018-119/2021 Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sama Červeka, kot predsednika senata, ter Marka Medveda in Andraža Žvana, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Ureditev odseka za dializo SB Murska Sobota GOI dela z dobavo in montažo opreme«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Pomgrad, gradbeno podjetje d.d., Bakovska ulica 31, Murska Sobota, ki ga zastopa Odvetniška družba Cukrov o.p., d.o.o., Linhartova cesta 3, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 9. 8. 2021

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 21. 12. 2020, pod št. objave JN007478/2020-B01.

Naročnik je dne 3. 3. 2021 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila št. 4110-36/2020/10, s katero je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo skupnima ponudnikoma Remont obrtno gradbeno podjetje d.d., Oblakova ulica 30, Celje in Blisk Montaža d.o.o., Plese 9, Murska Sobota (v nadaljevanju: prvotno izbrani ponudnik). Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 15. 3. 2021 vložil zahtevek za revizijo, ki ga je naročnik zavrnil, Državna revizijska komisija pa mu je s sklepom št. 018-165/2021 ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev. Državna revizijska komisija je ugotovila, da je ponudba prvotno izbranega ponudnika nedopustna iz razloga, ker iz nje ni mogoče ugotovili vrste in deleža del, ki jih je prevzel nominirani podizvajalec.

Naročnik je nato z dokumentom Odločitev o neoddaji javnega naročila št. 4110-36/2020/35 z dne 18. 6. 2021 vse sodelujoče ponudnike obvestil, da javnega naročila ne bo oddal, ker je vseh pet prejetih ponudb nedopustnih. Vlagateljeva ponudba, ki se je uvrstila na drugo mesto, je bila izločena iz razloga, ker v ponudbi ni jasno določil vrste in vrednosti del, ki jih bo prevzel podizvajalec.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 28. 6. 2021 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi, pri čemer naj naročnik oziroma Državna revizijska komisija ugotovita, da je njegova ponudba dopustna, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da je izpodbijana odločitev nezakonita, saj je njegova ponudba dopustna. Navaja, da razpisna dokumentacija v točki 10.3.2 določa, da mora ponudnik v primeru, če bo pri izvedbi naročila sodeloval s podizvajalci, navesti vse podizvajalce ter vsak del javnega naročila (vrsto in vrednost del), ki ga namerava oddati v podizvajanje. Navaja, da se naročnikova zahteva nanaša na vprašanje, kolikšen del predmeta javnega naročila bodo ponudniki oddali v podizvajanje. Z navedenimi podatki se naročnik seznani, kako so si gospodarski subjekti, ki nastopajo v ponudbi, razdelili izvedbo predmetnega naročila oziroma kateri subjekti bodo dejansko izvajali posamezne dele javnega naročila in v kakšnem obsegu. Zato so za naročnika relevantni le tisti podatki, ki se nanašajo na razmerja med naročnikom in ponudnikom in ne tudi podatki, ki se nanašajo na razmerja med ponudnikom in podizvajalcem (vlagatelj se sklicuje na sklep Državne revizijske komisije št. 018-087/2019). Iz dokumenta »Delitev del med partnerji in podizvajalci«, ki je priloga Partnerske pogodbe o enotnem nastopu in predložitve skupne ponudbe na javni razpis, izhaja, da vodilni partner prevzema 38,06 % predmeta naročila (755.763,27 EUR brez DDV oz. 922.031,19 EUR z DDV), partner prevzema 32,02 % predmeta javnega naročila (635.941,11 EUR brez DDV oz. 775.854,26 EUR z DDV) razliko oziroma 29,92 % predmeta javnega naročila (594.198,69 EUR brez DDV oz. 724.922,40 EUR z DDV) pa prevzema podizvajalec (družba Fresenius Medical Care Slovenija d.o.o.). V