnega naročnika Občina Komenda, pa ni ustrezen iz razloga, ker je prvi vlagatelj dnevne prevoze po pogodbi št. 430-0026/2019-3 dejansko opravljal le v mesecu septembru, nato pa sta stranki navedeno pogodbo sporazumno prekinili.

Pregled ponudbe prvega vlagatelja pokaže, da je v 5. točko Obrazca št. 2 vpisal dve referenci (oziroma je izpolnil dve referenčni preglednici/tabeli iz točke 5). Referenca št. 1, ki je bila sklenjena z referenčnim naročnikom Cirius Kamnik, se nanaša na opravljanje storitev prevozov otrok s posebnimi potrebami. Iz obrazca je razvidno, da se je referenca izvajala v času od 1. 9. 2018 do 31. 8. 2020, in sicer na podlagi pogodbe/naročilnice št. 430-12/2018/34 in da znaša vrednost opravljenih storitev več kot 25.000,00 EUR brez DDV. Druga referenca (Referenca št. 2), ki je bila sklenjena z referenčnim naročnikom Občina Komenda, se ravno tako nanaša na opravljanje storitev prevozov otrok s posebnimi potrebami. Iz obrazca je razvidno, da se je referenca izvajala v času od 1. 9. 2019 do 31. 8. 2020 na podlagi pogodbe/naročilnice št. 430-0026/2019-3 ter da znaša vrednost opravljenih storitev več kot 9.000,00 EUR brez DDV. Prvi vlagatelj je za obe referenčni storitvi v Obrazec št. 5 vpisal tudi kontaktni osebi obeh referenčnih naročnikov ter podatke o njunih telefonskih številkah in elektronskih naslovih.

Naročnik je tekom preverjanja vsebine podatkov iz ponudbe (v smislu drugega odstavka 89. člena ZJN-3) prvega vlagatelja pozval, naj mu pošlje kopijo pogodbe št. 430-12/2018/34. Prvi vlagatelj se je pravočasno odzval na naročnikov poziv in naročniku predložil vso zahtevano dokumentacijo. V okviru referenčnih zahtev je predložil Okvirni sporazum o izvajanju storitev prevozov št. 430-12/2018/34, ki je bil dne 29. 8. 2018 sklenjen z referenčnim naročnikom Cirius Kamnik, in sicer za obdobje od 1. 9. 2018 do 31. 8. 2022. Pregled Okvirnega sporazuma o izvajanju storitev prevozov št. 430-12/2018/34 pokaže, da je bil med izbranim ponudnikom in referenčnim naročnikom sklenjen za skupno sedem sklopov (lokacij), od katerih se štirje sklopi nanašajo na opravljanje dnevnih prevozov, trije pa na opravljanje vikend prevozov ter da je naročnik na podlagi okvirnega sporazuma vsakih 12 mesecev odpiral konkurenco in sklepal posamezne pogodbe s cenovno najugodnejšimi ponudniki. Prvi vlagatelj je predložil tudi pet pogodb, ki so bile sklenjene na podlagi navedenega okvirnega sporazuma. Prva pogodba se nanaša na opravljanje storitev vikend prevozov gibalno oviranih učencev in dijakov, sklenjena je za 12 mesecev (od 1. 9. 2018 do 31. 8. 2019) v vrednosti 3.697,50 EUR brez DDV. Tudi druga pogodba se nanaša na opravljanje storitev vikend prevozov gibalno oviranih učencev in dijakov in je prav tako sklenjena za 12 mesecev (v tem primeru od 1. 9. 2019 do 31. 8. 2020) v vrednosti 4.495,50 EUR brez DDV. Naslednji dve pogodbi zajemata opravljanje storitev dnevnih prevozov gibalno oviranih učencev in dijakov, ter sta prav tako sklenjeni za 12 mesecev (prva izmed njiju - Pogodba o izvajanju storitev prevozov št. 430-8/2019/22 JN 3/2018-1; 8 DP Dol pri Ljubljani za obdobje 1. 9. 2019 do 31. 8. 2020, druga - Pogodba o izvajanju storitev prevozov št. 430-8/2020/20-17, JN 3/2018-2; 8 DP Dol pri Ljubljani, pa za čas od 1. 9. 2020 do 31. 8. 2021) v vrednostih 15.001,14 EUR brez DDV in 26.367,00 EUR brez DDV. Zadnja, peta pogodba se zopet nanaša na opravljanje storitev vikend prevozov v obdobju od 1. 9. 2020 do 31. 8. 2021, njena vrednost pa znaša 9.348,00 EUR brez DDV.

