018-100/2020 Občina Kranjska Gora
Številka: 018-100/2020-7Datum sprejema: 3. 8. 2020
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sama Červeka kot predsednika senata ter Andraža Žvana in mag. Gregorja Šebenika kot članov senata v postopku pravnega varstva pri oddaji naročila male vrednosti »Sanacija usadov na gozdni cesti GC020362 Belca–Barakarjev rovt« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Ažman, d. o. o., Tržaška cesta 1, Lesce (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa mag. Ivan Kranjec, odvetnik v Ljubljani, zoper ravnanje naročnika Občina Kranjska Gora, Kolodvorska ulica 1b, Kranjska Gora (v nadaljevanju: naročnik), 3. 8. 2020
odločila:
1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji naročila male vrednosti, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-3/2020-13 z dne 1. 6. 2020.
2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 3.833,45 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.
Obrazložitev:
Naročnik je v postopku oddaje naročila male vrednosti (objava 24. 4. 2020 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN002577/2020-W01) z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-3/2020-13 z dne 1. 6. 2020, ki je bil objavljen 2. 6. 2020 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN002577/2020-ODL01, obvestil ponudnike, da je izbral ponudbo ponudnika Pavčnik, d. o. o., Partizanska cesta 59, Dol pri Hrastniku (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 9. 6. 2020 in predlagal, da se razveljavi odločitev o oddaji naročila male vrednosti, zahteval pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da:
- je izbrani ponudnik samovoljno spreminjal besedilo obrazcev, naročnik pa je v 3.1 »besedila razpisa« določil, da bo izključil ponudbo, če bo ugotovil, da je ponudnik spreminjal besedilo v obrazcih,
- izbrani ponudnik ni dokazal, da izpolnjuje referenčni pogoj iz točke 2.3.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila,
- priglašeni vodja del ne izpolnjuje zahtevanih pogojev,
- izbrani ponudnik v kalkulativnih osnovah in cenikih, ki so bile obvezne priloge k predračunu, ni navedel cen nekaterih bistvenih surovin za gradnjo,
- je izbrani ponudnik v režijskih cenikih, ki so bili obvezna priloga k predračunu, navajal neustrezne cene na enoto,
- izbrani ponudnik ni predložil poglavja 10, čeprav je v točki 3.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določeno kot obvezna vsebina ponudbe,
- je ponudba izbranega ponudnika v predračunu vsebovala različne cene na enoto za postavke z identičnim opisom.
Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 16. 6. 2020 izjasnil o navedbah iz zahtevka za revizijo in nasprotoval vlagateljevim navedbam. Izbrani ponudnik je tudi navedel, da ga naročnik ni obvestil, da je vlagatelj zahteval vpogled v ponudbo, s čimer mu je onemogočil, da bi bil prisoten pri vpogledu in da bi dal pripombe na zapisnik.
Naročnik je z dokumentom »Odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo« št. 430-3/2020-19 z dne 23. 6. 2020 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil.
Naročnik je kot prilogo dopisu št. 430-3/2020-22 z dne 30. 6. 2020 in elektronskemu sporočilu z dne 20. 7. 2020 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.
Vlagatelj se je z vlogo z dne 30. 6. 2020 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj se z njimi ne strinja. Vlagatelj je tudi navedel, da je naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navajal drugačno dejansko stanje pri pregledovanju ponudb od tistega, ki ga je zatrjeval pri dovolitvi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, zato je prepričan, da so izpolnjeni pogoji iz prve povedi iz šestega odstavka 29. člena ZPVPJN, da lahko navede nove kršitve in dejstva. Vlagatelj je predlagal, da Državna revizijska komisija preveri naročnikova ravnanja pri pregledu ponudb in od naročnika zahteva pojasnila.
Vlagatelj se lahko skladno s prvo povedjo iz šestega odstavka 29. člena ZPVPJN v treh delovnih dneh od prejema odločitve iz prve ali druge alinee prvega odstavka 28. člena ZPVPJN opredeli do navedb naročnika v tej odločitvi, vendar ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku. Vlagatelj se je z vlogo z dne 30. 6. 2020 opredelil do naročnikovih navedb iz dokumenta »Odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo« št. 430-3/2020-19 z dne 23. 6. 2020, pri čemer je navedel tudi kršitve in dejstva ter predlagal dokaze, ki jih ni navedel oziroma predlagal že v zahtevku za revizijo. Vlagatelj je pri tem navedel, da je z vlogo z dne 2. 6. 2020 zahteval vpogled v dokumentacijo, kar mu je naročnik sicer omogočil 4. 6. 2020, vendar je na podlagi naročnikovih navedb iz dokumenta »Odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo« št. 430-3/2020-19 z dne 23. 6. 2020 ugotovil da mu naročnik ni omogočil vpogleda v vso dokumentacijo, ki jo je zahteval z vlogo z dne 2. 6. 2020, zaradi česar je zatrjeval, da je izpolnjen pogoj iz prve povedi iz šestega odstavka 29. člena ZPVPJN, da se te kršitve, dejstva in dokaze upošteva v revizijskem postopku. Državna revizijska komisija je zaradi obsežnosti navedb iz vloge z dne 30. 6. 2020 ugotavljala, ali je izpolnjen pogoj iz prve povedi iz šestega odstavka 29. člena ZPVPJN, da bi lahko upoštevala nove kršitve, dejstva in dokaze, pri obravnavi zahtevka za revizijo po posameznih točkah, kot jih je označil vlagatelj.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik skladno s prvim odstavkom 27. člena ZPVPJN z vlogo z dne 11. 6. 2020 obvestil izbranega ponudnika, da je prejel zahtevek za revizijo in mu poslal njegovo kopijo, pri čemer ga je poučil, da se lahko o navedbah iz njega skladno z drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN izjasni v treh delovnih dneh od prejema te kopije. Izbrani ponudnik se je o navedbah iz zahtevka za revizijo tudi izjasnil, saj je naročniku poslal vlogo z dne 16. 6. 2020. Vendar se izbrani ponudnik v vlogi z dne 16. 6. 2020 ni izjasnil le o navedbah iz zahtevka za revizijo, temveč je tudi navedel, da ga naročnik ni obvestil, da je vlagatelj zahteval vpogled v ponudbo, s čimer mu je onemogočil, da bi bil prisoten pri vpogledu in da bi dal pripombe na zapisnik. Izjasnitev izbranega ponudnika iz drugega odstavka 27. člena ZPVPJN ni namenjena uveljavljanju kršitev, ki naj bi jih storil naročnik v postopku javnega naročanja, saj je temu namenjen zahtevek za revizijo (gl. v tem smislu drugi odstavek 15. člena ZPVPJN), ki ga izbrani ponudnik vsaj izrecno ni vložil. Ne glede na navedeno in neodvisno od tega, da v petem odstavku 35. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), ki ureja vprašanja vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika drugače, kot je bila ureditev iz sedmega odstavka 22. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; ZJN-2), ni določeno, da bi moral naročnik o vpogledu obvestiti izbranega ponudnika, Državna revizijska komisija dodaja, da je vprašljivo, da bi bilo mogoče gospodarskemu subjektu, ki bi vložil zahtevek za revizijo, v katerem bi uveljavljal kršitev v zvezi z vpogledom v svojo ponudbo, priznati aktivno legitimacijo iz prve alinee prvega odstavka 14. člena ZPVPJN.
Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi razlogov, navedenih v nadaljevanju, odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.
Naročnik je pri oddaji naročila male vrednosti (47. člen ZJN-3) gradenj (točka II.1.3 objave) prejete ponudbe razvrstil po merilu ekonomsko najugodnejša ponudba, pri katerem se upošteva cena (točka II.2.5 objave in točka 4.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), in ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika, ki jo je štel kot dopustno v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, najugodnejša, zato jo je izbral. Vlagatelj je navedel, da ponudba izbranega ponudnika vsebuje pomanjkljivosti, ki naročniku preprečujejo njeno izbiro, čemur sta izbrani ponudnik in naročnik nasprotovala.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik o sprejeti odločitvi o oddaji naročila male vrednosti obvestil ponudnike z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-3/2020-13 z dne 1. 6. 2020, ki je bil objavljen 2. 6. 2020 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN002577/2020-ODL01, zaradi česar se skladno s tretjo povedjo iz desetega odstavka 89. člena ZJN-3 šteje, da mu je bil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-3/2020-13 z dne 1. 6. 2020 vročen 2. 6. 2020; to je tudi dan, za katerega je treba ugotoviti, da je bil vlagatelj najprej seznanjen z razlogi, ki jih je naročnik navedel v tem dokumentu. Iz prvega odstavka II. točke obrazložitve dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-3/2020-13 z dne 1. 6. 2020 izhaja, da je naročnik navedel, da je »skladno s 4. odstavkom 89. člena ZJN-3 preveril ali je ponudba« izbranega ponudnika »dopustna«. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je vlagatelj z vlogo z dne 2. 6. 2020 zahteval vpogled v dokumentacijo, kar mu je naročnik omogočil 4. 6. 2020, izročil pa mu je tudi posamezno dokumentacijo. Vlagatelj je navedel (zahtevek za revizijo, str. 2), da mu je naročnik izročil 82 strani dokumentacije, čemur naročnik v dokumentu »Odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo« št. 430-3/2020-19 z dne 23. 6. 2020 ni oporekal. Vlagatelj je tudi navedel (zahtevek za revizijo, str. 2), da mu je naročnik na vpogledu z dne 4. 6. 2020 navedel, da »ni izvedel niti preverbe razlogov za izključitev, niti ni preverjal ostalih dejstev in navedb v ponudbi izbranega ponudnika«, čemur je naročnik oporekal (dokument »Odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo« št. 430-3/2020-19 z dne 23. 6. 2020, str. 3), vlagatelj pa je nato v vlogi z dne 30. 6. 2020 (str. 2–4) uveljavljal enako, kot v zahtevku za revizijo, in oporekal naročniku. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je citirano vlagateljevo navedbo treba razumeti, da se domnevna naročnikova opustitev nanaša na ravnanja iz drugega odstavka 89. člena ZJN-3, ne pa četrtega odstavka 89. člena ZJN-3. Obe ti pravni podlagi iz ZJN-3 sicer uporabljata pojem »preveriti«, vendar ga vežeta na različne vsebine. Iz četrtega odstavka 89. člena ZJN-3 sicer izhaja, da določa možnost, ki naročniku v postopku naročila male vrednosti omogoča drugačno zaporedje in/ali obseg ravnanj pri izbiri najugodnejše ponudbe, kot so določena v prvem odstavku 89. člena ZJN-3. Da je citirano vlagateljevo navedbo iz zahtevka za revizijo (str. 2) treba razumeti v smeri zatrjevanja kršitve drugega odstavka 89. člena ZJN-3, kaže že to, da se vlagatelj sklicuje (zahtevek za revizijo, str. 2) na možnost naročnikovega ravnanja iz druge povedi iz tretjega odstavka 47. člena ZJN-3, slednja pravna podlaga pa se sklicuje na drugi in ne četrti odstavek 89. člena ZJN-3. Vendar Državna revizijska komisija ni ugotavljala, ali in kaj je naročnik v zvezi s preveritvijo v smislu drugega odstavka 89. člena ZJN-3 (prek tretjega odstavka 47. člena ZJN-3) navedel vlagatelju na vpogledu 4. 6. 2020, saj to ni bistveno, da bi vlagatelj, kot bo to pojasnila v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa, v konkretnem primeru dosegel uspeh z zahtevkom za revizijo. Državna revizijska komisija zato tudi ni ugotavljala, ali bi naročnikovo stališče o uporabi tretjega odstavka 47. člena ZJN-3 (dokument »Odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo« št. 430-3/2020-19 z dne 23. 6. 2020, str. 3) omogočala vlagatelju, da sme v smislu pogoja iz prve povedi iz šestega odstavka 29. člena ZPVPJN v vlogi z dne 30. 6. 2020 navajati nove kršitve in nova dejstva o preveritvi v smislu drugega odstavka 89. člena ZJN-3, niti ni ugotavljala, ali je naročnik s tem, ko je v dokumentu »Odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo« št. 430-3/2020-19 z dne 23. 6. 2020 (str. 3) navedel »Nenazadnje nasprotno jasno izhaja iz izpodbijane odločitve. V obrazložitvi je namreč naročnik sam navedel, da je preveril ne le ponudbo izbranega ponudnika, temveč tudi ponudbo vlagatelja in ponudnika [3]«, ob upoštevanju vsebine dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-3/2020-13 z dne 1. 6. 2020, utemeljeval le ravnanje po četrtem, ne pa drugem odstavku 89. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija še opozarja, da tudi ni ugotavljala, ali vlagatelj in naročnik sploh pravilno tolmačita drugo poved iz tretjega odstavka 47. člena ZJN-3 ter drugi in četrti odstavek 89. člena ZJN-3, saj taka ugotovitev, kot bo razvidno iz nadaljevanja obrazložitve tega sklepa, v konkretnem primeru ne bi bila bistvena, da bi vlagatelj dosegel uspeh z zahtevkom za revizijo.
