Na vsebino
EN

018-170/2019 Javni zavod za šport Mestne občine Koper

Številka: 018-170/2019-16
Datum sprejema: 7. 11. 2019

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Nine Velkavrh kot predsednice senata ter Sama Červeka in mag. Gregorja Šebenika kot članov senata v postopku pravnega varstva pri oddaji naročila male vrednosti za »fizično in tehnično varovanje objektov in prostorov v upravljanju Javnega zavoda za šport Mestne občine Koper in objekta Osnovna šola Koper« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Gymco Security, d. o. o., Obala 114, Portorož (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Franc Bergant, odvetnik v Portorožu, zoper ravnanje naročnika Javni zavod za šport Mestne občine Koper, Cesta Zore Perello Godina 3, Koper (v nadaljevanju: naročnik), 7. 11. 2019

odločila:


1. Zahtevek za revizijo se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje naročila male vrednosti (objava 17. 6. 2019 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN004160/2019-W01) z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 148/2019/1 (RZ) z dne 2. 9. 2019 sodelujoča ponudnika obvestil, da se »postopek oddaje javnega naročila« »zaključi kot neuspešen, ker naročnik ni prejel nobene dopustne ponudbe«. Naročnik je med drugim navedel, da je vlagatelja z dopisoma z dne 25. 7. 2019 pozval na pojasnilo neobičajno nizke ponudbe in dopolnitev ponudbe, česar pa vlagatelj do 9. 8. 2019 ni storil, zato ga je izključil.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 6. 9. 2019 in navedel, da;
- če naročnik ugotovi, da je ponudba neobičajno nizka, ni podan razlog za izključitev ponudnika, temveč je treba ponudbo zavrniti,
- naročnik ni navedel razlogov za ugotovitev, da je vlagateljeva ponudba neobičajno nizka,
- je naročnik zavrnil vlagateljevo ponudbo za oba sklopa, čeprav bi moral »obravnavati ponudbi ločeno«,
- je naročnik navedel, da »naj bi dne 9.08.2019 poslal ponudniku« poziv za dopolnitev ponudbe, vendar vlagatelj ni prejel poziva, ne glede na navedeno pa bi se moral naročnik pred zavrnitvijo ponudbe zaradi neobičajno nizke ponudbe posvetovati z vlagateljem,
- bi v sklopu 1 pričakoval vabilo na razgovor, na katerem »bi se razčistili razpisni pogoji in na tej podlagi ugotovilo skladnost razpisnih pogojev in ponudbe«,
- storitve iz sklopa 2 že sedaj opravlja v enakem obsegu in kakovostno, ponujena cena pa je tudi višja od sedanje cene opravljanja storitev, zato njegova ponudba ni neobičajno nizka,
- naročnik ni imel podlage, da je odločil, da ponudba za sklop 2 ni dopustna.

Naročnik je s sklepom št. 148/2019/1 (RZ) z dne 23. 9. 2019 zahtevek za revizijo zavrnil in navedel, da:
- je 25. 7. 2019 poslal vlagatelju prek portala e-JN poziv za pojasnilo neobičajno nizke ponudbe za oba sklopa in mu določil rok za posredovanje pojasnil 9. 8. 2019,
- vlagatelj v času do poteka roka za predložitev ponudb ni postavil vprašanj in ni vložil zahtevka za revizijo,
- se vlagatelj ni odzval na poziv za pojasnilo neobičajno nizke ponudbe, naročnik pa bi lahko ravnal drugače le, če bi vlagatelj pojasnil ponudbeno ceno,
- je pri pregledu vlagateljeve ponudbe ugotovil, da vlagatelj v ponudbi ni predložil ne podpisanega referenčnega potrdila ne navedbe datuma pridobitve licence za upravljanje varnostno-nadzornega centra (VNC),
- je vpogledal na spletno stran Ministrstva za notranje zadeve in ugotovil, da vlagatelj ni imetnik licence za upravljanje varnostno-nadzornega centra (VNC), zato je posumil, da je vlagatelj predložil neresnično izjavo,
- je 25. 7. 2019 poslal vlagatelju prek portala e-JN poziv za dopolnitev ponudbe in mu določil rok za posredovanje manjkajočega podatka in dokazila 9. 8. 2019, vendar vlagatelj ni dopolnil ponudbe,
- je vlagatelja skladno z 89. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) izključil, saj se ni odzval na poziv za dopolnitev oziroma ni dopolnil ponudbe.