Pregled zgoraj navedenih (petih) pogodb pokaže, da se le dve nanašata na opravljanje zahtevanih dnevnih prevozov gibalno oviranih učencev in dijakov, od katerih ena (Pogodba o izvajanju storitev prevozov št. 430-8/2020/20-17, JN 3/2018-2; 8 DP Dol pri Ljubljani) presega zahtevani cenzus 25.000,00 EUR brez DDV. Vrednost navedene pogodbe sicer znaša 26.367,00 EUR brez DDV, a iz razloga, ker je še v teku oziroma še ni v celoti realizirana (navedena pogodba je sklenjena za čas od 1. 9. 2020 do 31. 8. 2021, kar pomeni, da jo je prvi vlagatelj priglasil kot referenčno storitev več kot štiri mesece preden je bila v celoti izvedena), je ni mogoče upoštevati. Kot je zapisala Državna revizijska komisija že v svojih številnih odločitvah, je referenca po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik v preteklosti že izvajal (po vsebini, obsegu in zahtevnosti) primerljive posle, s čimer izkaže usposobljenost tudi za izvedbo predmeta javnega naročila. Zato je razumljivo, da se mora referenca nanašati na že zaključene posle, poleg tega je naročnik tudi v obravnavanem primeru zahteval dve (že) izvedeni referenčni storitvi. Najverjetneje se referenčni naročnik v obravnavanem primeru ravno iz razloga, ker navedene nedokončane referenčne storitve ni mogel potrditi, na naročnikovo poizvedovanje tudi ni odzval. Druga pogodba (Pogodba o izvajanju storitev prevozov št. 430-8/2019/22 JN 3/2018-1; 8 DP Dol pri Ljubljani) je bila sklenjena za obdobje 1. 9. 2019 do 31. 8. 2020 in izpolnjuje vse naročnikove zahteve, vendar je bila izvedena zgolj v vrednostih 15.001,14 EUR brez DDV. Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom, da prvi vlagatelj z edino preostalo referenco (Referenco št. 2), ki je bila opravljena za referenčnega naročnika Občina Komenda, prav tako ni izpolnil referenčnih zahtev. Naročnik je namreč v obravnavanem primeru jasno in izrecno zahteval kontinuirano izvajanje referenčnih storitev oziroma je od ponudnikov zahteval, da so morali referenčni (dnevni) prevoz oseb z motnjami v duševnem razvoju izvajati na podlagi dolgoročne pogodbe/naročilnice, ki traja najmanj 12 mesecev. Ker pa je prvi vlagatelj dnevne prevoze otrok s posebnimi potrebami na podlagi pogodbe št. 430-0026/2019, ki je bila sicer sklenjena od 1. 9. 2019 do 31. 8. 2020, opravljal le en mesec (v mesecu septembru 2019), nato pa sta pogodbeni stranki, kar med prvim vlagateljem in naročnikom niti ni sporno (in kar je potrdil tudi referenčni naročnik), navedeno pogodbo sporazumno prekinili, referenčne zahteve ni izpolnil. Ker je prvi vlagatelj predložil zgolj eno referenco, s katero je izpolnil naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije, da bi bila referenčna zahteva v celoti izpolnjena pa bi potreboval še eno takšno referenco (tokrat v višini vsaj 25.000,00 EUR), je bila njegova ponudba zakonito izločena.

Ob opisanem dejanskem stanju je prvi vlagatelj sicer imel možnost na naročnika nasloviti zahtevo za dodatno pojasnilo (na navedeno možnost je bil opozorjen v 8. točki Navodila gospodarskim subjektom za pripravo ponudbe - Obvestila in pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo) ali (v kolikor je menil, da naročnikove zahteve v spornem segmentu razpisne dokumentacije niso določene v skladu s pravili javnega naročanja oziroma da bi morale naročniku ustrezati tudi storitve, ki se nanašajo na vikend prevoze in pogodbe, ki so bile sklenjene za 10 mesecev ter da so referenčne zahteve zgolj formalne in ne prispevajo k izkazovanju večje usposobljenosti ponudnikov) vložiti zahtevek za revizijo, vendar bi ga moral vložiti v roku, ki ga za vložitev zahtevka za revizijo (ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali na razpisno dokumentacijo) določa prvi odstavek 25. člena ZPVPJN. Po poteku roka iz 25. člena ZPVPJN namreč vsebinska presoja navodil in zahtev iz razpisne dokumentacije ni več dopustna, zaradi česar lahko Državna revizijska komisija le še preveri, ali ponudba izpolnjuje naročnikove zahteve na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala še zahtevek za revizijo, ki ga je vložil drugi vlagatelj.

Kot že izhaja iz te obrazložitve, je naročnik zahtevku drugega vlagatelja v dveh sklopih (v 1. in 2. sklopu) ugodil in razveljavil obe odločitvi, zato je Državna revizijska komisija obravnavala zahtevek za revizijo zgolj v delu, ki se nanaša na 4. sklop.