Neodvisno od odgovora, ali je izpolnjen pogoj iz prve povedi iz šestega odstavka 29. člena ZPVPJN, da vlagatelj lahko šele v vlogi z dne 30. 6. 2020 navede nove kršitve, in neodvisno od odgovora, ali je vlagatelj pravilno tolmačil drugo poved iz tretjega odstavka 47. člena ZJN-3 ter drugi in četrti odstavek 89. člena ZJN-3, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v vlogi z dne 30. 6. 2020 sicer navedel (str. 3), da bi bilo treba odločitev o oddaji naročila male vrednosti razveljaviti že zato, ker »naročnik ni preveril obstoja razlogov za izključitev«, vendar opozarja, da vlagatelj ni navedel, da bi bil pri izbranem ponudniku podan kateri izmed razlogov za izključitev, kar bi moral naročnik ugotoviti. Neodvisno od odgovora, ali je izpolnjen pogoj iz prve povedi iz šestega odstavka 29. člena ZPVPJN, da vlagatelj lahko šele v vlogi z dne 30. 6. 2020 navede nove kršitve in nova dejstva ter predlaga nove dokaze, in neodvisno od odgovora, ali je vlagatelj pravilno tolmačil drugo poved iz tretjega odstavka 47. člena ZJN-3 ter drugi in četrti odstavek 89. člena ZJN-3, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ji je vlagatelj v vlogi z dne 30. 6. 2020 (str. 4) predlagal, da preveri, ali je naročnik za izbranega ponudnika preveril obstoj razlogov za izključitev v aplikaciji e-Dosje in ali je zanj preveril tudi izpolnjevanje »vseh pogojev iz 89. člena ZJN-3«. Državna revizijska komisija pri tem glede na kontekst vlagateljevega predloga najprej ugotavlja, da se vlagatelj očitno sklicuje na četrti odstavek 89. člen ZJN-3, vendar opozarja, da je v četrtem odstavku 89. člena ZJN-3 sicer uporabljen pojem »pogoj« (v besedni zvezi »pogoji za sodelovanje«), vendar v četrtem odstavku 89. člena ZJN-3 (ali drugih odstavkih 89. člena ZJN-3) niso določeni pogoji za sodelovanje, saj so ti določeni v 76. členu ZJN-3, pri čemer so vsi ti pogoji fakultativne narave. Vlagateljevo navedbo je tako mogoče kvečjemu razumeti v smislu, da se sklicuje na pogoje za sodelovanje, ki jih je naročnik določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni navedel, da bi moral naročnik (in sicer neodvisno od tega, ali v postopku naročila male vrednosti sploh obstaja naročnikova dolžnost preveritve ponudbe izbranega ponudnika ali podatkov oziroma navedb iz nje) ugotoviti, da so pri izbranem ponudniku podani kakšni razlogi za izključitev ali da izbrani ponudnik ne izpolnjuje še kakšnega pogoja za sodelovanje poleg tistih, ki jih je vlagatelj že navedel v zahtevku za revizijo. Vlagatelj se torej s tem predlogom niti ni dotaknil bistva in torej tega, ali je izbrani ponudnik sposoben v obsegu, ki ga je zahteval naročnik. Le morebitna pomanjkljiva preveritev ponudbe izbranega ponudnika ali podatkov oziroma navedb iz nje pri oddaji naročila male vrednosti (če bi taka naročnikova obveznost preveritve sploh obstajala) sicer ne bi bila tista kršitev, ki bistveno vpliva na oddajo javnega naročila (16. a člen ZPVPJN), temveč bi to bila ugotovitev naročnika, da je izbrani ponudnik sposoben v obsegu, ki ga je zahteval, čeprav izbrani ponudnik ne bi bil. To tudi izhaja iz tretje povedi iz četrtega odstavka 89. člena ZJN-3, saj mora naročnik zagotoviti, da se javno naročilo ne bi oddalo ponudniku, ki bi moral biti izključen ali ne izpolnjuje pogojev za sodelovanje, ki jih je določil naročnik (prim. tudi točko b prvega odstavka 89. člena ZJN-3).
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je za obravnavo zahtevka za revizijo med drugim relevantna točka 3.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v kateri je naročnik določil pravila za »Priprav[o] ponudbene dokumentacije«:
»Ponudnik mora svojo ponudbo obvezno izdelati in oddati v izvirniku te dokumentacije, ki je dostopna preko Portala javnih naročil v PDF obliki in del (obrazci) v Word-u. Ponudba se odda v informacijski sistem e-JN.
Ponudnik v obrazcih, ki so sestavni del te dokumentacije ne sme spreminjati ali popravljati besedila, ki je pripravljeno s strani naročnika in že vpisano v obrazce. V primeru dvoma se upošteva dokumentacija in obrazci, vključno z obrazcem predračuna, ki so objavljeni na/preko Portala javnih naročil v PDF obliki in morebitne odgovore, spremembe in dopolnitve.
V primeru, da bo naročnik ugotovil, da je ponudnik spreminjal besedilo v obrazcih (ali morebitne odgovore, spremembe in dopolnitve), ki ga je določil naročnik, bo ponudbo takega ponudnika izključil.
Če je iz tehničnih razlogov posamezen obrazec izdelan oziroma izpolnjen drugače (npr. s pomočjo računalnika), mora besedilo v obrazcu ustrezati zahtevam naročnika iz te dokumentacije, kar pomeni, da mora besedilo obrazca vsebinsko in pomensko v celoti ustrezati besedilu na predpisanem obrazcu.
V kolikor bo ponudnik k svoji ponudbi priložil morebitne druge listine, ki niso zahtevane v tej točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, le – te ne bodo upoštevane.
Ponudba in ostala dokumentacija, ki se nanaša na ponudbo mora biti napisana v slovenskem jeziku in pripravljena skladno z zahtevami iz dokumentacije. […]
Ponudnik naj pri pripravi ponudbe in izpolnjevanju obrazcev upošteva tudi navodila, v kolikor so na posameznem obrazcu navedena.
Vsebina ponudbe:
[…]
Poglavje 4 Dokumenti za priznanje sposobnosti in ocenjevanje ponudnika
[…]
- Izjava o tehnični in strokovni sposobnosti – OBRAZEC št. 8
- Izjava o tehnični in strokovni sposobnosti – OBRAZEC št. 9
[…]
[…]
Poglavje 6 Vzorec pogodbe – OBRAZEC št. 13
[…]
Poglavje 9 Predračun – OBRAZEC št. 18
Kalkulativne osnove: režijski cenik za delovno silo, materiale in opremo, stroje in naprave
Poglavje 10 Morebitne spremembe, dopolnitve ter pojasnila dokumentacije
Listine se izpolni in podpiše ter žigosa, kjer je to določeno. Zloži se jih po gornjem zaporedju.
Če se listine oziroma obrazci izpolnjujejo z računalnikom, mora biti struktura in vsebina računalniškega izpisa identična predloženim listinam iz razpisne dokumentacije.
Navedbe v predloženih listinah morajo izkazovati aktualno in resnično stanje ter morajo biti dokazljive. Enakovredno veljajo kopije zahtevanih potrdil in izpiskov razen, če izvirnik ni posebej zahtevan.«
Točka IV. a zahtevka za revizijo:
Vlagatelj je navedel (zahtevek za revizijo, str. 4–6), da je izbrani ponudnik predložil predračun (obrazec št. 18), v katerem je samovoljno spremenil opis 14 postavk, zato bi moral naročnik izključiti ponudbo izbranega ponudnika skladno s točko 3.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.
Vlagatelj je v prilogi z rdečo barvo (gl. zahtevek za revizijo, str. 5) označil, da so odstopanja med opisi postavk iz obrazca predračuna iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in predračuna v ponudbi izbranega ponudnika pri delih za usad 2 v postavkah 2.1, 5.1, 5.3 in 5.4, pri delih za usad 3 v postavkah 1.4 in 5.3 ter pri delih za sanacijo ceste v postavkah 1.3, 2.5, 5.4, 5.5, 5.6, 5.7, 5.8 in 5.9.
Državna revizijska komisija je po vpogledu na povezavo iz točke I.3 obvestila o javnem naročilu (»Razpisna dokumentacija je na voljo brezplačno za neomejen in celovit neposredni dostop na«), ki napotuje na naročnikovo spletno stran (https://obcina.kranjska-gora.si/), na podstrani za to naročilo male vrednosti (https://obcina.kranjska-gora.si/objava/257845) ugotovila, da je naročnik objavil štiri dokumente: »Razpisna dokumentacija« (v formatu .pdf), »Obrazci« (v formatu .docx (program Word)), »PREDRAČUN - Obrazec 18« (v formatu .xlsx (program Excel)) in »PZI« (v formatu .pdf). Naročnik je pripravil obrazec predračuna (obrazec št. 18) v formatih .xlsx (program Excel) (gl. dokument »PREDRAČUN - Obrazec 18«) in .pdf (gl. dokument »Razpisna dokumentacija«). Naročnik je na dnu uvodne strani obrazca št. 18 (gl. dokumenta »Razpisna dokumentacija«, str. 81 in »Obrazci«, str. 52) navedel:
»Ponudbeni predračun je nadaljevanje te dokumentacije in je sestavni del te dokumentacije in obvezni sestavni del ponudbe.
Ponudnik v sistemu e-JN v razdelek "Drugi dokumenti" naloži izpolnjen obrazec v .pdf datoteki.
Obvezna priloga predračunu so kalkulativne osnove:
Režijski cenik za delovno silo
Režijski cenik za material
Režijski cenik za opremo, stroje in naprave«
Državna revizijska komisija v nadaljevanju dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v formatu .docx (program Word) (torej dokumentu »Obrazci«) ni našla obrazca št. 18 v formatu .docx, saj se dokument »Obrazci« zaključi ravno s stranjo 52, ki predstavlja uvodno stran za obrazec št. 18.
Državna revizijska komisija je pri vpogledu v obrazec št. 18 v formatih .xlsx (dokument »PREDRAČUN - Obrazec 18«) in .pdf (dokument »Razpisna dokumentacija«) ugotovila, da je naročnik vanj vključil »opombo«:
»Za pomoč ponudnikom pri pripravi ponudbene cene, so v obrazcu predračuna v Excel formatu informativno že vnesene formule za izračun posameznih postavk predračuna.
Ne glede na informativno vnesene formule, je za pravilnost izračunov odgovoren izključno ponudnik sam.«
Čeprav se Državna revizijska komisija strinja z vlagateljem (vloga z dne 30. 6. 2020, str. 6–7), da je bil na portalu javnih naročil 6. 5. 2020 ob 8.24 objavljen odgovor »V skupni rekapitulaciji ni pravilno zapisana formula pri davku na dodano vrednost, vendar je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navedel, da so za pomoč ponudnikom pri pripravi ponudbene cene, v obrazcu predračuna v Excel formatu INFORMATIVNO že vnesene formule za izračun posameznih postavk predračuna ter, da je, ne glede na informativno vnesene formule, za pravilnost izračunov odgovoren izključno ponudnik sam«, iz njega, tako kot iz opombe v obrazcu št. 18 v formatih .xlsx in .pdf, izhaja, da se informativna narava nanaša na formule v obrazcu št. 18 v formatu .xlsx. Naročnik pa ni ne v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ne na portalu javnih naročil navedel, da bi bil obrazec št. 18 v formatu .xlsx le informativen. Vendar niti tak zaključek ne omogoča ugotovitve, ali je treba šteti, da je naročnik omogočil, da zadošča, če je predložen predračun v formatu .xlsx.
Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik poleg predračuna kot izpolnjen obrazec št. 18 v formatu .xlsx predložil tudi predračun kot izpolnjen obrazec št. 18 v formatu .pdf. Da sta bila oba predračuna predložena v ponudbi, izhaja iz izpisa iz informacijskega sistema e-JN za izbranega ponudnika (izpis z dne 30. 6. 2020, ki ga je naročnik posredoval Državni revizijski komisiji na podlagi prvega odstavka 29. člena ZPVPJN), saj sta kot sestavna dela ponudbe, ki jo je izbrani ponudnik predložil v elektronski obliki 18. 5. 2020 ob 17.01, v informacijskem sistemu e-JN zabeležena dokumenta »drugi dokumenti 2. del« in »popis del«. Naročnik je Državni revizijski komisiji elektronsko posredoval (prvi odstavek 29. člena ZPVPJN) ponudbo izbranega ponudnika. Dokument »drugi dokumenti 2. del« je v formatu .pdf in obsega 35 listov, pri čemer prvi list (oštevilčen kot »Stran 52 od 52«) prikazuje uvodno stran obrazca št. 18 (oznaka za poglavje 9 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), od drugega (oštevilčen kot »Stran 1 od 28«) do petnajstega lista (oštevilčen kot »Stran 14 od 28«) pa obsega predračun. Dokument »popis del« je v formatu .xlsx in prikazuje predračun. Četudi bi morala Državna revizijska komisija na podlagi vlagateljevih navedb iz vloge z dne 30. 6. 2020 (str. 3) ugotoviti, da je naročnik vlagatelju pri vpogledu v dokumentacijo 4. 6. 2020 »zamolčal«, da je izbrani ponudnik predložil tudi predračun v formatu .xlsx, in »mu ga ni predložil ali dal na vpogled«, to ne spremeni tega, da je naročnik s prejemom ponudbe izbranega ponudnika od izbranega ponudnika prejel tudi predračun v formatu .xlsx. Državna revizijska komisija sicer dodaja, da je za namen rešitve zahtevka za revizijo štela, da vlagatelj do prejema dokumenta »Odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo« št. 430-3/2020-19 z dne 23. 6. 2020 ni bil seznanjen, da je izbrani ponudnik predložil tudi predračun v formatu .xlsx. Državna revizijska komisija je tako štela, ker 1. iz posredovane dokumentacije (prvi odstavek 29. člena ZPVPJN) ne izhaja, da bi naročnik razpolagal s kakšnim dokazilom, da je vlagatelja seznanil s predračunom v formatu .xlsx iz ponudbe izbranega ponudnika, preden mu je vročil dokument »Odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo« št. 430-3/2020-19 z dne 23. 6. 2020 (npr. da je to storil ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika), 2. je vlagatelj na vpogledu prejel 82 strani dokumentacije, pri čemer je že strani dokumentov iz ponudbe izbranega ponudnika, ki so v formatu .pdf, več od tega števila, kar ne bi kazalo, da bi vlagatelj razpolagal s predračunom v formatu .xlsx, ki se nahaja v ponudbi izbranega ponudnika, 3. niti v dokumentu »Odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo« št. 430-3/2020-19 z dne 23. 6. 2020 ni naveden kakršenkoli podatek, ki bi kazal na to, da je bil vlagatelj že pred vročitvijo slednjega dokumenta seznanjen s tem, da se v ponudbi izbranega ponudnika nahaja predračun v formatu .xlsx, in 4. morebitni podatek o obstoju predračuna v formatu .xlsx ne izhaja iz zapisnika o odpiranju ponudb (gl. podatke v zvezi z obravnavanim naročilom male vrednosti, objavljene v informacijskem sistemu e-JN: https://ejn.gov.si/ponudba/pages/aktualno/javno_odpiranje_narocila.xhtml?zadevaId=17713), kar sicer ni v nasprotju s šestim odstavkom 88. člena ZJN-3, ker tega podatka ta podlaga sicer ne določa kot sestavine, ki jo mora vsebovati zapisnik o odpiranju ponudb.
Državna revizijska komisija je pri vpogledu v predračun v formatu .xlsx ugotovila, da se opisi za 14 postavk, ki jih je izpostavil vlagatelj, ne razlikujejo od tistih, ki jih je naročnik določil v obrazcu št. 18, pri vpogledu v predračun v formatu .pdf pa je ugotovila, da se opisi za 14 postavk, ki jih je izpostavil vlagatelj, razlikujejo od tistih, ki jih je naročnik določil v obrazcu št. 18 (tako v formatu .xlsx kot .pdf). Državna revizijska komisija je pri tem ugotovila, da pri nobeni od teh postavk ni dodano (novo/dodatno) besedilo, temveč da manjka del besedila, ki ga je naročnik določil v obrazcu št. 18 (tako v formatu .xlsx kot .pdf), in sicer bodisi del poimenovanja postavk bodisi del opisa postavk. Naročnik je ugotovil vsebinsko primerljivo, saj se je skliceval na »izpad[…] del[a] besedila« (»Odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo« št. 430-3/2020-19 z dne 23. 6. 2020, str. 4).
Vlagatelj je v vlogi z dne 30. 6. 2020 (str. 4–7) navedel številne argumente, da ni mogoče upoštevati predračuna v formatu .xlsx. Državna revizijska komisija je te navedbe (upoštevajoč pojasnilo, zakaj je štela, da vlagatelj do prejema dokumenta »Odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo« št. 430-3/2020-19 z dne 23. 6. 2020 ni bil seznanjen, da je izbrani ponudnik predložil tudi predračun v formatu .xlsx) upoštevala pri reševanju zahtevka za revizijo, saj je štela, da je vlagatelj dokazal, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti v predrevizijskem postopku (prva poved iz šestega odstavka 29. člena ZJN-3).
Državna revizijska komisija ugotavlja, da besedilo na dnu uvodne strani obrazca št. 18 [gl. dokumenta »Razpisna dokumentacija«, str. 81 (dokument v formatu .pdf) in »Obrazci«, str. 52 (dokument v formatu .docx)] in celota zahtev iz točke 3.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne morejo utemeljiti zaključka, da zadošča, če ponudnik predloži (že) predračun v formatu .xlsx. Državna revizijska komisija pri tem opozarja, da je naročnik že vnaprej določil posamezne zahteve, ki jih mora pri pregledu in ocenjevanju ponudb spoštovati zaradi zagotovitve skladnosti z načelom enakopravne obravnave ponudnikov iz 7. člena ZJN-3. Tolmačenje teh zahtev na način, ki presega jezikovne znake, bi pomenilo določanje nove vsebine dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila po poteku roka za prejem ponudb, kar bi bilo v nasprotju z načeloma iz 6. in 7. člena ZJN-3, pa tudi s prvo povedjo iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3, skladno s katero naročnik po izteku roka za prejem ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.
Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju (vloga z dne 30. 6. 2020, str. 5), da besedilo na dnu uvodne strani obrazca št. 18 [gl. dokumenta »Razpisna dokumentacija«, str. 81 (dokument v formatu .pdf) in »Obrazci«, str. 52 (dokument v formatu .docx)] določa, da se predračun naloži v informacijski sistem e-JN v formatu .pdf. Predračun v formatu .xslx to ni. In že ta ugotovitev bi tako zadostovala za zaključek, da naročnik glede na zahteve iz lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne more dati prednosti predračunu v formatu .xlsx. Državna revizijska komisija zato ne more sprejeti naročnikovega tolmačenja (dokument »Odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo« št. 430-3/2020-19 z dne 23. 6. 2020, str. 4), ki skuša predložitev predračuna v formatu .pdf prikazati kot dodatno, ne pa temeljno. Vlagatelj je na neprimernost takega naročnikovega tolmačenja vsebinsko pravilno opozoril (vloga z dne 30. 6. 2020, str. 6).
Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je iz zahteve »Listine se izpolni in podpiše ter žigosa, kjer je to določeno. Zloži se jih po gornjem zaporedju« (deveta zahteva), ki v točki 3.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila sledi tistemu delu, v katerem je navedeno, kaj je »[v]sebina ponudbe« (osma zahteva), izhaja, da se pojem »listina« (glede na zaimek »jih« iz druge povedi je razvidno, da se nanaša na pojem »listine« iz prve povedi) tolmači ob upoštevanju »gornje[ga] zaporedj[a]«. Med vsebinami iz »gornje[ga] zaporedj[a]« je navedeno tudi »Poglavje 9 Predračun – OBRAZEC št. 18«. To omogoča zaključek, da je »listina« v smislu točke 3.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila tudi predračun, pripravljen na obrazcu št. 18. Neodvisno od tega, ali bi bilo mogoče pritrditi vlagatelju (vloga z dne 30. 6. 2020, str. 5), da »je moral biti "Obrazec št. 18 - Ponudbeni predračun" na vsaki strani podpisan in žigosan«, je treba ugotoviti, da je naročnik v obrazcu št. 18 predvidel razdelek za »podpis odgovorne osebe za podpis ponudbe«, kar pomeni, da je bilo glede na deveto zahtevo iz točke 3.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila treba podpisati vsaj del obrazca št. 18. Pri vpogledu v posredovano dokumentacijo (prvi odstavek 29. člena ZPVPJN) je Državna revizijska komisija ugotovila, da je izbrani ponudnik v predračunu v formatu .xlsx v razdelku za »podpis odgovorne osebe za podpis ponudbe« natipkal ime in priimek podpisnika, vendar to ni podpis ne v fizični ne elektronski obliki. To potrjuje že to, da je iz predračuna v formatu .pdf razvidno, da se na vsaki strani nahaja tudi podpis v fizični obliki (gl. tudi podpis na vlogi z dne 16. 6. 2020) in izbrani ponudnik torej v predračunu v formatu .pdf ni pustil le natipkanega imena in priimka podpisnika. Iz ničesar tudi ne izhaja, da je izbrani ponudnik sicer podpisal predloženi predračun v formatu .xslx. Državna revizijska komisija tudi ni ugotavljala, ali bi bilo sicer mogoče podpisati predračun v formatu .xslx, da bi ta dokument ohranil format .xlsx, saj to za rešitev zadeve ni bistveno. Že glede na to, da izbrani ponudnik za predloženi predračun v formatu .xlsx ni izpolnil ene izmed naročnikovih zahtev iz točke 3.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (devete zahteve), je treba ugotoviti, da ima pomanjkljivost, ki je naročnik ne glede na to, ali bi jo bilo mogoče popraviti, ne more popraviti brez udeležbe izbranega ponudnika. Že glede na navedeno Državni revizijski komisiji ni treba tudi ugotavljati, ali bi predračun v formatu .xlsx, čeprav je predračun, pomenil drugo listino v smislu pete zahteve iz točke 3.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki »ne bo[…] upoštevan[a]«, kot je uveljavljal vlagatelj (gl. vlogo z dne 30. 6. 2020, str. 6). Navedeno tudi pomeni, da se naročnik ni mogel pri izbiri ponudbe izbranega ponudnika uspešno opreti na obstoječi predračun v formatu .xlsx in se zato ne more uspešno opreti nanj niti za zavrnitev zahtevka za revizijo.
Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je za rešitev zadeve pomembno še odgovoriti na vprašanje, ali je smel naročnik upoštevati predloženi predračun v formatu .pdf kot skladen z zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, čeprav niti njemu ni sporno, da vsebuje določene pomanjkljivosti, ki pa jih naročnik ni pripisal volji izbranega ponudnika, temveč tehničnim težavam (dokument »Odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo« št. 430-3/2020-19 z dne 23. 6. 2020, str. 4). Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da se je le naročnik skliceval (dokument »Odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo« št. 430-3/2020-19 z dne 23. 6. 2020, str. 4) na obstoj tehničnih težav pri tiskanju, pri čemer teh sicer ni dokazal. Ni namreč odveč spomniti, da je vlagatelj po vsebini izpostavil (vloga z dne 30. 6. 2020, str. 6), da so pomanjkljivosti predračuna v formatu .pdf razpršene po več delih predračuna in niso zvezne. Res je sicer, da se je naročnik skliceval (dokument »Odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo« št. 430-3/2020-19 z dne 23. 6. 2020, str. 4–5) tudi na predračun v formatu .xlsx, vendar je naročnik spregledal, da ta vsebuje pomanjkljivost vsaj v zvezi s podpisom in se zato nanj ni mogel uspešno opreti. Državna revizijska komisija po drugi strani ugotavlja, da se izbrani ponudnik v vlogi z dne 16. 6. 2020 ni skliceval na nobeno tehnično težavo, pač pa je navedel, da je prevzel obrazec št. 18 z naročnikove spletne strani in da obrazca št. 18 ni spreminjal. Vendar kljub temu ostaja dejstvo, da opis nekaterih postavk iz predračuna izbranega ponudnika v formatu .pdf ni tak, kot ga je naročnik določil v obrazcu št. 18. Zgolj izhajajoč iz predračuna, ki je v zahtevanem formatu .pdf (in je tudi podpisan), naročnik ne bi mogel zaključiti, da je izbrani ponudnik izpolnil zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Opis postavk v spornih 14 primerih namreč ni tak, kot ga je naročnik določil, in zato opisi iz predračuna v formatu .pdf ne kažejo na ponudbo predmeta naročila male vrednosti v vsebini, ki jo je določil naročnik. Ni utemeljeno naročnikovo sklicevanje (dokument »Odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo« št. 430-3/2020-19 z dne 23. 6. 2020, str. 5) na zahtevo iz točke 3.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila »V primeru dvoma se upošteva dokumentacija in obrazci, vključno z obrazcem predračuna, ki so objavljeni na/preko Portala javnih naročil v PDF obliki in morebitne odgovore, spremembe in dopolnitve.« (del druge zahteve) na način, da »se v primeru neskladij med predloženimi obrazci (vključno s ponudbenim predračunom) in obrazci, ki jih je javno objavil naročnik, šteje, da je ponudnik predložil obrazec z vsebino, kakršno je določil naročnik«. Prvi del te druge zahteve iz točke 3.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila se glasi »Ponudnik v obrazcih, ki so sestavni del te dokumentacije ne sme spreminjati ali popravljati besedila, ki je pripravljeno s strani naročnika in že vpisano v obrazce.« in druga zahteva kot celota sporoča, da se v primeru neskladij obrazcev (tudi predračuna), ki jih je predložil ponudnik, z obrazci (tudi predračuna), ki jih je pripravil naročnik (in so bili v formatu .pdf objavljeni na portalu javnih naročil ali prek njega), upošteva obrazce v vsebini, ki jo je pripravil naročnik. Iz te zahteve tako ne izhaja, da bi smel naročnik za morebitna neskladja vsebine v obrazcih, ki jih predloži ponudnik, od vsebine v obrazcih, ki jih je pripravil naročnik, šteti, da jih ni. Naročnikovo tolmačenje bi pomenilo, da je naročnik tisti subjekt, ki ustvarja ponudbo in oblikuje voljo ponudnika.