Naročnik je kot prilogo dopisom št. 148/2019 z dne 24. 9. 2019, 148/2019-1 z dne 9. 10. 2019 in 148/2019 z dne 24. 10. 2019 ter 10. 10. 2019 po elektronski pošti Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo. Priloga k dopisu št. 148/2019 z dne 24. 10. 2019 sta bili vročilnica o vročitvi sklepa št. 148/2019/1 (RZ) z dne 23. 9. 2019 in opredelitev do navedb iz sklepa št. 148/2019/1 (RZ) z dne 23. 9. 2019 (vloga brez datuma, ki jo je naročnik prejel 21. 10. 2019). Naročnikov predstavnik je v telefonskem razgovoru z dne 29. 10. 2019 navedel, da pri naročniku ne hranijo ovojnice, vendar je potrdil, da je naročnik prejel opredelitev do navedb iz sklepa št. 148/2019/1 (RZ) z dne 23. 9. 2019 po pošti.

Državna revizijska komisija je z dopisom št. 018-170/2019-10 z dne 16. 10. 2019 pozvala Ministrstvo za javno upravo, da ji predloži izpise revizijskih sledi ali drugo dokumentacijo o delovanju portala e-JN, iz katerih bo mogoče ugotoviti naročnikova in vlagateljeva dejanja pri uporabi portala e-JN, naročnikov prenos podatkov na e-JN ter prenos podatkov do vlagatelja, vse v času med 25. 7. 2019 in 3. 9. 2019. Državna revizijska komisija je k dopisu predložila oba poziva z dne 25. 7. 2019 in izpis »Javno naročilo«. Državna revizijska komisija je dopis št. 018-170/2019-10 z dne 16. 10. 2019 in priloge (poziva z dne 25. 7. 2019 in izpis »Javno naročilo«) poslala v vednost tudi vlagatelju in naročniku. Ministrstvo za javno upravo je odgovorilo z dopisom št. 430-3/2019/60 z dne 21. 10. 2019 in mu predložilo dnevniški zapis o delovanju poštnega odjemalca na 25. 7. 2019. Državna revizijska komisija je dopis št. 430-3/2019/60 z dne 21. 10. 2019 in prilogo (tj. dnevniški zapis) poslala kot prilogo dopisu št. 018-170/2019-12 z dne 22. 10. 2019 vlagatelju in naročniku ter jima omogočila, da se v treh delovnih dneh od prejema dopisa izjavita o podatkih, prejetih od Ministrstva za javno upravo. Vlagatelj in naročnik sta dopis št. 018-170/2019-12 z dne 22. 10. 2019 prejela 23. 10. 2019 (razvidno iz podpisane vročilnice za vlagatelja in povratnice za naročnika), zato bi se do podatkov, prejetih od Ministrstva za javno upravo, lahko skladno s pravili o štetju rokov [peti odstavek 1. člena ZPVPJN in drugi odstavek 111. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN] izjavila do 28. 10. 2019. Državna revizijska komisija do sprejema odločitve o zahtevku za revizijo ni prejela ne vlagateljeve ne naročnikove izjave.

Vlagatelj se lahko skladno s prvo povedjo iz šestega odstavka 29. člena ZPVPJN v treh delovnih dneh od prejema odločitve iz prve ali druge alinee prvega odstavka 28. člena ZPVPJN opredeli do navedb naročnika v tej odločitvi, vendar ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku. Vlagatelj skladno z drugo povedjo iz šestega odstavka 29. člena ZPVPJN posreduje opredelitev do navedb naročnika iz odločitve o zahtevku za revizijo Državni revizijski komisiji in naročniku.