Med drugim vlagateljem in naročnikom ni spora o tem, da je izbrani ponudnik v 5. točko Obrazca št. 2 vpisal tri reference (oziroma je izpolnil tri referenčne preglednice/tabele iz točke 5 Obrazca št. 2). Referenca št. 1 za posel, ki je bil sklenjen z referenčnim naročnikom Cirius Kamnik, se nanaša na opravljanje storitev dnevnih prevozov učencev in dijakov s posebnimi potrebami. Iz obrazca je razvidno, da se referenca nanaša na obdobje od leta 2018 do leta 2020, da so se storitve opravljale na podlagi pogodbe/naročilnice št. 430-12/2018/30 in da znaša vrednost opravljenih storitev več kot 40.000,00 EUR brez DDV. Drugi referenčni posel (Referenca št. 2), ki med strankama ni sporen, je bila sklenjen z Občino Kamnik, in se nanaša na opravljanje storitev prevozov otrok s posebnimi potrebami. Iz obrazca je razvidno, da se je referenčni posel izvajal od leta 2019 do 2020, na podlagi pogodbe/naročilnice št. 100-0027/2019-4/7 (91) ter da znaša vrednost opravljenih storitev več kot 5.000,00 EUR brez DDV. Tretji referenčni posel (Referenca št. 3), ki med drugim vlagateljem in naročnikom ravno tako ni sporen, je bil sklenjen z Občino Komenda. Nanaša se na opravljanje storitev prevozov otrok s posebnimi potrebami. Referenčni posel se je izvajal od leta 2019 do 2020, na podlagi pogodbe/naročilnice št. 430-0026/2019-13, vrednost opravljenih storitev pa znaša več kot 5.000,00 EUR brez DDV. Drugi vlagatelj je za vse tri referenčne storitve v Obrazec št. 5 vpisal tudi kontaktne osebe referenčnih naročnikov ter podatke o njihovih telefonskih številkah in elektronskih naslovih.

Tekom preverjanja in ocenjevanja ponudb je naročnik (tudi) izbranega ponudnika pozval k predložitvi »dolgoročne pogodbe št. 430-12/2018/30, sklenjene z referenčnim naročnikom Cirius Kamnik«, torej k predložitvi pogodbe za zgoraj navedeno Referenco št. 1. Izbrani ponudnik se je pravočasno odzval in naročniku posredoval Okvirni sporazum o izvajanju storitev prevozov št. 430-12/2018/30, ki je bil dne 31. 8. 2018 sklenjen za opravljanje storitev prevozov gibalno oviranih učencev in dijakov. Pregled Okvirnega sporazuma o izvajanju storitev prevozov št. 430-12/2018/30 pokaže, da je bil med izbranim ponudnikom in referenčnim naročnikom sklenjen za skupno 19 sklopov (lokacij) in da je naročnik na podlagi okvirnega sporazuma vsakih 12 mesecev odpiral konkurenco in sklepal posamezne pogodbe s cenovno najugodnejšimi ponudniki. Izbrani ponudnik je predložil tudi enajst pogodb, ki so bile sklenjene na podlagi okvirnega sporazuma. Vse pogodbe se nanašajo na opravljanje dnevnih prevozov gibalno oviranih učencev in dijakov, pri čemer so bile sklenjene za 12 mesecev, referenčne storitve pa so bile izvedene znotraj zahtevanega obdobja (prvih pet pogodb je bilo sklenjenih za obdobje od 1. 9. 2019 do 31. 8. 2020, preostalih šest pogodb pa za čas od 1. 9. 2018 do 31. 8. 2019). Prva pogodba se nanaša na vrednost 24.347,40 EUR brez DDV, druga na 24.381,06 EUR brez DDV, tretja na 24.399,76 EUR brez DDV, četrta na 14.668,28 EUR brez DDV, peta na 13.090,00 EUR brez DDV, šesta na 14.373,70 EUR brez DDV, sedma na 11.629,63 EUR brez DDV, osma na 16.181,60 EUR brez DDV, deveta na 14.271,67 EUR brez DDV, deseta na 14.305,68 brez DDV in enajsta na 14.815,83 EUR brez DDV. Navedeno med drugim vlagateljem in naročnikom ni sporno in ni predmet zahtevka za revizijo.