ponudbi je predložen tudi izpolnjen Obrazec št. 2 (Soglasje/izjava o neposrednem plačilu), v katerem je podizvajalec pomotoma navedel, da znaša vrednost njegovih del 636.815,50 EUR brez DDV, kot vrsta del, ki jih bo izvedel podizvajalec, pa je na obrazcu navedeno »Sistem za distr. dial. sistema in Centralni monitoring bolnikovega zdravljenja«. Vlagatelj navaja, da je pojasnjevanje ponudbe potrebno takrat, kadar iz nje ni jasno razvidna ponudnikova volja ali kadar naročnik dvomi o pomenu ali vsebini posameznih elementov ponudbe (vlagatelj se sklicuje na odločitve Državne revizijske komisije št. 018-088/2017, 018-029/2017, 018-115/2017 in 018-007/2017). Zatrjuje, da je že na prvi pogled očitno, da se vrednosti del iz zgoraj omenjenih dokumentov ne ujemata oziroma da gre za pomoto, zato bi ga moral naročnik pozvati k pojasnilu ponudbe, saj prava vlagateljeva volja ni jasno razvidna. Poleg tega pomota pri zapisu vrednosti del v Obrazcu št. 2 ne vpliva na spremembo ponudbenih cen oziroma elementov, ki bi lahko vplivali na razvrstitev ponudb v okviru meril (vlagatelj se v tem delu sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-056/2015). Navaja, da se stališče iz navedene odločitve nanaša na spremembo deležev, zato (po argumentu ad maiori ad minus) še toliko bolj velja, da naročnik pri vprašanju o tem, ali ga bo pozval na pojasnilo, nima diskrecijske pravice, saj ga k temu zavezuje že sam zakon. Poleg tega je že na prvi pogled očitno, da vlagatelj ni spremenil deleža, pač pa gre zgolj za pomotoma napisano napačno številko, saj je prava vrednost prevzetega deleža navedena v dokumentu »Delitev del med partnerji in podizvajalci«, ki je priloga partnerske pogodbe. Vlagatelj še navaja, da mora naročnik pri uporabi pravice do odločanja po prostem poudarku vse ponudnike obravnavati enakopravno oziroma tako, da zahteva po pojasnilih ne daje vtisa, da je neupravičeno koristila oziroma škodovala enemu ali več gospodarskih subjektom. Zatrjuje, da ga je naročnik neenakopravno obravnaval, saj je iz izpodbijane odločitve razvidno, da je ponudnika VG5 d.o.o. pozval k dopustni dopolnitvi ponudbe, iz (predhodne) Odločitve o oddaji javnega naročila št. 4110-36/2020/10 z dne 3. 3. 2021 pa je tudi razvidno, da je bil k dopolnitvi ponudbe pozvan tudi prvotno izbrani ponudnik (družba Remont d.d.). Vlagatelj še navaja, da je naročnik v predhodnem (pred)revizijskem postopku, ki je bil zaključen z odločitvijo Državne revizijske komisije št. 018-065/2021, sam zagovarjal stališče, da je potrebno tako določila razpisne dokumentacije, kakor tudi ponudbo izbranega ponudnika obravnavati celostno. Poleg tega je tudi navedel, da je nominirani podizvajalec opisno določil obseg predmeta javnega naročila, ki ga prevzema, pri čemer je rubriko »Vrednost del podizvajalca« sicer res pustil prazno, vendar je naročnik na podlagi izpolnjenega predračuna lahko natančno opredelil del predmeta javnega naročila, ki ga je podizvajalec opisno ovrednotil v Obrazcu št. 2. Vlagatelj še zatrjuje, da gre pri zapisu vrednosti del v smislu določila šestega odstavka 89. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-3) za očitno napako. Navaja še, da je namen Obrazca št. 2 izključno v tem, da se podizvajalec izjasni, ali zahteva neposredno plačilo, v konkretnem primeru pa podizvajalec ne zahteva neposrednega plačila, zato je naveden obrazec manj pomemben. Poleg tega iz razpisne dokumentacije ne izhaja, da bo naročnik upošteval vrednost del iz Obrazca št. 2, vlagatelj pa je v obravnavanem primeru izpolnil zahtevo iz točke 10.3.2, zato bi ga moral naročnik pozvati k pojasnilu.