Iz vročilnice, ki jo je naročnik posredoval kot prilogo dopisu št. 148/2019 z dne 24. 10. 2019, je razvidno, da je vlagateljev pooblaščenec 15. 10. 2019 prevzel sklep št. 148/2019/1 (RZ) z dne 23. 9. 2019. Vlagatelj bi se zato skladno s pravili o štetju rokov (peti odstavek 1. člena ZPVPJN in drugi odstavek 111. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN) lahko najkasneje 18. 10. 2019 opredelil do naročnikovih navedb iz sklepa št. 148/2019/1 (RZ) z dne 23. 9. 2019, pri čemer bi si zavaroval rok, če bi opredelitev poslal po pošti priporočeno najkasneje 18. 10. 2019 (prvi in drugi odstavek 112. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN), ne pa tudi, če bi 18. 10. 2019 opredelitev poslal navadno po pošti, saj bi v takem primeru morala opredelitev, da bi jo šteli za pravočasno, prispeti naslovniku zadnji dan roka, torej 18. 10. 2019 (prvi odstavek 112. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN). Ker naročnik po lastni izjavi ne hrani več ovojnice, v kateri je vlagatelj poslal opredelitev, potrdil pa je, da je opredelitev prejel po pošti, Državna revizijska komisija na podlagi posredovane dokumentacije ni imela dejstvene podlage, da ne bi mogla šteti, da je vlagatelj poslal opredelitev naročniku po pošti priporočeno najkasneje 18. 10. 2019. Državna revizijska komisija je s tem štela, da je vlagatelj sledil drugi povedi iz šestega odstavka 29. člena ZPVPJN v delu, ki se nanaša na posredovanje opredelitve naročniku. Državna revizijska komisija pa opozarja, da do sprejema odločitve o zahtevku za revizijo ni prejela vlagateljeve opredelitve do naročnikovih navedb iz sklepa št. 148/2019/1 (RZ) z dne 23. 9. 2019 neposredno kot naslovnica, temveč le posredno po naročniku, ko ji je to opredelitev poslal kot prilogo dopisu št. 148/2019 z dne 24. 10. 2019. Iz navedenega izhaja možnost, da vlagatelj ni poslal opredelitve tudi Državni revizijski komisiji, kot to določa druga poved iz šestega odstavka 29. člena ZPVPJN. Vendar Državna revizijska komisija ni pozvala vlagatelja, da dokaže, da je tudi njej poslal opredelitev pravočasno, niti ni ugotavljala, ali bi bilo treba šesti odstavek 29. člena ZPVPJN tolmačiti tako, da bi opustitev pošiljanja opredelitve Državni revizijski komisiji pomenila tudi neupoštevanje opredelitve, ki je bila poslana le naročniku. Državna revizijska komisija je namreč ugotovila, da je vlagatelj v nasprotju s prvo povedjo iz šestega odstavka 29. člena ZPVPJN v opredelitvi v zvezi z enim izmed razlogov, zakaj naročnik ni oddal naročila male vrednosti, navedel nova dejstva in dokaze, njegovo sklicevanje na to, da naj bi naročnik v sklepu št. 148/2019/1 (RZ) z dne 23. 9. 2019 »nav[edel] nova dejstva oziroma nav[edel] popolnoma druge razloge za izključitev, kot jih je navedel v odločitvi o oddaji javnega naročila«, pa je v obsegu, ki je relevanten za rešitev zadeve in ga bo Državna revizijska komisija predstavila v nadaljevanju, neutemeljeno, saj tudi ni resnično. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da četudi bi se kljub zanemarjenju vprašanja pravočasnosti vloge (Državna revizijska komisija je opredelitev prejela posredno po naročniku kasneje kot 18. 10. 2019) morebiti lahko potrdilo, da je naročnik v sklepu št. 148/2019/1 (RZ) z dne 23. 9. 2019 navedel nova dejstva, to ne bi spremenilo tega, da je ponovil tudi razlog, ki ga je navedel že v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 148/2019/1 (RZ) z dne 2. 9. 2019.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi razlogov, navedenih v nadaljevanju, odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Naročnik je v postopku naročila male vrednosti storitev (točka II.1.3 objave), ki je bilo razdeljeno na dva sklopa (točka II.2 objave), prejel ponudbi dveh ponudnikov, pri čemer je po njunem pregledu in ocenjevanju sprejel odločitev, da se postopek oddaje naročila male vrednosti zaključi kot neuspešen. Naročnik torej ni oddal naročila male vrednosti. Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo in očital, da je naročnik storil več kršitev, čemur je ta nasprotoval.