Že upoštevajoč navedeno je Državna revizijska komisija zaključila, da je naročnik upošteval predračun v formatu .pdf iz ponudbe izbranega ponudnika, čeprav ta vsebuje pomanjkljivosti, ki jih ob ugotovljenih dejanskih okoliščinah ni mogoče spregledati. Državna revizijska komisija je ugotovila le kršitev 7. člena ZJN-3 pri pregledu ponudb, ker je naročnik upošteval tak predračun, ni pa že ugotovila, da je kršil tudi 7. člen ZJN-3 v povezavi z zahtevo »V primeru, da bo naročnik ugotovil, da je ponudnik spreminjal besedilo v obrazcih (ali morebitne odgovore, spremembe in dopolnitve), ki ga je določil naročnik, bo ponudbo takega ponudnika izključil.« (tretja zahteva iz točke 3.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), na katero se je skliceval vlagatelj (zahtevek za revizijo, str. 4–5). Iz obrazložitve tega sklepa je razvidno, da se je naročnik opiral na to, da izbrani ponudnik ni spreminjal besedila v obrazcih, vendar je napačno upošteval predračun v formatu .xlsx, obstoja tehničnih težav pri pripravi predračuna v formatu .pdf pa ni dokazal. Iz tretje zahteve iz točke 3.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je razvidno, da je njen namen sankcioniranje voljnega ravnanja gospodarskih subjektov, naročnik pa ni uspel ne utemeljiti ne dokazati, da je podano neskladje v predračunu izbranega ponudnika v formatu .pdf zaradi razlogov, ki niso posledica voljnega ravnanja izbranega ponudnika. Vlagatelj je sicer v vlogi z dne 30. 6. 2020 (str. 6) izpodbijal možnost obstoja tehničnih težav, vendar Državna revizijska komisija ni ugotavljala, ali bi bilo mogoče pritrditi vlagatelju, saj to na uspeh z zahtevkom za revizijo ne bi vplivalo. Vlagatelj je v vlogi z dne 30. 6. 2020 (str. 6) sicer po vsebini navedel, da bodisi ni bodisi ne bi bila dopustna uporaba institutov iz petega in šestega odstavka 89. člena ZJN-3 v zvezi s predračunom v formatu .pdf, ki ga je izbrani ponudnik predložil v ponudbi, vendar Državna revizijska komisija tega ni ugotavljala, saj je ugotovitev o tem ne bi več vplivala na vlagateljev položaj za dosego uspeha z zahtevkom za revizijo. Kljub temu pa Državna revizijska komisija dodaja, da je v šestem odstavku 89. člena ZJN-3 pod določenimi pogoji omogočeno popravljanje ali dopolnitev očitnih napak tudi v tistem delu ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila. Naročnik se je v dokumentu »Odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo« št. 430-3/2020-19 z dne 23. 6. 2020 (str. 4–5) sicer skliceval na obstoj očitne napake, vendar Državna revizijska komisija ponavlja, da je naročnik ostal le na pavšalni ravni, tehnične napake pri tiskanju pa tudi ni dokazal. Vlagatelj se je skliceval (zahtevek za revizijo, str. 5–6) tudi na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-181/2009, vendar Državna revizijska komisija ni ugotavljala, ali je bilo dejansko stanje v njej primerljivo temu iz obravnavane zadeve, saj ne glede ugotovitev Državne revizijske komisije to ne bi vplivalo na vlagateljevo možnost uspeha z zahtevkom za revizijo. Državna revizijska komisija kot končno še pripominja, da bi bila ugotovitev kršitve 7. člena ZJN-3 pri pregledu ponudb, ker je naročnik upošteval tak predračun, kot ga je izbrani ponudnik predložil v formatu .pdf, enaka tudi, če ne bi bilo treba upoštevati vloge z dne 30. 6. 2020, saj ostaja dejstvo, da nekatere postavke v predračunu v formatu .pdf, ki ga je izbrani ponudnik predložil v ponudbi, niso prikazane v vsebini, kot jo je določil naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila [obrazec št. 18 v formatih .xlsx (dokument »PREDRAČUN - Obrazec 18«) in .pdf (dokument »Razpisna dokumentacija«)], iz posredovane dokumentacije (prvi odstavek 29. člena ZPVPJN) pa ne izhaja, da je naročnik utemeljil in dokazal tehnične težave pri tiskanju.
Točka IV. b zahtevka za revizijo:
Vlagatelj je navedel (zahtevek za revizijo, str. 6–7), da izbrani ponudnik ni dokazal, da izpolnjuje referenčni pogoj iz točke 2.3.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, saj na obrazcu št. 9 ni naveden podatek o dolžini ceste, naročnik pa – glede na izjavo z vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika – tega podatka ni ugotavljal niti pri referenčnem naročniku.
Naročnik je v točki 2.3.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (ob upoštevanju odgovora, objavljenega na portalu javnih naročil 29. 4. 2020 ob 8.08, ki se skladno s tretjo povedjo iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3 šteje za del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), določil pogoj za priznanje tehnične sposobnosti, ki se nanaša na dosedanje izkušnje (reference):
»Ponudnik je v obdobju zadnjih petih let pred objavo tega naročila uspešno izvedel najmanj dva istovrstna posla, kot je to naročilo. Naročnik bo upošteval samo uspešno zaključena pogodbena dela, kar pomeni, da je bilo do datuma objave tega javnega naročila na Portalu javnih naročil za objekt, ki ga je ponudnik gradil, pridobljeno uporabno dovoljenje (v kolikor je to zahtevano skladno z veljavno zakonodajo) oziroma da je bila do datuma objave tega javnega naročila na Portalu javnih naročil za objekt, ki ga je ponudnik gradil, opravljena primopredaja del (v primeru ko pridobitev uporabnega dovoljenja ni bila potrebna). Kot istovrstni posel bo naročnik upošteval gradnjo in/ali sanacijo gozdne ceste ali javne makadamske ceste (lokalne oziroma državne) v dolžini vsaj 100 m, v sklopu katere je bil zgrajen zid iz kamna v betonu v dolžini vsaj 10 m ter višine vsaj 2 m (višina zidu nad terenom)«,
ki ga ponudniki dokazujejo s predložitvijo obrazca št. 9:
»Izjava ponudnika o izpolnjevanju pogojev – Obrazec št. 9. – Izpolnjen seznam opravljenih gradenj, kamor ponudnik vpiše posamezno gradnjo, ki ustreza pogoju. Naročnik bo v primeru, da iz vpisanih podatkov o posameznem poslu ne bo jasno razvidno referenčno delo ali katerikoli drug podatek, ali v primeru, da bi naročnik dvomil v vpisane podatke o referenčnem delu, ponudnika pozval k dodatni obrazložitvi in predložitvi ustreznih pisnih dokazil. V primeru, da ponudnik v roku, ki ga bo določil naročnik, ne bo posredoval pojasnil in ustreznih pisnih dokazil, bo naročnik ponudbo takega ponudnika izključil)«.
Naročnik je obrazec št. 9 pripravil kot lastno izjavo ponudnikov, saj so podatke o referenčnih naročnikih in referenčnih delih, ki so jih lahko vpisali v tri tabele, sami potrdili. Ponudniki so morali namreč obrazec št. 9 sami podpisati in žigosati. Iz tabel iz obrazca št. 9 je razvidno, da je naročnik vključil razdelke za več različnih lastnosti referenčnih del, vendar se noben izrecno ne nanaša na dolžino del na cesti. Za rešitev zadeve ni bistveno ugotoviti, ali je pomanjkanje razdelkov za vpis podatka o dolžini del na cesti naročnikova napaka (gl. zahtevek za revizijo, str. 6), zato Državna revizijska komisija tega ni ugotavljala. Se pa Državna revizijska komisija lahko strinja z vlagateljem (zahtevek za revizijo, str. 6), da zgolj na podlagi obrazca št. 9 ni mogoče razbrati, ali dolžine del na cestah iz referenčnih del zadoščajo minimalni dolžini, ki je določena v točki 2.3.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Navedeno velja, če izbrani ponudnik ni vključil podatka o dolžini del na cestah v kakšnega izmed drugih razdelkov iz tabel iz obrazca št. 9.
Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik predložil obrazec št. 9, ki ga je podpisal in žigosal, v njem pa je izpolnil vse tri tabele in v njih navedel referenčna dela za dva naročnika. Iz nobenega podatka iz teh tabel niso izrecno razvidne dolžine del na cestah iz referenčnih del. Iz obrazca št. 9, ki ga je izbrani ponudnik predložil v ponudbi, tako naročnik ni še mogel ugotoviti, ali je izpolnjen pogoj iz točke 2.3.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila tudi glede dolžine del na cesti. Vendar Državna revizijska komisija na podlagi posredovane dokumentacije (prvi odstavek 29. člena ZPVPJN) ugotavlja, da je naročnik 20. 5. 2020 obema referenčnima naročnikoma poslal elektronsko sporočilo in ju pozval, da mu odgovorita na vprašanja v zvezi z referenčnimi deli, ki jih je izbrani ponudnik navedel v obrazcu št. 9. Naročnik je o dolžinah del na cestah iz referenčnih del referenčna naročnika vprašal, »ali drži, da je« [izbrani ponudnik] »saniral makadamsko cesto v dolžini vsaj 100 m«, in navedel, da »[z]a potrditev referenčnih poslov zadostuje, če nam pod posameznim vprašanjem odgovorite zgolj z DA ali NE«. Referenčni naročnik, za katerega je izbrani ponudnik navedel, da je izvedel referenčna dela na dveh cestah, je odgovoril z elektronskim sporočilom z dne 20. 5. 2020, referenčni naročnik, za katerega je izbrani ponudnik navedel, da je izvedel referenčna dela na eni cesti, pa je odgovoril z elektronskim sporočilom z dne 22. 5. 2020. Oba referenčna naročnika sta navedla podatke, ki naročniku glede na preveritev pri njiju omogočajo ugotovitev, da so bila dela na cestah, ki jih je izbrani ponudnik navedel v referenčnih delih, izvedena na dolžini vsaj 100 metrov. Referenčni naročnik, za katerega je izbrani ponudnik navedel, da je izvedel referenčna dela na dveh cestah, je namreč na zastavljeno vprašanje za vsako izmed cest odgovoril z »DA DRŽI«, referenčni naročnik, za katerega je izbrani ponudnik navedel, da je izvedel referenčna dela na eni cesti, pa je na enako vprašanje odgovoril tako, da je navedel dolžino ceste (»330,00 m«). Ugotovljeno dejansko stanje zato ne kaže, da je naročnik napačno ugotovil, da izbrani ponudnik izpolnjuje pogoj iz točke 2.3.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila tudi v delu, ki se nanaša na dolžino del na cesti. Državna revizijska komisija pri tem dodaja, da ni bistveno ugotavljati, ali je treba naročnikovo ravnanje, ko je ugotavljal dolžine del na cestah iz obrazca št. 9, ki ga je predložil izbrani ponudnik v ponudbi, razumeti kot preveritev v smislu drugega odstavka 89. člena ZJN-3 ali pa kot dopolnitev, popravek ali pojasnilo v smislu petega odstavka 89. člena ZJN-3, ki ga (je) lahko naročnik opravi(l) sam, ker je zaradi podatkov v obrazcu št. 9, ki ga je izbrani ponudnik predložil v ponudbi, razpolagal s kontaktnimi podatki pri referenčnih naročnikih, saj je za vsako izmed teh ravnanj določena zakonska podlaga. Ker iz zbranih podatkov izhaja, da naročnik ni mogel šteti, da katero izmed treh del na cestah, ki jih je izbrani ponudnik navedel v obrazcu št. 9, ne bi bilo izvedeno v dolžini vsaj 100 metrov, je v obravnavani zadevi še manj relevantno ugotavljati, ali bi zaradi pomanjkljivosti obrazca št. 9, kot je bil vključen v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, po poteku roka za prejem ponudb res obstajala dolžnost dokazovanja minimalne dolžine del na cesti iz pogoja 2.3.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.