Naročnik je s sklepom št. 4110-36/2020/36 z dne 13. 7. 2021 zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Uvodoma navaja, da so očitane kršitve neutemeljene in vlagateljeve navedbe mestoma tudi zavajajoče. Pojasnjuje, da je v razpisni dokumentaciji zahteval, da morata biti iz ESPD ponudnika/podizvajalca razvidna vrsta in vrednost del, ki jih bo izvedel izvajalec. Iz vlagateljeve ponudbe (iz ESPD obrazca) je razvidno, da bo podizvajalec izvedel del naročila, ki ga predstavlja sklop 19218-00_SB_MS_PZI_VO_PP_R5_bc, pri čemer je navedeno, da je vrednost tega dela razvidna iz delilnika, ki je del ponudbene dokumentacije. Iz delilnika je razvidno, da predstavlja delež podizvajalca 29,92 % celotnega naročila, kar v relativnem znesku pomeni 594.198,69 EUR. Del vlagateljeve ponudbene dokumentacije je tudi izpolnjen Obrazec št. 2. V navedeni obrazec so morali podizvajalci navesti (oziroma v njem obkrožiti), ali v zvezi z izvedenimi deli zahtevajo (ali ne zahtevajo) neposredna plačila od naročnika, navesti pa so morali tudi vrsto in vrednost teh del. Ponudnik je torej moral v primeru sodelovanja s podizvajalci v ponudbi navesti vrsto in vrednost del, ki jih bodo prevzeli podizvajalci, in sicer tako v ESPD obrazcu, kakor tudi v Obrazcu št. 2. Vlagateljev partner (Medicoengineering d.o.o.) je v ESPD obrazcu navedel, da sta vrednost in vrsta podizvajalčevih del skladni z delitvijo del, ki je razvidna iz priloge k Partnerski pogodbi o enotnem nastopu in predložitvi skupne ponudbe na javni razpis. Iz navedenega dokumenta izhaja, da vodilni partner prevzema 38,06 % predmeta naročila (755.763,27 EUR brez DDV oz. 922.031,19 EUR z DDV), partner prevzema 32,02 % predmeta javnega naročila (635.941,11 EUR brez DDV oz. 775.854,26 EUR z DDV), razliko 29,92 % predmeta javnega naročila (594.198,69 EUR brez DDV oz. 724.922,40 EUR z DDV) pa prevzema podizvajalec (družba Fresenius Medical Care Slovenija d.o.o.). Podizvajalec je v ESPD obrazcu navedel, da v podizvajanje prevzema dela, ki so vezana na sklop 19218-00_SB_MS_PZI_VO_PP_R5_bc. Naročnik navaja, da je na podlagi datoteke popisov ugotovil, da znaša vrednost del tega zavihka res 594.198,69 EUR, pri tem pa je upošteval tudi podatek iz Obrazca št. 2, kjer je podizvajalec navedel vrednost v višini 636.815,50 EUR brez DDV in tudi vrsto del - »Sistem za distr. dial. sistema in Centralni monitoring bolnikovega zdravljenja«. Iz popisov, ki so predloženi v dokumentaciji in zajeti v datoteki 19218-00_SB_MS_PZI_VO_PP_R5_bc, je razvidno, da ta datoteka vsebuje naslednje postavke: Sistem za pripravo dializne vode (reverzna osmoza - RO), Oskrbo s koncentratom, Stenske priključne panele, Mešalno napravo za pripravo dializnih koncentratov, Centralni monitoring bolnikovega zdravljenja in Klicni in komunikacijski sistem - SOS za stavbo L in za stavbo B (odsek za dializo). Naročnik navaja, da je pri pregledu ponudbe upošteval vse navedene okoliščine in zaključil, da navedena diskrepanca pomeni, da ni mogoče enoznačno določiti obsega in vrednosti del, ki jih bo podizvajalec prevzel v izvajanje. Vrednost del, navedenih v delilniku del, je sicer enaka vrednosti del iz datoteke popisov 19218-00_SB_MS_PZI_VO_PP_R5_bc, vendar v Obrazcu št. 2, ki ga je predložil podizvajalec, obstaja več nejasnosti in neskladnosti, saj je slednji navedel vrednost del, ki jih bo izvedel v višini 636.815,50 EUR brez DDV, obenem pa v ESPD obrazcu tudi navedel, da bo dobavil zgolj sistem za dializo in centralni monitoring bolnikovega zdravljenja (torej obseg, ki je ožji od celotnega obsega, opredeljenega v datoteki popisov, ki ima sicer res skupno vrednost 594.198,69 EUR brez DDV). Iz navedenega razloga, navaja naročnik, ni mogel enoznačno določiti oziroma opredeliti del, ki jih bo dejansko izvedel podizvajalec, poleg tega je ravnal tudi v skladu s predhodno odločitvijo Državne revizijske