Državna revizijska komisija je vpogledala v dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 148/2019/1 (RZ) z dne 2. 9. 2019 in ugotovila, da je naročnik v obrazložitvi med drugim navedel, da je 25. 7. 2019 vlagatelja na podlagi 86. člena ZJN-3 pozval na pojasnilo neobičajno nizke ponudbe in mu določil rok 9. 8. 2019, pa tudi, da je 25. 7. 2019 vlagatelja na podlagi 89. člena ZJN-3 pozval, da dopolni ponudbo do 9. 8. 2019. Naročnik je ugotovil, da vlagatelj do 9. 8. 2019 »ponudbe ni dopolnil s pojasnilom neobičajno nizke cene in ne z dopolnitvijo ponudbene dokumentacije, zato je naročnik ponudnika izključil«. Iz obrazložitve dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 148/2019/1 (RZ) z dne 2. 9. 2019 je razvidno, da se je naročnik oprl na dva samostojna razloga, zakaj se je odločil, da tudi za vlagateljevo ponudbo in ne le ponudbo, ki je konkurenčna vlagateljevi, ne more šteti, da je bil postopek naročila male vrednosti uspešen. Naročnik je namreč navedel, da vlagatelj, prvič, ni pojasnil neobičajno nizke ponudbe in, drugič, ni dopolnil ponudbe, oboje pa je povezano s pozivanjem z dne 25. 7. 2019. Vlagatelj je v zahtevku za revizijo (str. 2) zmotno navedel, da »naj bi dne 09.08.2019« naročnik poslal poziv za dopolnitev ponudbe. Iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 148/2019/1 (RZ) z dne 2. 9. 2019 je jasno razvidno, da je naročnik navedel, da je bil 9. 8. 2019 rok, do katerega bi moral vlagatelj reagirati, dan, ko je pozval vlagatelja na to ravnanje, pa je 25. 7. 2019. Po drugi strani je vlagatelj datum 9. 8. 2019 pravilno razumel v zvezi s pojasnilom neobičajno nizke ponudbe, saj je navedel (zahtevek za revizijo, str. 1, drugi odstavek obrazložitve), da je naročnik navedel, da ga je »pozval k pojasnilu neobičajno nizke ponudbe in mu določil, da mora ponudbo dopolniti do 09.08.2019«.

Iz posredovane dokumentacije je razvidno, da se v njej nahajata dva dopisa z dne 25. 7. 2019, ki sta bila varno elektronsko podpisana 25. 7. 2019, v njiju pa je naročnik navedel, da mora vlagatelj »ponudbo dopolniti do 09.08.2019 preko sistema e-JN«. Naročnik je s prvim dopisom (tj. »Poziv k pojasnilu neobičajno nizke ponudbe«) zahteval, da vlagatelj pojasni »ponudbeno ceno oziroma stroške v ponudbi«, z drugim dopisom (tj. »Poziv za dopolnitev ponudbene dokumentacije«) pa je zahteval, da vlagatelj dopolni ponudbo z dokazilom za izpolnitev referenčnega pogoja in dokazilom za licenco za varnostno-nadzorni center. Naročnik je referenčni pogoj določil v točki 9.1.4.1. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, licenco za varnostno-nadzorni center pa v točki 9.1.2. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik je Državni revizijski komisiji posredoval tudi izpis »Javno naročilo«, iz katerega izhaja, da sta oba poziva evidentirana v tabeli »Pozivi na dopolnitev, popravek, pojasnilo«. V izpisu »Javno naročilo« je naveden enak elektronski naslov, kot je naveden v obrazcu »Ponudba«, ki ga je vlagatelj predložil v ponudbi.