Vlagatelj je v zahtevku za revizijo (str. 7) sicer navedel, da mu je naročnik na vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika, ki je na naročnikovem sedežu potekal 4. 6. 2020 (a zanj glede na posredovano dokumentacijo po prvem odstavku 29. člena ZPVPJN in vlagateljeve navedbe ne obstaja zapisnik), »zatrdil, da ni izvajal nobenih dodatnih poizvedb z oddanimi ponudbami – niti v javnih evidencah, niti pri naročnikih referenčnih poslov«, in na to znova opozoril v vlogi z dne 30. 6. 2020 (str. 2–4 in 7–8), pri čemer je tudi navedel (str. 6), da »ravnanje, ko naročnik neizbranega ponudnika spravlja v zmoto in mu s prikrivanjem relevantnih dejstev in dokumentacije odreka možnost uspešnega pravnega varstva, je v nasprotju s temeljnimi pravili postopkov javnega naročanja«, vendar Državna revizijska komisija neodvisno od potrditve vlagateljevih navedb, da je naročnik na vpogledu 4. 6. 2020 navedel, da ni preveril (med drugim) podatkov o referenčnih delih (čemur je naročnik sicer nasprotoval; dokument »Odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo« št. 430-3/2020-19 z dne 23. 6. 2020, str. 3, drugi odstavek točke 2), iz posredovane dokumentacije (prvi odstavek 29. člena ZPVPJN) izhaja, da je naročnik pridobival podatke o referenčnih delih pri referenčnih naročnikih. Iz prilog k zahtevku za revizijo izhaja, da vlagatelj razpolaga z obrazcem št. 9, ki ga je izbrani ponudnik predložil v ponudbo, na njem pa so navedeni tudi podatki o referenčnih delih. Iz zadeve tudi izhaja, da je vlagatelj pridobil obrazec št. 9 iz ponudbe izbranega ponudnika od naročnika (gl. tudi zahtevek za revizijo, str. 2). Državna revizijska komisija opozarja, da vlagatelj glede na to, da je imel na razpolago obrazec št. 9 iz ponudbe izbranega ponudnika, sploh ni navedel, da bi bila dela na cestah, ki so navedena v njem, izvedena v dolžini manj kot 100 metrov. Vlagatelj se torej bistva dela pogoja iz točke 2.3.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila niti ni dotaknil. Morebitna naročnikova kršitev zaradi napačnega posredovanja podatkov na vpogledu ne bi bila v pravnorelevantni zvezi z vprašanjem, ali je naročnik upravičeno smel zaključiti, da je izbrani ponudnik izpolnil pogoj iz točke 2.3.3. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Ta ugotovitev o neobstoju pravnorelevantne zveze pa velja ne glede na vlagateljevo opozorilo (vloga z dne 30. 6. 2020, str. 3) na tretji odstavek 47. člena ZJN-3 [oziroma glede na dejstva, ki jih je navedel, na drugo poved iz tretjega odstavka 47. člena ZJN-3, ki ureja naročnikovo možnost, da v postopku naročila male vrednosti opusti preveritev obstoja in vsebine navedb v ponudbi], ki naj ga naročnik po vlagateljevem stališču zaradi manjkajočih podatkov o dolžini ceste v obrazcu št. 9, ki ga je izbrani ponudnik predložil v ponudbi, v obravnavanem primeru naročila male vrednosti ne bi mogel uporabiti in bi bil zato po vlagateljevem stališču zahtevek za revizijo utemeljen, ker je opozoril na nezmožnost ugotovitve izpolnjevanja pogoja iz točke 2.3.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Državna revizijska komisija dodaja, da celo morebitna ugotovitev kršitve petega odstavka 35. člena ZJN-3, ne bi mogla pripomoči k ugoditvi zahtevku za revizijo v smislu razveljavitve odločitve o oddaji naročila male vrednosti, temveč bi Državna revizijska komisija lahko vlagatelju skladno z drugo povedjo iz petega odstavka 31. člena ZPVPJN omogočila dopolnitev zahtevka za revizijo z navedbo novih kršitev in dejstev ter predlaganja novih dokazov, pri čemer bi le dopolnitev zahtevka za revizijo v smeri, da dela na cestah iz referenčnih del niso bila izvedena v dolžini vsaj 100 metrov, in ugotovitev, da ta dela res niso bila izvedena v dolžini vsaj 100 metrov, ob hkratnem zaključku, da je dokazovanje dolžine del na cestah iz referenčnih del pomembna kljub odsotnosti razdelka v obrazcu št. 9 za navedbo podatka o dolžini del na cesti, omogočali ugotovitev, da ni izpolnjen pogoj iz točke 2.3.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v delu, ki se nanaša na dolžino del na cesti, zaradi česar bi naročnik izbral ponudbo ponudnika, ki ne izpolnjuje pogoja. Šele taka ugotovitev bi bila podlaga za ugoditev zahtevku za revizijo na način, da se razveljavi odločitev o oddaji naročila male vrednosti.
Vlagatelj je v vlogi z dne 30. 6. 2020 predlagal, da Državna revizijska komisija od naročnika zahteva pojasnilo, zakaj mu ni na vpogledu 4. 6. 2020 »razkril« »komunikacije z izdajatelji referenc« (str. 4) oziroma »informacije o preverjanju referenc« (str. 8). Državna revizijska komisija je zavrnila vlagateljev predlog, saj njegova izvedba ni pomembna za rešitev zadeve. Domnevne kršitve pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika in/ali drugo dokumentacijo namreč niso v pravnorelevantni zvezi s sprejeto odločitvijo o oddaji naročila male vrednosti in ugotovitve o kršitvi petega odstavka 35. člena ZJN-3 ne morejo pripomoči k razveljavitvi odločitve o oddaji naročila male vrednosti. Kot pa je Državna revizijska komisija že pojasnila, bi bilo v zvezi z izpolnjevanjem pogoja iz točke 2.3.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila lahko relevantno vprašanje, ali so bila dela na cestah, ki jih je izbrani ponudnik navedel v obrazcu št. 9, izvedena v dolžini vsaj 100 metrov, tega vprašanja pa vlagatelj kljub seznanitvi z obrazcem št. 9 iz ponudbe izbranega ponudnika in torej konkretnimi podatki o delih na cestah, ki so navedena v njem, v zahtevku za revizijo (pa niti vlogi z dne 30. 6. 2020) ne odpira.
Vlagatelj je v vlogi z dne 30. 6. 2020 predlagal, da Državna revizijska komisija od naročnika zahteva tudi pojasnilo, »zakaj v odločitev o oddaji javnega naročila ni zapisal celotnega postopka preverjanja dopustnosti ponudbe – vključno s postopkom preverjanjem neobstoja razlogov za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in s postopkom preverjanja ustreznosti referenc« (str. 4) oziroma »zakaj se preverjanje referenc ni evidentiralo že v prvotni odločitvi o oddaji javnega naročila z dne 01.06.2020« (str. 8). Državna revizijska komisija je zavrnila tudi ta predlog, saj njegova izvedba najmanj, kar je, ni potrebna za rešitev zadeve. Državna revizijska komisija pri tem opozarja, da je naročnik v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-3/2020-13 z dne 1. 6. 2020 navedel podatke, ki omogočajo ugotovitev, da je pregledal vse tri ponudbe, vse tri ponudbe je tudi označil za dopustne in jih ocenil po merilu, pri čemer je tudi navedel katero ponudbo je izbral in s tem, kateri ponudnik jo je predložil, pa tudi, zakaj ni izbral ponudbe katerega od drugih dveh ponudnikov in torej niti vlagateljeve. Vlagatelj je bil že od seznanitve z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-3/2020-13 z dne 1. 6. 2020 torej seznanjen, katere podatke je naročnik navedel o pregledu in ocenjevanju ponudb. Ker je naročnik v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-3/2020-13 z dne 1. 6. 2020 izrecno navedel, da pri izbranem ponudniku »ne obstajajo razlogi za izključitev«, ni pa nič napisal o njihovi preveritvi, bi vlagatelj lahko že v zahtevku za revizijo navedel, da bi moral naročnik navesti še podatke o preveritvi razlogov za izključitev iz 75. člena ZJN-3, a jih ni. Za uveljavljanje kršitve o pomanjkljivi obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila glede preveritve razlogov za izključitev iz 75. člena ZJN-3 šele v vlogi z dne 30. 6. 2020 ne bi bil izpolnjen pogoj iz prve povedi iz šestega odstavka 29. člena ZPVPJN, saj je objektivno mogoče, da bi vlagatelj tako kršitev navedel že v zahtevku za revizijo in bi bil lahko zahtevek za revizijo tudi v zvezi s tako kršitvijo vložen pravočasno (četrti odstavek 25. člena ZPVPJN). Iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-3/2020-13 z dne 1. 6. 2020 tudi nič ne izhaja glede preveritve pogoja iz točke 2.3.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, s tem pa je bil vlagatelj enako seznanjen že od seznanitve s tem dokumentom in zato za uveljavljanje kršitve o pomanjkljivi obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila glede preveritve pogoja iz točke 2.3.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila šele v vlogi z dne 30. 6. 2020 ne bi bil izpolnjen pogoj iz prve povedi iz šestega odstavka 29. člena ZPVPJN, saj je objektivno mogoče, da bi vlagatelj tako kršitev navedel že v zahtevku za revizijo in bi bil lahko zahtevek za revizijo tudi v zvezi s tako kršitvijo vložen pravočasno (četrti odstavek 25. člena ZPVPJN). Na ti ugotovitvi v ničemer ne vpliva to, da vlagatelj s prejemom dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-3/2020-13 z dne 1. 6. 2020 ni mogel vedeti, ali je naročnik za izbranega ponudnika dejansko preveril tudi razloge za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in pogoj iz točke 2.3.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali pa ne, saj je vlagatelj s seznanitvijo s tem dokumentom izvedel, katere razloge je naročnik vanj vključil in katerih ni. Državna revizijska komisija ne glede na navedeno še dodaja, da se vlagateljev predlog v resnici nanaša na vprašanje, na katerega daje odgovor druga poved iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3, skladno s katero mora naročnik odločitev v zvezi z oddajo javnega naročila, ki je ena izmed odločitev iz drugega odstavka 90. člena ZJN-3, obrazložiti v skladu z določbami 90. člena ZJN-3. V tretjem odstavku je določeno, kaj mora vsebovati odločitev v zvezi z oddajo javnega naročila. Za ta primer ni relevantna tretja alinea tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, saj se nanaša na razloge v zvezi s prijavami, ki jih naročnik ni mogel prejeti, ker je pri naročilu male vrednosti prejel ponudbe, niti ni relevantna četrta alinea tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, saj naročnik ni izvajal pogajanj ali dialoga. Za ta primer bi bili lahko relevantni prva in druga alinea tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, pri čemer ne iz ene ne iz druge ne izhaja, da bi moral naročnik v zvezi s ponudbo izbranega ponudnika navesti, kako je preveril ponudbo izbranega ponudnika. Glede na to, kako je naročnik obrazložil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-3/2020-13 z dne 1. 6. 2020, vlagatelj, četudi bi uveljavljal kršitev druge povedi iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 v povezavi s prvo in drugo alineo tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 že v zahtevku za revizijo, ker naročnik v tem dokumentu ni navedel, kako je preveril ponudbo izbranega ponudnika v zvezi z razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in pogojem iz točke 2.3.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ne bi bil uspešen, saj kršitve teh določb ZJN-3 ne bi bile podane.
Državna revizijska komisija povzema, da vlagatelj ni uspel z zahtevkom za revizijo v delu, ki je označen s točko IV. b.
Točka IV. c zahtevka za revizijo:
Vlagatelj je navedel (zahtevek za revizijo, str. 7–9), da priglašeni vodja del ne izpolnjuje zahtevanih pogojev.
Naročnik je v točki 2.3.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil pogoj za priznanje tehnične in strokovne sposobnosti, ki se nanaša na kader (vodjo del):
»Zagotovljen mora biti vodja del, ki hkrati prevzema naloge vodje gradnje, ki mora izpolnjevati pogoje v skladu z Gradbenim zakonom in mora biti pri ponudniku (ali partnerju v primeru skupne ponudbe) v rednem delovnem razmerju.«,
ki ga ponudniki dokazujejo s predložitvijo obrazca št. 8:
»(dokazilo: Izjava ponudnika o izpolnjevanju pogojev – Obrazec št. 8 (izpolnjen, žigosan in podpisan)«.
Naročnik je obrazec št. 8 pripravil kot lastno izjavo ponudnikov, saj so ti morali sami potrditi (podpis in žig) besedilo:
- »Naročniku Občini Kranjska Gora, Kolodvorska ulica 1B, 4280 Kranjska gora, izjavljamo, da vodja del, ki hkrati prevzema naloge vodje gradnje, ki je zaposlen v naši družbi, izpolnjuje pogoje, ki jih določa Gradbeni zakon.«
in
- podatke, ki jih vpišejo v razdelke »Ime in priimek: ____«, »Izobrazba: ____«, »Potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu, št. ____ z dne ____« in »Vpisan v imenik inženirske zbornice Republike Slovenije, identifikacijska številka: ____«.
Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik predložil obrazec št. 8, ki ga je podpisal in žigosal, v njem pa je izpolnil vse razdelke.
Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v izpis iz imenika vodij del, ki ga je vlagatelj natisnil s spletne strani Inženirske zbornice Slovenije in ga predložil k zahtevku za revizijo, pri čemer v razdelku »Način opravljanja poklicnih nalog«, tako kot je tudi navedel vlagatelj (zahtevek za revizijo, str. 8), ni naveden noben podatek. Državna revizijska komisija je tudi vpogledala v imenik vodij del na spletni strani Inženirske zbornice Slovenije, kot je predlagal vlagatelj (zahtevek za revizijo, str. 8), in ugotovila, da je v razdelku »Način opravljanja poklicnih nalog« naveden podatek »PAVČNIK, d.o.o.« Pri izvedbi obeh dokazov je Državna revizijska komisija ugotovila, da sta razdelka »Način opravljanja poklicnih nalog« izpolnjena z različno vsebino: v enem ni nobenega podatka, v drugem pa je tisti podatek, za katerega je vlagatelj navedel, da bi moral biti.
Državna revizijska komisija najprej opozarja, da je naročnik v točki 2.3.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil ne le pogoj, temveč tudi dokazilo, izbrani ponudnik pa je s predložitvijo obrazca št. 8 že v ponudbi izjavil tudi vsebino, ki izhaja iz besedila »ki je zaposlen v naši družbi«, in torej tisto vsebino, ki jo naročnik zahteval v pogoju iz točke 2.3.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. V obrazcu št. 8, ki ga je izbrani ponudnik predložil v ponudbi, je vpisana tudi identifikacijska številka (četrti razdelek) pri Inženirski zbornici Slovenije in tega dejstva ni prerekal niti vlagatelj, temveč ga je potrdil s predložitvijo obrazca št. 8, ki ga je prejel pri vpogledu (gl. tudi zahtevek za revizijo, str. 2), k zahtevku za revizijo, saj je na njem navedena ta številka. Državna revizijska komisija zato ne sprejema vlagateljevega stališča (zahtevek za revizijo, str. 8), da izbrani ponudnik »v ponudbeni dokumentaciji ni izkazal, da bi bila oseba […] vpisana v imenik vodij del po GZ ali da bi bila zaposlena pri njem«. Izbrani ponudnik je predložil ravno dokazilo, ki ga je zahteval naročnik, in s tisto vsebino, ki jo je zahteval naročnik. To, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil tudi izpis iz imenika pooblaščenih inženirjev z aktivnim poklicnim nazivom, ki ga je natisnil s spletne strani Inženirske zbornice Slovenije, tej ugotovitvi ne nasprotuje, saj je to drug imenik in tudi iz njega je razvidna enaka identifikacijska številka, kot iz imenika vodij del. Poleg tega je iz izpisa iz imenika pooblaščenih inženirjev z aktivnim poklicnim nazivom razvidno, da je v razdelku »Način opravljanja poklicnih nalog« naveden podatek »PAVČNIK, d.o.o.« Ob ugotovitvi takega dejanskega stanja Državni revizijski komisiji tudi ni treba ugotavljati, ali je naročnik preveril podatke v smislu druge povedi iz tretjega odstavka 47. člena ZJN-3, saj če jih ni preveril, podatki iz ponudbe izbranega ponudnika niso kazali na to, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja iz točke 2.3.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Sicer pa bi naročnik podatke lahko preveril že upoštevajoč podatke iz ponudbe same, saj je izbrani ponudnik predložil izpis iz imenika pooblaščenih inženirjev z aktivnim poklicnim nazivom, ki ga je natisnil s spletne strani Inženirske zbornice Slovenije. Čeprav izbranemu ponudniku ni bilo treba predložiti slednjega izpisa, bi naročnik lahko že iz tega izpisa ugotovil podatek, ki se nanaša na »Način opravljanja poklicnih nalog«. Ne glede na siceršnje vlagateljeve navedbe (zahtevek za revizijo, str. 8) Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni navedel, da bi bila kakšna napaka v podatku iz razdelka »Način opravljanja poklicnih nalog« iz izpisa iz imenika pooblaščenih inženirjev z aktivnim poklicnim nazivom, ki ga je izbrani ponudnik natisnil s spletne strani Inženirske zbornice Slovenije in ga predložil v ponudbi. Vendar je vlagatelj tudi utemeljeval (zahtevek za revizijo, str. 8), da izbrani ponudnik ni dokazal, da bi izpolnil pogoj iz točke 2.3.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in to dokazoval z izpisom iz imenika vodij del, ki ga je natisnil s spletne strani Inženirske zbornice Slovenije. Te vlagateljeve navedbe pa je treba razumeti drugače, kot očitek, da izbrani ponudnik ni predložil zahtevanih dokazil z zahtevanimi podatki, temveč, kot je vlagatelj smiselno načel vprašanje, ali so podatki, ki jih je izbrani ponudnik navedel v obrazcu št. 8, ki ga je predložil v ponudbi, resnični. Vlagatelj je navedel (zahtevek za revizijo, str. 8), da iz izpisa iz imenika vodij del, ki ga je natisnil s spletne strani Inženirske zbornice Slovenije, izhaja, da priglašena vodja del to funkcijo opravlja samostojno in ne kot zaposlena pri izbranem ponudniku. Državna revizijska komisija se s tem vlagateljevim stališčem že glede na dejansko stanje, ki izhaja iz ponudbe izbranega ponudnika, ne more strinjati. Čeprav Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da v razdelku »Način opravljanja poklicnih nalog« iz izpisa iz imenika vodij del, ki ga je vlagatelj natisnil s spletne strani Inženirske zbornice Slovenije in ga predložil k zahtevku za revizijo, ni naveden noben podatek in torej niti ni navedeno nič, kar bi kazalo, da priglašena vodja del funkcijo vodje del opravlja samostojno, niti ni mogoče že zaključiti, da ta oseba ni zaposlena pri izbranem ponudniku. Temu namreč nasprotuje že vsaj podatek iz izpisa iz imenika pooblaščenih inženirjev z aktivnim poklicnim nazivom, ki ga je izbrani ponudnik natisnil s spletne strani Inženirske zbornice Slovenije in ga predložil v ponudbi. Na podlagi odsotnosti podatka iz razdelka »Način opravljanja poklicnih nalog« iz izpisa iz imenika vodij del, ki ga je vlagatelj natisnil s spletne strani Inženirske zbornice Slovenije in ga predložil k zahtevku za revizijo, je mogoče zaključiti le, da ta podatek vanj ni vpisan, ne pa tudi, zakaj ni vpisan. Vlagateljevo poenostavljeno zatrjevanje dejstev namreč ne preprečuje možnosti, da ta podatek ni vpisan le pomotoma, da ni vpisan, ker ga Inženirska zbornica Slovenija le časovno še ni uspela vpisati ipd. Vlagatelj ni navedel dejstev, s katerimi bi lahko utemeljil, da priglašena vodja del dejansko ni zaposlena pri izbranem ponudniku, niti ni predlagal dokazov, ki bi to lahko dokazali. Neodvisno od odgovora, ali bi vlagatelj lahko pridobil dokazilo (npr. pojasnilo), ki bi ga izdala Inženirska zbornica Slovenije, o razlogih za odsotnost podatka v razdelku »Način opravljanja poklicnih nalog« iz imenika vodij del za priglašeno vodjo del izbranega ponudnika, vlagatelj ni npr. predlagal, da bi Državna revizijska komisija poizvedela pri Inženirski zbornici Slovenije o razlogih za odsotnost tega podatka. Državna revizijska komisija tako ne more sprejeti vlagateljevih navedb v smeri, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil neresnične podatke v zvezi s priglašeno vodjo del. Na podani zaključek v ničemer ne vpliva dejstvo, da je vlagatelj predložil izpis iz imenika vodij del, ki ga je natisnil s spletne strani Inženirske zbornice Slovenije, za neko drugo osebo, pri kateri so navedeni tudi podatki v razdelku »Način opravljanja poklicnih nalog«, saj je vlagatelj s tem dokazal le, da so pri tej osebi določeni podatki navedeni, ne more pa dokazati razlogov za odsotnost teh podatkov pri priglašeni vodji del izbranega ponudnika. Podanega zaključka ne spremenijo niti vlagateljeva stališča iz vloge z dne 30. 6. 2020 (str. 8), saj Državna revizijska komisija ponavlja, da vlagatelj ni uspel ne utemeljiti ne dokazati, da je odsotnost spornega podatka mogoče tolmačiti le na način, ki ga je uveljavljal vlagatelj.
Na predhodne ugotovitve ne vpliva dejstvo, da je naročnik v točki 3.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil »V kolikor bo ponudnik k svoji ponudbi priložil morebitne druge listine, ki niso zahtevane v tej točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, le – te ne bodo upoštevane« (peta zahteva), izpis iz imenika pooblaščenih inženirjev z aktivnim poklicnim nazivom, ki ga je izbrani ponudnik natisnil s spletne strani Inženirske zbornice Slovenije in ga predložil v ponudbi, pa ni katera izmed listin, ki jih je naročnik zahteval (gl. točko 3.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, »Vsebina ponudbe«, osma zahteva), zaradi česar bi bilo citirano besedilo mogoče razumeti, da naročnik tega izpisa »ne bo[…] upošteva[l]«. Treba je namreč ponoviti, da je izbrani ponudnik predložil obrazec št. 8, ki ima zahtevano vsebino, s katero je mogoče dokazati izpolnjevanje pogoja iz točke 2.3.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Hkrati je treba upoštevati, da citirano besedilo iz točke 3.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne preprečuje uporabe »drug[ih] listin[…], ki niso zahtevane v tej točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe« kot sredstva za preveritev podatkov iz ponudbe ali sredstva za ugotovitev dejanskega stanja, ki bi bilo relevantno v postopku pravnega varstva.
Vlagatelj je v vlogi z dne 30. 6. 2020 (str. 8) navedel še, da bi priglašena vodja del izbranega ponudnika lahko nastopala le kot podizvajalec in da izbrani ponudnik ni priglasil nobenega podizvajalca. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj s tem navedel dejstva, ki jih ni navedel že v zahtevku za revizijo, ta dejstva pa bi lahko kazala na kršitev v zvezi z nastopanjem s podizvajalci. Vendar Državna revizijska komisija opozarja, da vlagatelj ni dokazal, da bi bil izpolnjen pogoj iz prve povedi iz šestega odstavka 29. člena ZPVPJN, da bi to lahko uveljavljal šele v vlogi z dne 30. 6. 2020. Če je namreč vlagatelj že v zahtevku za revizijo uveljavljal, da priglašena vodja del ni zaposlena pri izbranem ponudniku in da to funkcijo opravlja samostojno, je to dokaz, da bi lahko trditveno in dokazno podlago razširil tudi na vprašanje nastopanja te osebe v vlogi podizvajalca.
Državna revizijska komisija povzema, da vlagatelj ni uspel z zahtevkom za revizijo v delu, ki je označen s točko IV. c.
Točka IV. d zahtevka za revizijo:
Vlagatelj je navedel (zahtevek za revizijo, str. 9–10), da izbrani ponudnik v kalkulativnih osnovah in cenikih, ki so bile obvezne priloge k predračunu, ni navedel cen nekaterih bistvenih surovin za gradnjo.
Naročnik je v točki 3.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil, da vsebino ponudbe sestavlja tudi obrazec št. 18 (predračun), v katerem je tudi določeno, da so njegova obvezna priloga kalkulativne osnove, ki jih predstavljajo režijski ceniki za 1. delovno silo, 2. material ter 3. opremo, stroje in naprave.
Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik predložil tudi dokument »Kalkulativni elementi« z dne 15. 5. 2020 (dve strani formata A4), ki vključuje dele z mednaslovi »Režijski cenik – oprema, stroji, naprave«, »Režijski cenik – delovna sila«, »Režijski cenik – material«, »Kalkulativni elementi – cenik transporta« in »Režijski cenik – ostalo«.
Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni zahteval analize vrednosti ponudbene cene ali vrednosti katerih postavk, niti ni določil pravil o enakosti cen, kar toliko bolj pomeni, da ni niti zahteval, da kaj od tega gospodarski subjekti predložijo v ponudbi, zato se vlagatelj zaradi neprimerljivosti dejanskega stanja ne more uspešno sklicevati na zadevo št. 018-055/2002 oziroma v resnici na zadevo št. 018-084/2001, na katero se sklicuje stališče iz zadeve št. 018-055/2002, ki ga je vlagatelj prepisal v zahtevek za revizijo (str. 10). V obeh teh zadevah je tedanji naročnik namreč v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (tedaj razpisni dokumentaciji) določil pravila v zvezi s cenami (enakost, analiza), ki jih naročnik iz obravnavane zadeve ni določil.
Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju (zahtevek za revizijo, str. 9), da iz dokumenta »Kalkulativni elementi« z dne 15. 5. 2020 niso razvidni podatki za les in kamen, pritrjuje pa mu tudi, da je iz posameznih postavk obrazca št. 18 razvidno, da sta les in kamen material, ki ju je treba uporabiti pri izvedbi naročila male vrednosti. Vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da ne iz Navodil ponudnikom za sestavo ponudbe ne iz obrazca št. 18 ni razvidno, kako obsežno ali podrobno morajo biti sestavljeni režijski ceniki, niti iz njiju ni razvidno, da je naročnik določil, kaj je njihova minimalna vsebina ali da bi morali gospodarski subjekti vanje vključiti določeno vsebino. Iz teh delov dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila tako ne izhaja, da je naročnik določil, da morajo biti v režijski cenik (za material) vključeni podatki za les in kamen. Ti deli dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila tako ne podpirajo vlagateljevega stališča, da bi moral izbrani ponudnik v režijski cenik za material obvezno vključiti podatke za les in kamen. Vendar je vlagatelj opozoril še na obrazec št. 13, ki določa vzorec pogodbe. Naročnik je v petem odstavku 8. člena osnutka pogodbe določil:
»Za kakršna koli dodatno naročena dela, ki niso predmet te pogodbe, mora izvajalec izdelati ponudbo, ki temelji na normativnih osnovah in cenah za delo in material, ki so priloga ponudbi izvajalca št. ____ z dne ____. Ponudbi za dodatna in nepredvidena dela mora priložiti tudi kalkulativne izračune, na podlagi katerih je bila formirana cena na enoto.«
Čeprav se Državna revizijska komisija strinja z vlagateljem (zahtevek za revizijo, str. 9), da se prva poved iz petega odstavka 8. člena vzorca pogodbe sklicuje na »normativn[e] osnov[e] in cen[e] za delo in material, ki so priloga ponudbi izvajalca št. ____ z dne ____«, kar kaže na to, da bodo režijski ceniki za material relevantni v izvedbeni fazi, bodo ti lahko relevantni le v primeru dodatnih del in še to pod predpostavko, da se bo naročnik odločil oddati dodatna dela. Vendar naročnik ne more oddajati dodatnih del kar na splošno, saj mu to mora omogočati ZJN-3 (gl. 95. člen ZJN-3), na kar je naročnik opozoril v drugi povedi iz četrtega odstavka 8. člena vzorca pogodbe (gl. »[…] in če so za izvedbo teh del izpolnjeni pogoji za spremembo pogodbe, kot jih določa zakon, ki ureja področje javnega naročanja.«). Čeprav bi bili pri izvajanju pogodbe izpolnjeni pogoji iz ZJN-3, da naročnik lahko odda dodatna dela, pri teh pa bi se pojavila taka, da bi bilo treba uporabiti les ali kamen, Državna revizijska komisija opozarja, da petega odstavka 8. člena vzorca pogodbe ni mogoče obravnavati neodvisno od tega, na kar je Državna revizijska komisija že opozorila: ne iz Navodil ponudnikom za sestavo ponudbe ne iz obrazca št. 18 ne izhaja, da je naročnik določil, da morajo biti v režijski cenik (za material) vključeni podatki za les in kamen. Ker dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila kot taka zaradi splošnosti glede vsebine in obsega režijskih cenikov za material omogoča tudi blažje tolmačenje od tistega, za katerega si je prizadeval vlagatelj, Državna revizijska komisija ne more zaključiti, da je naročnik ravnal v nasprotju z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je izbral ponudbo izbranega ponudnika, čeprav je izbrani ponudnik predložil režijski cenik za material, ki ne vključuje tudi cen za les in kamen. Čeprav je res, da mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki na vseh stopnjah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja (7. člen ZJN-3), naročnik ni tolmačil dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila tako, da bi izbranega ponudnika postavljal v boljši položaj, saj naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni določil, da bi moral režijski cenik za material vsebovati tudi cene za les in kamen, potem pa bi pri pregledu in ocenjevanju ponudb ter nato izbiri najugodnejše ponudbe tako zahtevo spregledal oziroma je ne upošteval.
Državna revizijska komisija povzema, da vlagatelj ni uspel z zahtevkom za revizijo v delu, ki je označen s točko IV. d.
Točka IV. e zahtevka za revizijo:
Vlagatelj je navedel (zahtevek za revizijo, str. 10–11), da je izbrani ponudnik v režijskih cenikih, ki so bili obvezna priloga k predračunu, navajal neustrezne cene na enoto, niti ni mogoče z njimi preveriti »ustreznosti posameznih postavk predračuna«.
Iz vpogleda v dokument »Kalkulativni elementi« z dne 15. 5. 2020 (dve strani formata A4) je razvidno, da je izbrani ponudnik pod mednaslovom »Režijski cenik – oprema, stroji, naprave« vključil 10 postavk, pod mednaslovom »Režijski cenik – delovna sila« štiri postavke, pod mednaslovom »Režijski cenik – material« dve postavki (»pesek« in »beton«), pod mednaslovom »Kalkulativni elementi – cenik transporta« šest postavk (različne oddaljenosti) in pod mednaslovom »Režijski cenik – ostalo« dve postavki (»izdelava mulde« in »reciklaža zgornjega ustroja ceste«).
Izbrani ponudnik je pod posameznimi mednaslovi »Režijski cenik – oprema, stroji, naprave«, »Režijski cenik – delovna sila«, »Režijski cenik – material«, »Kalkulativni elementi – cenik transporta« in »Režijski cenik – ostalo« cenike oblikoval na primerljiv način, saj je postavke naštel v stolpcu (prvi stolpec) pod naslovi: »Vozila/stroji«, »Storitev«, »Osnovni gradbeni material«, »Transport« in »Storitev«. Izbrani ponudnik je v drugem stolpcu, razen pri postavkah pod naslovom »Transport«, navedel enote mere. Izbrani ponudnik je pri postavkah pod naslovom »Transport« enote mere navedel že v opisu postavk. Izbrani ponudnik je v tretjem stolpcu za vsako postavko navedel cene brez DDV, v četrtem stolpcu pa cene z DDV. Izbrani ponudnik je tretji stolpec poimenoval na način, da je za postavke pod naslovom »Vozila/stroji« navedel »€/uro brez DDV«, za postavke pod naslovom »Storitev« »€/uro brez DDV«, za postavke pod naslovom »Osnovni gradbeni material« »€/enoto brez DDV«, za postavke pod naslovom »Transport« »brez DDV« in za postavke pod naslovom »Storitev« »€/enoto brez DDV«. Izbrani ponudnik je četrti stolpec pri vseh postavkah pod vsemi naslovi poimenoval »€/uro z DDV«.
Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da vlagatelj ni navedel, da bi bila katera enota mere, ki jih je vlagatelj navedel bodisi pri opisu postavk pod naslovom »Transport« bodisi za druge postavke v drugem stolpcu, napačna. Le na podlagi vlagateljevega sklicevanja (zahtevek za revizijo, str. 11) na »obračun po postavki EUR/m3« tudi v zvezi s »postavko "izdelava mulde"«, pri kateri je izbrani ponudnik kot enoto mere (drugi stolpec) navedel m2, bi bilo mogoče sklepati, da je vlagatelj uveljavljal, da bi za postavko »izdelava mulde« morala biti enota mere m3. Državna revizijska komisija ugotavlja, da se je vlagatelj sicer posredno skliceval na enote mere, ki naj bi izhajale iz obrazca št. 18, vendar neodvisno od tega, kar je Državna revizijska komisija v zvezi s pripravo režijskih cenikov pojasnila že pri obravnavi točke IV. d zahtevka za revizijo, in tega, da iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne izhaja nobena zahteva, katere enote mere morajo gospodarski subjekti upoštevati pri pripravi režijskih cenikov oziroma da morajo biti te enake tistim, ki izhajajo iz obrazca št. 18, vlagatelj ni navedel, da bi bila v obrazec št. 18 vključena tudi postavka »izdelava mulde«. Državna revizijska komisija v obrazcu št. 18, kot ga je pripravil naročnik, ni našla postavke, ki bi bila poimenovana »izdelava mulde«, sicer pa ni našla niti pojma »mulda«. Vlagatelj tudi ni navedel, da bi bilo treba pojem »izdelava mulde« ali celo le »mulda« tolmačiti kot kakšen drug pojem, ki ga je naročnik navedel v obrazcu št. 18. Državna revizijska komisija dodaja, da je bila postavka »izdelava mulde« vključena v dokument »Kalkulativni elementi« z dne 15. 5. 2020 pod mednaslov »Režijski cenik – ostalo« in vlagatelj ni navedel, da bi morala biti ta postavka vključena pod kateri drugi mednaslov iz dokumenta »Kalkulativni elementi« z dne 15. 5. 2020. Ker je naročnik zahteval predložitev režijskih cenikov za delovno silo, materiale ter opremo, stroje in naprave, »izdelava mulde« pa opisuje (gradbeno) storitev, »izdelav[e] mulde« ni mogoče šteti za delovno silo, material, opremo, stroj ali napravo, zato Državna revizijska komisija ni mogla zaključiti, da je glede na zahteve dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila relevantno, da je izbrani ponudnik to postavko vključil v dokument »Kalkulativni elementi« z dne 15. 5. 2020. Državna revizijska komisija zato tudi zaključuje, da ni relevantno ugotavljati, katero enoto mere naj bi moral izbrani ponudnik upoštevati za »izdelav[o] mulde«.
Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je izbrani ponudnik pod mednaslov »Režijski cenik – ostalo« vključil postavko »reciklaža zgornjega ustroja ceste«, ki enako kot postavka »izdelava mulde« opisuje (gradbeno) storitev, zaradi česar pojma »reciklaža zgornjega ustroja ceste« ni mogoče šteti za delovno silo, material, opremo, stroj ali napravo. Vlagatelj tudi ni navedel, da bi morala biti postavka »reciklaža zgornjega ustroja ceste« vključena pod kateri drugi mednaslov iz dokumenta »Kalkulativni elementi« z dne 15. 5. 2020. Državna revizijska komisija zato ni mogla zaključiti, da je glede na zahteve dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila relevantno, da je izbrani ponudnik postavko »reciklaža zgornjega ustroja ceste« vključil v dokument »Kalkulativni elementi« z dne 15. 5. 2020.
Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je izbrani ponudnik pod mednaslov »Režijski cenik – oprema, stroji, naprave« vključil nekatera prevozna sredstva in vlagatelj ni navedel, da bi izbrani ponudnik zanje navedel napačno enoto mere. Izbrani ponudnik je pod mednaslov »Kalkulativni elementi – cenik transporta« vključil postavke za obračun prevožene razdalje in vlagatelj je navedel, da je izbrani ponudnik zanje navedel napačno enoto mere. Državna revizijska komisija opozarja, da je le posredno prek vlagateljevega zatrjevanja (zahtevek za revizijo, str. 10 in 11), da so cene na enoto mere za postavke pod naslovom »Transport« obračunane po napačni enoti mere, lahko sklepala, da je vlagatelj uveljavljal, da postavke pod naslovom »Transport« spadajo kam med delovno silo, materiale, opremo, stroje ali naprave. Vendar Državna revizijska komisija tega ne bi mogla potrditi, saj prevožena razdalja ni delovna sila, material, oprema, stroj ali naprava. Če torej postavke pod naslovom »Transport« in s tem prevožena razdalja niso kateri izmed elementov, za katere je naročnik zahteval predložitev režijskih cenikov, vlagateljeve navedbe o napačni enoti mere za postavke pod naslovom »Transport« glede na zahteve dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne bi bile relevantne. Vlagatelj torej s takimi navedbami ne bi mogel uspeti.
Kljub navedenemu glede postavk iz mednaslovov »Kalkulativni elementi – cenik transporta« ter »Režijski cenik – ostalo« in torej izhodišču, da vlagateljeve navedbe o teh postavkah glede na zahteve dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne bi bile relevantne, Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi lahko bile še nadalje relevantne vlagateljeve navedbe o postavkah iz mednaslova »Režijski cenik – material«. Čeprav bi se ugotavljanje obstoja kršitve lahko zožila na naročnikovo ravnanje pri obravnavi dokumenta »Kalkulativni elementi« z dne 15. 5. 2020 v delu, ki se nanaša na postavki iz mednaslova »Režijski cenik – material«, to ne preprečuje ugotovitve, da je vlagatelj kot sporne navedel le nekatere enote mere, ki jih je izbrani ponudnik navedel v dokumentu »Kalkulativni elementi« z dne 15. 5. 2020 pri cenah z DDV, ne pa tudi pri cenah brez DDV. Državna revizijska komisija pri tem ugotavlja, da je vlagatelj kljub problematiziranju uporabe enote mere za posamezne postavke v resnici kot problematično izpostavil napačno poimenovanje nekaterih četrtih stolpcev. Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da so iz prvega, drugega in tretjega stolpca razvidni podatki, ki omogočajo jasno ugotovitev, da so nekateri četrti stolpci le napačno poimenovani, pri čemer je ta napaka očitna v smislu šestega odstavka 89. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija zato zavrača vlagateljevo trditev (zahtevek za revizijo, str. 11), da bi »morebitna sprememba cenikov in režijskih elementov na način, da bi se postavka EUR/h spremenila v EUR/m3, EUR/kos ali EUR/km pa bi pomenila spremembo cene na enoto, kar po šestem odstavku 89. člena ZJN-3 predstavlja nedovoljeno dopolnjevanje in popravljanje ponudbe oz. razlog za takojšnjo izključitev ponudbe iz nadaljnjega postopka odločanja«. S pravilnim poimenovanjem četrtih stolpcev bi se ohranile vrednosti postavk iz četrtih stolpcev in v nobenem primeru ne bi bile spremenjene vrednosti iz tretjega stolpca, torej cene brez DDV na enoto. Ne glede na to, da te postavke niso vključene v obrazec št. 18 (predračun), Državna revizijska komisija ugotavlja, da celo omejitev uporabe popravka ali dopolnitve ponudbe, da ne bi prišlo do popravka ali dopolnitve cene brez DDV na enoto ali vrednosti postavke brez DDV, kot je določena v prvi alinei šestega odstavka 89. člena ZJN-3, ne bi bila podana. Državna revizijska komisija pa ni ugotavljala, ali bi naročnik moral tudi v primeru očitne napake pozvati izbranega ponudnika na njegovo aktivno ravnanje (prim. prva poved iz petega odstavka 89. člena ZJN-3) ali pa bi lahko sam kaj ukrenil oziroma to moral storiti (prim. druga poved iz petega odstavka 89. člena ZJN-3), saj vlagatelj očitkov v to smer ni navedel.