komisije št. 018-065/2021. Skladno z navedeno odločitvijo vlagatelja ni pozval na dopustno dopolnitev ponudbe, saj bi bilo to v nasprotju s prakso Državne revizijske komisije - vlagatelj bi namreč lahko delež, vrednost in obseg del prilagajal predloženim dokumentom in s tem nedopustno spremenil svojo ponudbo. Naročnik navaja, da je v postopku pregleda ponudb sledil praksi Državne revizijske komisije, saj vsa navedena neskladja v ponudbi presegajo sposobnost in zmožnost meritornega presojanja volje ponudnika s strani naročnika. Zatrjuje, da bi njegovo opredeljevanje do obsega, deleža in vrednosti del pomenilo zgolj ugibanje, ki ga ni mogoče objektivno preveriti. Očitna napaka oziroma manjša zmeda, kot v zahtevku za revizijo opredeljuje pomanjkanje izraza jasne volje, je zgolj vlagateljev poskus diskreditacije naročnika in Državne revizijske komisije. Naročnik še navaja, da je neutemeljena tudi vlagateljeva navedba, da je ravnal diskriminatorno oziroma v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov. Ponudnika VG5 d.o.o. je pozval na dopustno dopolnitev, saj je bil poziv namenjen predvsem razčiščevanju izpolnjevanja tehničnih zahtev. Naveden ponudnik namreč ni nominiral podizvajalcev, po preverbi javno dostopnih podatkov tudi ni vpisan v register JAZMP za proizvodnjo in prodajo medicinskih pripomočkov, iz predložene ponudbe pa ni jasno izhajalo izpolnjevanje zahtev iz razdelka 19218-00_SB_MS_PZI_VO_PP_R5_bc. Dopustno dopolnitev ponudbe predstavlja tudi predložitev podpisanega obrazca »Zahteve za dosego ciljev o zelenem javnem naročanju« ter dokazila, ki se nanaša na zahtevo iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3. Naročnik zatrjuje, da je vlagateljeva navedba o diskriminatorni obravnavi neutemeljena, saj je ravnal objektivno ter v skladu z vsemi načeli javnega naročanja in prakso Državne revizijske komisije.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 22. 7. 2021 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Vztraja pri vseh svojih navedbah, dejstvih, dokazih in kršitvah. Navaja, da naročnikovo stališče o tem, da ni mogoče objektivno preveriti podizvajalčeve vrednost del, ni pravilno. Zatrjuje, da bi bilo navedeno stališče naročnika pravilno zgolj v primeru, če iz vlagateljeve ponudbe ne bi izhajal noben podatek o vrednosti in obsegu podizvajalčevih del. Naročnik pa ima v obravnavanem primeru dva različna podatka o vrednosti del, ki sta navedena v dveh različnih dokumentih, pri čemer je za presojo podizvajalskih razmerij relevanten delilnik del (dokument »Delitev del med partnerji in podizvajalci), Obrazec št. 2, kjer se mu je pripetila očitna napaka, pa je namenjen zgolj informaciji, ki se nanaša na plačilo podizvajalcem. Naročnik ima torej v obravnavanem primeru presežek informacij, ki ga je lahko spravil v dvom, če pa je naročnik v dvomu, bi moral ta dvom raziskati in (upoštevajoč načelo enakopravnosti) vlagatelja pozvati k pojasnilu. V tem primeru bi naročnik prejel pojasnilo, s katerim bi vlagatelj zgolj potrdil pravilnost edinega relevantnega podatka iz dokumenta »Delitev del med partnerji in podizvajalci«, ta podatek pa je s strani naročnika objektivno preverljiv, saj v ponudbi že obstaja. Vlagatelj še zatrjuje, da je naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila v primeru še hujših pomanjkljivosti (kot je bila njegova) dva ponudnika pozval k dopolnitvi ponudbe, ni pa se odločil, da bi k pojasnilu ponudbe pozval tudi njega. Za sestavo te vloge vlagatelj priglaša dodatne stroške.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da je njegovo ponudbo nezakonito izločil iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Zatrjuje tudi, da ga je naročnik neenakopravno obravnaval, saj je dva ponudnika pozval k dopolnitvi ponudbe, vlagatelja pa kljub temu, da se mu je pripetila zgolj očitna napaka, k pojasnilu ni pozval.