Ker je naročnik vlagatelja pozval na dopolnitev ponudbe glede dveh pogojev (točki 9.1.2. in 9.1.4.1. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), je drugi samostojni razlog, zakaj se je odločil, da tudi za vlagateljevo ponudbo in ne le ponudbo, ki je konkurenčna vlagateljevi, ne more šteti, da je bil postopek naročila male vrednosti uspešen, dvodelen. Ker je naročnik vlagatelja pozval tudi na pojasnilo neobičajno nizke ponudbe, bi moral vlagatelj v zahtevku za revizijo uspeti navesti in dokazati, da nobeden izmed teh dveh samostojnih razlogov, hkrati pa noben od obeh delov drugega samostojnega razloga, ne uspe utemeljiti naročnikove odločitve, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 148/2019/1 (RZ) z dne 2. 9. 2019. Že v primeru, če vlagatelj ne bi uspel izpodbiti enega razloga ali pa celo le enega dela drugega samostojnega pogoja, je treba zahtevek za revizijo zavrniti. Vsaj iz petega odstavka točke 9.1. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila namreč izhaja, da oba pogoja, na podlagi katerih je naročnik pozival vlagatelja na določena ravnanja, veljata za oba sklopa in obravnava ponudbe ločeno po obeh sklopih (gl. zahtevek za revizijo, str. 1, zadnji odstavek) v zvezi s tema pogojema ne bi mogla spremeniti ničesar.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da se zahtevek za revizijo skoraj v celoti nanaša le na zatrjevano nepravilno uporabo instituta neobičajno nizke ponudbe. Vlagatelj je v zvezi z drugim samostojnim razlogom, zakaj se je naročnik odločil, da tudi za vlagateljevo ponudbo in ne le ponudbo, ki je konkurenčna vlagateljevi, ne more šteti, da je bil postopek naročila male vrednosti uspešen, navedel le (zahtevek za revizijo, str. 2, drugi odstavek, druga poved), da ni prejel poziva na dopolnitev ponudbe.

Da bi Državna revizijska komisija razjasnila dejansko stanje, je z dopisom št. 018-170/2019-10 z dne 16. 10. 2019 pozvala Ministrstvo za javno upravo, ki je resorno ministrstvo za sistem javnih naročil (34.a člen Zakona o državni upravi, Uradni list RS, št. 52/2002 s sprem.) in je tudi upravitelj sistema e-JN, da ji predloži izpise revizijskih sledi ali drugo dokumentacijo o delovanju sistema e-JN, iz katerih bo mogoče ugotoviti naročnikova in vlagateljeva dejanja pri uporabi sistema e-JN, naročnikov prenos podatkov na sistem e-JN ter prenos podatkov do vlagatelja, vse v času med 25. 7. 2019, ko sta bila varno podpisana poziva, in 3. 9. 2019, ko je bil na portalu javnih naročil pod št. objave JN004160/2019-ODL01 objavljen dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 148/2019/1 (RZ) z dne 2. 9. 2019. Ministrstvo za javno upravo je odgovorilo z dopisom št. 430-3/2019/60 z dne 21. 10. 2019 ter po opisu vprašanja Državne revizijske komisije in navedbi dokumentov, ki mu jih je poslala Državna revizijska komisija kot prilogo dopisu 018-170/2019-10 z dne 16. 10. 2019, sporočilo, da so po pregledu dnevniških zapisov sistema e-JN in dnevniških zapisov poštnega strežnika ugotovili, da je naročnik 25. 7. 2019 iz sistema e-JN na elektronski naslov, ki je enak tistemu, ki je naveden v obrazcu »Ponudba«, ki ga je vlagatelj predložil v ponudbi, ob 13.41:58 in 13.43:18 poslal dve elektronski sporočili, ki ju je poštni strežnik gov.si odposlal na vlagateljev elektronski naslov in da ju je naslovni strežnik tudi sprejel. Ministrstvo za javno upravo je predložilo tudi izpis poštnega odjemalca, pri tem pa je pojasnilo, da povratna koda strežnika SMTP 250 pomeni, da je odjemni poštni strežnik prejel sporočilo. Na spletni povezavi, na katero se je sklicevalo Ministrstvo za javno upravo, je mogoče potrditi pomen kode 250 v vsebini, ki jo je navedlo Ministrstvo za javno upravo.