Državna revizijska komisija povzema, da vlagatelj ni uspel z zahtevkom za revizijo v delu, ki je označen s točko IV. e.
Točka IV. f zahtevka za revizijo:
Vlagatelj je navedel (zahtevek za revizijo, str. 11–12), da izbrani ponudnik ni predložil poglavja 10, čeprav je v točki 3.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določeno kot obvezna vsebina ponudbe.
Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju (zahtevek za revizijo, str. 11), da je naročnik v točki 3.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil kot »vsebino ponudbe« »Poglavje 10« »Morebitne spremembe, dopolnitve ter pojasnila dokumentacije«. Čeprav se Državna revizijska komisija strinja z vlagateljem (zahtevek za revizijo, str. 11), da je naročnik v točki 3.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila zahteval izpolnitev, žigosanje in podpisovanje (deveta zahteva), je treba upoštevati, da tega ni zahteval za vsak del ponudbe, temveč je to vezal na listine, pri čemer se te »izpolni in podpiše ter žigosa, kjer je to določeno«. Ker je vlagatelj navedel (zahtevek za revizijo, str. 11), da je »naročnik v preteklih javnih razpisih« »vedno zahteval, da ponudniki predložijo podpisan in ožigosan izpis spletne strani iz portal javnih naročil, z vsemi spremembami, vprašanji in odgovori«, je Državna revizijska komisija štela, da je vlagatelj uveljavljal, da izbrani ponudnik ni predložil »podpisan[ega] in ožigosan[ega] izpis[a] spletne strani iz portal javnih naročil, z vsemi spremembami, vprašanji in odgovori«, a bi to moral.
Državna revizijska komisija je štela, da je vlagateljeve navedbe:
- »izpis spletne strani iz portal javnih naročil« treba razumeti kot izpis objavljenega obvestila o javnem naročilu (objava 24. 4. 2020 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN002577/2020-W01),
- »z vsemi spremembami« kot objave obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, ki bi vključevalo tudi podatke o objavi sprememb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila,
in
- »z vsemi« »vprašanji in odgovori« pa kot vprašanja in odgovore, objavljene na portalu javnih naročil.
Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da vlagatelj v točki IV. f zahtevka za revizijo sploh ni navedel, da so bili na portalu javnih naročil objavljeni obvestilo o javnem naročilu, kakršnakoli sprememba, vprašanja in odgovori. To, da je vlagatelj uveljavljal, da je bilo na portalu javnih naročil kaj objavljeno, je mogoče razbrati le iz katerega drugega dela zahtevka za revizijo. Vlagatelj je tako npr. na prvi strani zahtevka za revizijo kot obvezno sestavino zahtevka za revizijo (3. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN) navedel podatke o naročilu male vrednosti, med drugim »objava na portalu javnih naročil št. JN002577/2020-W01 dne 24.04.2020 s spremembami«, vendar že vpogled na portal javnih naročil pokaže, da na njem ni bilo objavljeno nobeno obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku in s tem toliko manj obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, ki bi vključevalo tudi podatke o objavi sprememb ali dopolnitev dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Tako se izkaže, da ni relevanten del vlagateljevega očitka, da izbrani ponudnik v ponudbi ni predložil »vse[h] sprememb[…]« Ker pa so bili na portalu javnih naročil objavljeni obvestilo o javnem naročilu ter vprašanja in odgovori, je Državna revizijska komisija preizkusila vlagateljev očitek v obsegu, da izbrani ponudnik ni predložil »podpisan[ega] in ožigosan[ega] izpis[a] spletne strani iz portal javnih naročil, z vsemi […] vprašanji in odgovori«.
Ne glede na dvoumnost zahteve iz točke 3.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, da se listine »podpiše ter žigosa, kjer je to določeno«, in torej, ali naj se to zahtevo razume kot to, da naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določi, katere listine je treba podpisati in žigosati, ali pa naj se to zahtevo razume kot to, da je treba listine podpisati in žigosati na nekem določenem mestu, ob izhodišču, da naročnik ni določil, da je treba neko listino podpisati in žigosati, odpade vprašanje ugotavljanja mesta podpisa in žiga.
Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da se v njej nahajajo izpis objavljenega obvestila o javnem naročilu ter vprašanja in odgovori. Res je sicer, da ta dokumentacija ni ne podpisana ne žigosana, vendar to ni relevantno niti z vidika zahtev iz točke 3.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, saj iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne izhaja, da bi morali gospodarski subjekti ta izpis podpisati in žigosati. Ob takem zaključku Državni revizijski komisiji tudi ni treba ugotavljati, ali bi bilo pojem »listina«, ki je določen v točki 3.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (deveta zahteva) sploh mogoče tolmačiti, da obsega tudi objavljeno obvestila o javnem naročilu ter vprašanja in odgovore.
Državna revizijska komisija pri tem dodaja, da točke 3.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ko se sklicuje na poglavje 10 (osma zahteva), niti ni mogoče razumeti, da določa, da so morali gospodarski subjekti predložiti izpis objavljenega obvestila o javnem naročilu (torej izpis objave 24. 4. 2020 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN002577/2020-W01), saj je naročnik kot poglavje 10 opisal le v obsegu »Morebitne spremembe, dopolnitve ter pojasnila dokumentacije«. Čeprav je Državna revizijska komisija pri obravnavi zahtevka za revizijo ugotavljala, ali je izbrani ponudnik predložil izpis objavljenega obvestila o javnem naročilu (torej izpis objave 24. 4. 2020 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN002577/2020-W01), je to storila le zaradi poenostavitve pri reševanju zadeve. Zaradi poenostavitve pri reševanju zadeve Državna revizijska komisija tudi ni ugotavljala, ali bi bilo treba opis obsega poglavja 10 razumeti le kot objave obvestil o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, ki, kot je že ugotovila Državna revizijska komisija, na portalu javnih naročil ni bilo in bi že zato vlagatelj ne mogel uspeti z zahtevkom za revizijo v tem delu.
Državna revizijska komisija povzema, da vlagatelj ni uspel z zahtevkom za revizijo v delu, ki je označen s točko IV. f. Ob takem zaključku Državna revizijska komisija ni posebej preverila naročnikovih navedb (dokument »Odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo« št. 430-3/2020-19 z dne 23. 6. 2020, str. 10), da izbranemu ponudniku niti ne bi bilo treba predložiti katerega izmed izpisov s portala javnih naročil, saj tudi ob morebitni potrditvi teh naročnikovih navedb odločitev o tem delu zahtevka za revizijo ne bi bila v ničemer drugačna, saj vlagatelj v tem delu zahtevka za revizijo ne bi mogel uspeti. Glede na sprejeto odločitev o tem delu zahtevka za revizijo Državna revizijska komisija tudi ni ugotavljala, ali sploh obstaja podlaga, da bi se vlagatelj lahko uspešno skliceval na dosedanjo prakso pri naročniku (gl. zahtevek za revizijo, str. 11, navedba »naročnik v preteklih javnih razpisih«).
Točka IV. g zahtevka za revizijo:
Vlagatelj je navedel (zahtevek za revizijo, str. 12–13), da je ponudba izbranega ponudnika v predračunu vsebovala različne cene na enoto za postavke z identičnim opisom.
Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju (zahtevek za revizijo, str. 12), da sta pri usadu 2 postavka 2.2 in pri usadu 3 postavka 2.1 ti postavki v obrazcu št. 18 (dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila) enako opisani. Državna revizijska komisija tudi pritrjuje vlagatelju (zahtevek za revizijo, str. 12), da sta pri usadu 2 postavka 2.6 in usadu 3 postavka 2.4 ti postavki v obrazcu št. 18 (dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila) enako opisani.
Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika, pri čemer je, tako kot vlagatelj (zahtevek za revizijo, str. 12), ugotovila, da izbrani ponudnik ni po parih teh postavk v obrazcu št. 18 (predračun) navedel enakih cen. Vendar iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne izhaja, da bi moral izbrani ponudnik zanje navesti enako ceno, in sicer niti glede na dejstvo, da so morali gospodarski subjekti predložiti režijske cenike, saj iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne izhaja kakšna zahteva v zvezi s tem. Zato je vlagatelj tudi neutemeljeno očital (zahtevek za revizijo, str. 12–13), da bi moral naročnik pozvati izbranega ponudnika na pojasnila ponudbe.
Državna revizijska komisija povzema, da vlagatelj ni uspel z zahtevkom za revizijo v delu, ki je označen s točko IV. g.
Upoštevajoč vse navedeno je Državna revizijska komisija zaradi ugotovljene kršitve 7. člena ZJN-3 pri pregledu ponudb skladno z drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila zahtevku za revizijo in razveljavila odločitev o oddaji naročila male vrednosti, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-3/2020-13 z dne 1. 6. 2020.
Skladno z drugo povedjo iz tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.
Z razveljavitvijo izpodbijane odločitve se postopek oddaje naročila male vrednosti vrne v trenutek pred njenim sprejemom, naročnik pa je znova zavezan sprejeti eno izmed odločitev, ki jih omogočajo drugi in peti odstavek 90. člen ZJN-3. Naročnik mora pri svojem ravnanju zagotoviti spoštovanje tudi temeljnih načel iz 6. in 7. člena ZJN-3.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.
Vlagatelj je uspel z zahtevkom za revizijo, zato mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT) in Sklepom o spremembi vrednosti točke (Uradni list RS, št. 22/2019), ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava stroške takse v višini 2.865,01 eurov, stroške za sestavo zahtevka za revizijo (tarifna številka 40 OT) v višini 780 eurov (1.300 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 951,60 eurov, in izdatke (11. člen OT) v višini 13,80 eurov (23 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 16,84 eurov.
Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 3.833,45 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.
Vlagatelj je priglasil povrnitev stroškov za odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v znesku 1.800 eurov (3.000 točk po OT), vendar mu Državna revizijska komisija ni priznala priglašenih stroškov za odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo nad priznanim zneskom, saj vrednost ponudbe izbranega ponudnika, ki je služila za osnovo za obračun povrnitve teh stroškov, tega ne utemeljuje. Državna revizijska komisija je zato od tega nižjega in priznanega zneska stroškov za odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo obračunala tudi povrnitev izdatkov.
Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenih stroškov odvetniških storitev za »sestanek s stranko 2 uri« (tarifna številka 39/1 OT) in »pregled listin in dokumentacije 2 uri« (tarifna številka 39/2 OT), saj to niso samostojne storitve v smislu tarifne številke 39 OT, temveč so to stroški, ki so že zajeti v strošku odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo (1. točka tarifne številke 40 OT). Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala niti priglašenih potnih stroškov (10. člen OT), za katere je mogoče razumeti, da jih je vlagatelj uveljavljal zaradi pooblaščenčeve udeležbe na vpogledu v dokumentacijo pri naročniku, saj teh stroškov ni mogoče obravnavati kot stroškov predrevizijskega ali revizijskega postopka (enako npr. zadevi št. 018-051/2016 in 018-069/2018).
Vlagatelj je povrnitev stroškov priglasil tudi v vlogi z dne 30. 6. 2020, vendar mu jih Državna revizijska komisija ni priznala, saj je bilo vse, kar je bistveno za rešitev zadeve, razvidno že iz zahtevka za revizijo.
Državna revizijska komisija je zato kot neutemeljeno zavrnila višjo stroškovno zahtevo od priznanih 3.833,45 eurov.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.
V Ljubljani, 3. 8. 2020
Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Občina Kranjska Gora, Kolodvorska ulica 1b, 4280 Kranjska Gora,
- odvetnik mag. Ivan Kranjec, Bleiweisova cesta 30, 1001 Ljubljana,
- Pavčnik, d. o. o., Partizanska cesta 59, 1431 Dol pri Hrastniku,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.
Vložiti:
- v spis zadeve, tu.