Revizijske navedbe vlagatelja je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, skladno s katero je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: 1) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in 2) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena.

Navodila, ki se nanašajo na oddajo ponudbe s partnerji, so navedena v točki 10.3.1 (Skupna ponudba) Povabila k oddaji ponudbe, kjer je naročnik med drugim navedel:

»Vsi ponudniki v skupni ponudbi morajo izpolniti ESPD posamično in v njem navesti vse zahtevane podatke. Naročnik bo do izdaje odločitve o oddaji naročila vse dokumente naslavljal na ponudnika, ki se bo v ESPD obrazcu označil kot vodilni partner.

Skupina mora priložiti pravni akt (pogodbo) o skupnem naročanju, iz katerega bo nedvoumno razvidno naslednje:
- imenovanje nosilca posla pri izvedbi javnega naročila,
- pooblastilo nosilcu posla in odgovorni osebi za podpis ponudbe ter podpis pogodbe,
- obseg posla (natančna navedba vrste in obsega del), ki ga bo opravil posamezni ponudnik in njihove odgovornosti,
- izjava, da so vsi ponudniki v skupni ponudbi seznanjeni z navodili ponudnikom in razpisnimi pogoji ter merili za dodelitev javnega naročila in da z njimi v celoti soglašajo,
- izjava, da so vsi ponudniki seznanjeni s plačilnimi pogoji iz te dokumentacije in
- neomejena solidarna odgovornost vseh ponudnikov v skupni ponudbi.«

Navodila, ki se nanašajo na oddaje ponudbe s podizvajalci, izhajajo iz točke 10.3.2 (Ponudba s podizvajalci) Povabila k oddaji ponudbe, kjer je naročnik med drugim zahteval:

»V primeru, da bo ponudnik pri izvedbi naročila sodeloval s podizvajalci, mora v ESPD navesti vse podizvajalce ter vsak del javnega naročila (vrsta in vrednost del), ki ga namerava oddati v podizvajanje, kontaktne podatke in zakonite zastopnike predlaganih podizvajalcev. Ponudnik mora v ponudbi predložiti tudi izpolnjene ESPD za vsakega podizvajalca, s katerim bo sodeloval pri naročilu.«

Naročnik je pripravil tudi Obrazec št. 2 (Soglasje/Izjava podizvajalca o neposrednem plačilu), ki so ga morali podizvajalci izpolniti s svojim nazivom in sedežem ter s podatki o vrsti in vrednosti del, ki jih bodo prevzeli. V Obrazec št. 2 so morali podizvajalci tudi navesti (oziroma obkrožiti), ali v zvezi z izvedenimi deli zahtevajo (ali ne zahtevajo) neposredna plačila od naročnika.

Iz zgoraj navedenih naročnikovih zahtev je razvidno, da so morali ponudniki za vse gospodarske subjekte, ki bodo sodelovali v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, predložiti izpolnjene ESPD obrazce ter navesti vrsto in obseg prevzetih del. V primeru oddaje skupne ponudbe so morali ponudniki predložiti pravni akt, iz katerega bo (med drugim) razviden obseg posla oziroma natančna navedba vrste in obsega del, ki ga bo opravil posamezen (so)ponudnik. V primeru sodelovanja s podizvajalci, pa je morala biti vrsta in vrednost del, ki ga bodo prevzeli podizvajalci, navedena tako v ESPD obrazcu, kakor tudi v Obrazcu št. 2 (Soglasje/Izjava podizvajalca o neposrednem plačilu). Naročnik je torej od ponudnikov izrecno zahteval, da navedejo, kako so si gospodarski subjekti, ki nastopajo v ponudbi, razdelili izvedbo razpisanega posla oziroma kateri subjekti bodo dejansko izvajali posamezne dele javnega naročila in v kakšnem obsegu (vrednosti).

Pregled vlagateljeve ponudbe pokaže, da so vanjo predloženi trije ESPD obrazci. Prvega je izpolnil vlagateljev vodilni partner (Pomgrad, gradbeno podjetje d.d.), drugega njegov partner (Medicoengineering d.o.o.) in tretjega partnerjev podizvajalec (Fresenius Medical Care Slovenija d.o.o.). Iz točke A (Informacije o gospodarskem subjektu) Dela II (Informacije glede gospodarskega subjekta) ESPD obrazca, ki se nanaša na nominiranega podizvajalca, je razvidno, da bo podizvajalec Fresenius Medical Care Slovenija d.o.o. prevzel dela, ki so zajeta v datoteki popisov 19218-00_SB_MS_PZI_VO_PP_R5_bc. V ponudbi se nahaja tudi Partnerska pogodba o enotnem nastopu in predložitve skupne ponudbe na javni razpis, ki sta jo vlagateljeva partnerja sklenila dne 27. 1. 2021. Iz 4. člena navedene pogodbe izhaja, da so dela, ki jih bo opravil posamezni partner, razvidna iz priloge, ki je sestavni del te pogodbe.