Državna revizijska komisija je dopis št. 430-3/2019/60 z dne 21. 10. 2019 in izpis poštnega odjemalca poslala kot prilogo dopisu 018-170/2019-12 z dne 22. 10. 2019 vlagatelju in naročniku ter jima omogočila, da se v treh delovnih dneh po prejemu izjavita. Vlagatelj in naročnik sta dopis št. 430-3/2019/60 z dne 21. 10. 2019 prejela 23. 10. 2019, kar je razvidno iz podpisane vročilnice (vlagateljev pooblaščenec) in podpisane povratnice (naročnik). Rok za izjavo je skladno s pravili o štetju rokov potekel 28. 10. 2019 (peti odstavek 1. člena ZPVPJN in drugi odstavek 111. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN). Glede na standard prenosa pošiljk korespondence v notranjem prometu, kot ga določa prvi odstavek 10. člena Splošnega akta o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve (Uradni list RS, št. 47/2010 s sprem.), bi morala Državna revizijska komisija najkasneje 4. 11. 2019 prejeti morebitno izjavo vlagatelja ali naročnika. Državna revizijska komisija niti na dan sprejema tega sklepa ni prejela nobene izjave, zato je štela, da se o dopisu št. 430-3/2019/60 z dne 21. 10. 2019 in izpisu poštnega odjemalca gradivu nista izjavila ne vlagatelj ne naročnik. Državna revizijska komisija še pripominja, da se je vlagatelj lahko s prejemom tudi dopisa št. 430-3/2019/60 z dne 21. 10. 2019 in izpisa poštnega odjemalca (ne pa le dopisa št. 018-170/2019-10 z dne 16. 10. 2019) seznanil, kako je naročnik pozval vlagatelja 25. 7. 2019.