Med strankama pa je spor v tem, ali je potrebno (v smislu zgoraj citirane referenčne zahteve) kot dolgoročno pogodbo oziroma posamezni posel, ki bi moral znašati vsaj 25.000,00 EUR brez DDV, šteti okvirni sporazum ali posamezno pogodbo. Drugi vlagatelj navaja, da se kot posamezen posel oziroma dolgoročna pogodba lahko šteje le posamezna pogodba, ker pa nobena pogodba ne presega vrednost vsaj 25.000,00 EUR brez DDV, ponudba izbranega ponudnika ni dopustna. Naročnik se z drugim vlagateljem ne strinja in navaja, da je kot posamezen referenčni posel štel kontinuirano opravljanje storitev dnevnih prevozov oseb z motnjami v duševnem zdravju, ki jih je izbrani ponudnik izkazal s predloženim okvirnim sporazumom. Tudi izbrani ponudnik se ne strinja z drugim vlagateljem. Zatrjuje, da drugi vlagatelj oži pomen pojma pogodba in da gre pri okvirnem sporazumu še vedno za pogodbo, ki ureja pravila in medsebojna ravnanja med strankama.

Državna revizijska komisija se strinja z drugim vlagateljem v tem, da gre pri okvirnem sporazumu za tehniko naročanja oziroma za formalen dogovor med naročnikom (ali več naročniki) in gospodarskim subjektom (ali več gospodarskimi subjekti), ki se nanaša na (morebitna) bodoča javna naročila v določenem časovnem obdobju. Vendar pa je Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru upoštevala, da je bil okvirni sporazum za prvi dve leti (okvirni sporazum je sicer sklenjen za štiriletno obdobje - od 1. 9. 2018 do 31. 8. 2022) že v celoti realiziran na podlagi predloženih pogodb ter zlasti, da so lahko ponudniki naročnikovo dokaj zapleteno referenčno zahtevo razumeli tudi na način, kot jo je razumel izbrani ponudnik (navsezadnje je na enak način referenčno zahtevo razumel tudi prvi vlagatelj) oziroma da so si jo lahko razlagali tudi na način, da so lahko kot dolgoročno pogodbo predložili tudi okvirni sporazum, ki skupaj z vsemi že izvedenimi pogodbami, ki se nanašajo na opravljanje zahtevanih in identičnih storitev (na vsaj 12 mesečno izvajanje dnevnih prevozov oseb z motnjami v duševnem zdravju), presegajo zahtevani prag (25.000,00 EUR brez DDV).

Kot je zapisala Državna revizijska komisija že v svojih številnih odločitvah, mora naročnik pri presoji dopustnosti ponudb upoštevati zahteve, ki so bile navedene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer na način, kot so bile zapisane. V skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije, nejasnih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni mogoče interpretirati v škodo ponudnikov. Če zahteva dopušča več možnih razlag, je ni mogoče tolmačiti v škodo ponudnika, ki je zahtevo iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izpolnil v mejah, ki jo razlaga take zahteve še dopušča (prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-079/2017, 018-183/2018, 018-002/2019, 018-041/2020, 018-43/2020…).

Ob upoštevanju, da je potrebno kot dopustno šteti vsako ponudbo, ki zahteve naročnika izpolnjuje po katerikoli od njenih možnih razlag, ter predvsem tudi iz razloga, ker je izbrani ponudnik predložil realiziran okvirni sporazum, na podlagi katerega je 24 mesecev kontinuirano opravljal identične storitve (storitve dnevnih prevozov oseb z motnjami v duševnem razvoju) v nekajkrat preseženi vrednosti od zahtevane, Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo drugega vlagatelja ni mogla slediti. Navedeno velja še toliko bolj v obravnavanem primeru, saj je izbrani ponudnik storitve opravljanja dnevnih prevozov gibalno oviranih učencev in dijakov na relacijah 2 DP, 4 DP in 6 DP opravljal dve leti nepretrgano (od 1. 9. 2018 do 31. 8. 2020), pri čemer vsaka relacija že presega zahtevani cenzus. Ker preostali dve referenci med drugim vlagateljem in naročnikom nista sporni, jih Državna revizijska komisija ni preverjala.

Ker prvi vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati, da je izpolnil referenčne zahteve in ker tudi drugi vlagatelj ni uspel izkazati, da izbrani ponudnik referenčnih zahtev ni izpolnil, je Državna revizijska komisija, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevka za revizijo obeh vlagateljev zavrnila kot neutemeljena.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. in 3. točke izreka tega sklepa.
Prvi vlagatelj uveljavlja povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Prvi vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel. Ker je povrnitev stroškov odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Tudi drugi vlagatelj uveljavlja povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Drugi vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel. Ker je povrnitev stroškov odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Pravni pouk: Zoper to odločitev upravni spor ni dovoljen.

V Ljubljani, dne 26. 8. 2021




Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:

- Varstveno delovni center INCE, Ropretova cesta 23, Mengeš,
- Prevozi Slapar d.o.o., Kersnikova ulica 8, Mengeš,
- Odvetniška družba Potočnik in Prebil o.p., d.o.o., Ajdovščina 4, Ljubljana,
- Gerčar prevozi d.o.o., Vrhovlje 17, Lukovica,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.






Natisni stran