Med vlagateljem in naročnikom sicer ni spora o tem, da je iz dokumenta »Delitev del med partnerji in podizvajalci« (ki je sestavni del sklenjene partnerske pogodbe) razvidno, da vodilni partner prevzema 38,06 % predmeta naročila (755.763,27 EUR brez DDV oz. 922.031,19 EUR z DDV), partner prevzema 32,02 % predmeta javnega naročila (635.941,11 EUR brez DDV oz. 775.854,26 EUR z DDV) razliko 29,92 % predmeta javnega naročila (594.198,69 EUR brez DDV oz. 724.922,40 EUR z DDV) pa prevzema nominirani podizvajalec (družba Fresenius Medical Care Slovenija d.o.o.). Stranki sta si edini tudi v tem, da je v ponudbi izbranega ponudnika predložen izpolnjen, podpisan in žigosan Obrazec št. 2, v katerega je podizvajalec (družba Fresenius Medical Care Slovenija d.d., Celje), poleg naziva in sedeža, vpisal tudi vrsto del, ki jih prevzema v izvedbo, in sicer: »Sistem za distr. dial. sistema + Centralni monitoring bolnikovega zdravljenja«, vpisana pa je tudi vrednost teh del v višini 636.815,50 EUR brez DDV. Med strankama pa je spor v tem, ali je zaradi različno navedene vrednosti in vsebine del, ki jih bo prevzel nominirani podizvajalec, vlagateljeva ponudba dopustna oziroma ali bi mu moral naročnik omogočiti, da jo v tem delu pojasni oziroma popravi. Medtem ko naročnik meni, da je vlagateljeva ponudba nepopravljivo nedopustna, pa nasprotno vlagatelj navaja, da je v Obrazcu št. 2 pomotoma navedel drugačno vrednost podizvajalčevih del, s čimer je storil le očitno napako, zato bi ga moral naročnik pozvati k pojasnilu.

Z vlagateljevim stališčem se ni mogoče strinjati. Kot že izhaja iz te obrazložitve, je v ESPD obrazcu, ki se nanaša na nominiranega podizvajalca, navedeno, da v podizvajanje prevzema dela, ki so opredeljena v datoteki popisov 9218-00_SB_MS_PZI_VO_PP_R5_bc. Kot pravilno ugotavlja tudi naročnik, znaša ponudbena vrednost del navedene datoteke 594.198,69 EUR (torej je enaka vrednosti, ki je vpisana tudi v dokument »Delitev del med partnerji in podizvajalci«). Iz popisov, ki so predloženi v dokumentaciji in zajeti v datoteki 19218-00_SB_MS_PZI_VO_PP_R5_bc, je razvidno, da vsebuje naslednje postavke: Sistem za pripravo dializne vode (reverzna osmoza - RO), Oskrbo s koncentratom, Stenske priključne panele, Mešalno napravo za pripravo dializnih koncentratov, Centralni monitoring bolnikovega zdravljenja in Klicni in komunikacijski sistem - SOS za stavbo L in za stavbo B (odsek za dializo), obseg del, ki je vpisan v Obrazec št. 2 (»Sistem za distr. dial. sistema + Centralni monitoring bolnikovega zdravljenja«), pa je ožji od celotnega obsega, opredeljenega v datoteki popisov. Poleg tega sta, kot že izhaja iz te obrazložitve, različni tudi vrednosti prevzetih del - iz dokumenta »Delitev del med partnerji in podizvajalci« je razvidno, da znaša vrednost podizvajalčevih del 594.198,69 EUR brez DDV, v Obrazec št. 2 pa je vpisana drugačna (višja) vrednost podizvajalčevih del v višini 636.815,50 EUR brez DDV.

Državna revizijska komisija se ob navedenem strinja z naročnikom, da ni mogel enoznačno določiti obsega in vrednosti del, ki jih je prevzel nominirani podizvajalec. Poleg tega naročnik pravilno ugotavlja, da je Državna revizijska komisija podobno dejansko stanje presojala tako v njeni predhodni odločitvi (št. 018-065/2021), kakor tudi v odločitvi št. 018-183/2020, pri čemer je navedla, da naročnik ni upravičen nadomestiti volje ponudnika. Če iz ponudbe izhajajo nasprotujoči si podatki glede deleža javnega naročila, ki se oddaja v podizvajanje, naročnik ne more (in ne sme) sklepati o tem, kateri podatek je pravilen oziroma o tem, kolikšen delež javnega naročila ponudnik oddaja v podizvajanje. Kolikšen delež javnega naročila bo ponudnik oddal v podizvajanje, predstavlja poslovno odločitev ponudnika in ne naročnika. Ponudnik pripravi ponudbo, naročnik pa jo pregleda, pri čemer naročnik ni upravičen nadomestiti oziroma sooblikovati poslovne volje ponudnika.

Neutemeljeni so tudi vlagateljevi očitki, da bi ga moral naročnik pozvati na odpravo ugotovljene pomanjkljivosti. Ob upoštevanju določbe petega in šestega odstavka 89. člena ZJN-3, je dopolnitev, popravek, sprememba ali pojasnilo podatkov v ponudbi v določenem obsegu sicer možna. Čeprav z odpravo ugotovljene pomanjkljivosti v vlagateljevi ponudbi vlagatelj ne bi spreminjal ali popravljal tistih delov ponudbe, v katere skladno s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 ni dopustno posegati, pa bi odprava ugotovljene pomanjkljivosti presegala okvirje petega odstavka 89. člena ZJN-3. Skladno s to določbo se lahko dopolnitev, sprememba, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. Vlagateljeva ponudba pa bi potrebovala popravek v delu, ki se nanaša na delež javnega naročila, ki bo oddan v podizvajanje.

Državna revizijska komisija je že v svojih številnih odločitvah zapisala, da podatek o obsegu javnega naročila, oddanega v podizvajanje, ni tak element ponudbe, katerega obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev ponudbe, bi bilo mogoče objektivno preveriti (prim. odločitve Državne revizijske komisiji, št. 018-98/2017, 018-191/2017, 018-87/2019, 018-84/2020 in tudi predhodno odločitev št. 018-065/2021). Odločitev, kolikšen delež javnega naročila bo ponudnik oddal v podizvajanje, namreč predstavlja ponudnikovo poslovno voljo, ki (v kolikor ni razvidna navzven) ne predstavlja objektivnega dejstva ali podatka, katerega obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev ponudb, bi bilo mogoče naknadno preveriti. Naročnik zato, kot že izhaja iz te obrazložitve, tudi pravilno opozarja, da navedena neskladja v vlagateljevi ponudbi presegajo zmožnost meritornega presojanja vlagateljeve volje oziroma da bi njegovo opredeljevanja do obsega, deleža in vrednosti del pomenilo zgolj ugibanje, ki ga ni mogoče objektivno preveriti. Ob navedenem se tudi ni mogoče strinjati z vlagateljem, da gre v spornem delu za očitno napako oziroma »da je že na prvi pogled očitno, da gre zgolj za pomotoma napisano napačno številko v Obrazcu št. 2 in da je prava vrednost deleža navedena v dokumentu Delitev del med partnerji in podizvajalci, ki je priloga partnerske pogodbe«.

Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem, da je prvenstveni namen Obrazca št. 2 v tem, da se ugotovi, ali podizvajalec zahteva (ali ne zahteva) neposredna plačila od naročnika. Četudi je nominirani podizvajalec v Obrazcu št. 2 res navedel (obkrožil), da ne zahteva neposrednega plačila od naročnika, pa iz navedenega razloga ni mogoče pritrditi vlagatelju tudi v tem, »da zato napačno zapisana številka v Obrazcu št. 2 dejansko nima nikakršne zveze s samo ponudbo«. Naročnik je v obravnavanem primeru izrecno zahteval od ponudnikov, da mora biti tudi Obrazec št. 2 izpolnjen z vrsto in vrednostjo del, ki jih prevzema podizvajalec. Ker sta v obrazec vpisani drugačni vsebina in vrednost prevzetih del, kot sta navedeni v preostalih delih vlagateljeve ponudbe, je bila vlagateljeva ponudba zakonito izločena iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

Vlagatelj naročniku očita tudi kršitev načela enakopravne obravnave. Zatrjuje, da je naročnik dva ponudnika (podjetji VG5, gradnja, inženiring in svetovanje d.o.o. in Remont obrtno gradbeno podjetje d.d.), katerih ponudbi sta bili obremenjeni s še hujšimi pomanjkljivostmi, pozval na dopolnitev ponudbe, medtem ko njega na pojasnilo ponudbe ni pozval. Pregled odstopljene dokumentacije pokaže, da je bil ponudnik VG5, gradnja, inženiring in svetovanje d.o.o. pozvan k predložitvi podpisanega Obrazca št. 10 (Zahteve za dosego ciljev uredbe o zelenem javnem naročanju) in k predložitvi ustreznih dokazil, iz katerih bo razvidno izpolnjevanje petih zahtev iz datoteke popisov 19218-00_SB_MS_PZI_VO_PP_R5_bc. Državna revizijska komisija tudi tem vlagateljevim očitkom ni mogla slediti. Pregled ponudbe družbe VG5, gradnja, inženiring in svetovanje d.o.o. namreč pokaže, da je že v ponudbi predložil Obrazec št. 10, vendar ga ni podpisal na mestu, kjer je to predvidel naročnik, pač pa na dnu navedenega obrazca. Glede na navedeno gre ugotoviti, da naročnikov poziv v tem delu ni presegel okvirjev petega in šestega odstavka 89. člena ZJN-3 in (posledično) da naročnik ni posegel v načelo enakopravne obravnave ponudnikov. Vsi preostali pozivi naročnika se, kot že izhaja iz te obrazložitve, nanašajo na popis del, ki v obravnavanem primeru predstavlja tudi ponudbeni predračun. Predmetni del popisa se nanaša na Sistem za pripravo dializne vode (Reverzna osmoza - RO) - točka 1 oziroma na postavke iz podtočk 1.a, 1.b, 3.b in 4.a točke 1. Čeprav je naročnik v tem delu popisa postavil vrsto tehničnih in drugih zahtev, ki se nanašajo na posamezno vrsto opreme, pa je od ponudnikov zahteval le, da ga izpolnijo s ceno za en komplet, zahtev, ki bi se nanašale na razpisano opremo oziroma na predložitev kakršnikoli dokazil v zvezi s ponujeno opremo, pa ni postavil niti v drugih delih razpisne dokumentacije. Ker je ponudnik v vse štiri sporne postavke ponudbenega predračuna vpisal zahtevane cene, je potrebno naročnikov poziv v tem delu šteti kot preverjanje vsebine podatkov iz ponudbe (v smislu drugega odstavka 89. člena ZJN-3), zato vlagateljev očitek ni utemeljen. Državna revizijska komisija je iz enakega razloga zavrnila tudi tisti vlagateljev očitek, ki se nanaša na dopolnjevanje ponudbe prvotno izbranega ponudnika (oziroma na vodilnega partnerja prvotno izbranega ponudnika - na podjetje Remont obrtno gradbeno podjetje d.d.) Tudi navedena družba je namreč v celoti sledila naročnikovi zahtevi iz točke 8.1.2 Povabila k oddaji ponudbe (naročnik je v to točko vnesel zakonsko besedilo iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3) in v zvezi s tem že v ponudbi predložila zahtevan in ustrezno izpolnjen ESPD obrazec, naročnik pa jo je tekom presoje in ocenjevanja ponudb pozval še k predložitvi potrdila Finančne uprave Republike Slovenije (kar je navedena družba tudi storila).

Nenazadnje je naročnik v obravnavanem primeru vseh pet prejetih ponudb zavrnil. Ponudbo ponudnika GDO, gradnja, dom okolje d.o.o. je izločil iz razloga, ker je ponudnik ni podaljšal, ponudbo podjetja VG5, gradnja, inženiring in svetovanje d.o.o., pa zato, ker se ni odzval na njegov poziv k predložitvi zgoraj navedene dokumentacije. Preostale tri ponudbe (vlagateljevo ponudbo, ponudbo prvotno izbranega ponudnika in ponudbo družbe GIC Gradnje d.o.o.) je izločil iz enakega razloga - ker v ponudbah niso jasno in nedvoumno določili vrste in vrednosti del, ki jih bo prevzel njihov nominirani podizvajalec. Vsi trije ponudniki so nominirali istega podizvajalca (Fresenius Medical Care Slovenija d.o.o.), pri čemer sta prvotno izbrani ponudnik in podjetje GIC Gradnje d.o.o., rubriko »Vrednost del« iz Obrazca št. 2 pustila neizpolnjeno, vlagatelj je navedeno rubriko sicer izpolnil, a z drugačno (višjo) vrednostjo, kot je vpisana v dokumentu »Delitev del med partnerji in podizvajalci«. Poleg tega so vsi trije ponudniki (oziroma njihov identičen podizvajalec) v Obrazec št. 2 oziroma v rubriko »Vrsta del podizvajalca« vpisali drugačen in ožji obseg del (»Sistem za distr. dial. sistema + Centralni monitoring bolnikovega zdravljenja«), kot izhaja iz datoteke popisov 19218-00_SB_MS_PZI_VO_PP_R5_bc.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati, da je bila njegova ponudba nezakonito izločena iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila, prav tako pa tudi ni izkazal, da je bil obravnavan neenakopravno, je Državna revizijska komisija, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, njegov zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel. Ker je povrnitev stroškov odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Pravni pouk: Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.

V Ljubljani, dne 9. 8. 2021








Predsednika senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije




Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, Ljubljana,
- Odvetniška družba Cukrov o.p., d.o.o., Linhartova cesta 3, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.

Natisni stran