Državna revizijska komisija je na podlagi pojasnil in podatkov, ki jih je prejela od Ministrstva za javno upravo, lahko zanesljivo zaključila, da ni mogoče potrditi vlagateljeve trditve, da ni prejel poziva za dopolnitev ponudbe. Iz navedenega je zato treba zaključiti, da se je vlagatelj 25. 7. 2019 seznanil s pozivom za dopolnitev ponudbe. Vlagatelj zato ne more biti neveden, na kaj ga je naročnik pozval. Vlagatelj se v zahtevku za revizijo sicer ni skliceval, da bi bila obrazložitev dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 148/2019/1 (RZ) z dne 2. 9. 2019 v delu, ki se nanaša na drugi samostojni razlog, zakaj se je naročnik odločil, da tudi za vlagateljevo ponudbo in ne le ponudbo, ki je konkurenčna vlagateljevi, ne more šteti, da je bil postopek naročila male vrednosti uspešen, pripravljena v nasprotju s prvo alineo tretjega odstavka 90. člena ZJN-3. Vlagatelj je očitek v smislu neskladne obrazložitve uveljavljal le v zvezi z neobičajno nizko ponudbo (zahtevek za revizijo, str. 1, četrti odstavek obrazložitve). Državna revizijska komisija dodaja, da četudi bi še tako blagohotno tolmačila slednji očitek, ne bi mogla ugotoviti, da je vlagatelj navedel, v čem konkretno ali zakaj bi bila obrazložitev dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 148/2019/1 (RZ) z dne 2. 9. 2019 v delu, ki se nanaša na drugi samostojni razlog, pripravljena v nasprotju s prvo alineo tretjega odstavka 90. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija še dodaja, da četudi bi zanemarili vprašanje pravočasnosti vlagateljeve opredelitve do naročnikovih navedb iz sklepa št. 148/2019/1 (RZ) z dne 23. 9. 2019 (torej vloge brez datuma, ki jo je naročnik prejel 21. 10. 2019), bi bilo treba ugotoviti, da so prepozne vlagateljeve navedbe iz te vloge, ki bi jih bilo mogoče smiselno razumeti kot uveljavljanje, da obrazložitev dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 148/2019/1 (RZ) z dne 2. 9. 2019 v delu, ki se nanaša na drugi samostojni razlog, ni pripravljena v skladu s prvo alineo tretjega odstavka 90. člena ZJN-3. Na to v ničemer ne vpliva to, da je naročnik v sklepu št. 148/2019/1 (RZ) z dne 23. 9. 2019 ta drugi samostojni razlog pojasnil podrobneje, saj bi na morebitno nezadostnost konkretizacije tega drugega samostojnega razloga lahko vlagatelj uveljavljal že v zahtevku za revizijo. Iz sklepa št. 148/2019/1 (RZ) z dne 23. 9. 2019 (str. 4, četrti odstavek) pa je razvidno, da je naročnik ponovil razlog, kot ga je že navedel v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 148/2019/1 (RZ) z dne 2. 9. 2019.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da iz zahtevka za revizijo ne izhaja nobeno drugo dejstvo, ki bi lahko utemeljilo, da ni podan drugi samostojni razlog, zakaj se je naročnik odločil, da tudi za vlagateljevo ponudbo in ne le ponudbo, ki je konkurenčna vlagateljevi, ne more šteti, da je bil postopek naročila male vrednosti uspešen. Vlagatelj v zahtevku za revizijo sicer niti ni navedel, da bi ga naročnik neupravičeno pozval na dopolnitev ponudbe, da bi izpolnjeval tudi sporna pogoja, da bi v zvezi s spornima pogojema zadoščala dokazila, ki jih je že predložil v ponudbi, ali podobno. Državna revizijska komisija že zaradi pomanjkanja vlagateljeve trditvene podlage (prim. drugi odstavek 15. člena ZPVPJN) v zvezi z enim samostojnim razlogom ne more šteti, da je naročnik ravnal v nasprotju z ZJN-3, ko se je odločil, da postopek naročila male vrednosti zaključi kot neuspešen. Že upoštevajoč navedeno je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo skladno s prvo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila. Obravnava vlagateljevih očitkov v zvezi z neobičajno nizko ponudbo, namreč ne glede na ugotovitev ne bi mogla vplivati na vlagateljev položaj v zvezi z oddajo naročila male vrednosti.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v opredelitvi do naročnikovih navedb iz sklepa št. 148/2019/1 (RZ) z dne 23. 9. 2019 (torej vlogi brez datuma, ki jo je naročnik prejel 21. 10. 2019) tudi priglasil povrnitev stroškov. Državna revizijska komisija ni ugotavljala, ali je to vlogo v tem delu mogoče šteti za skladno s prvo povedjo iz petega odstavka 70. člena ZPVPJN, temveč je upoštevajoč dejstvo, da vlagatelj ni uspel z zahtevkom za revizijo, zavrnila njegovo zahtevo za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 7. 11. 2019

Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije















Vročiti:
- Javni zavod za šport Mestne občine Koper, Cesta Zore Perello Godina 3, 6000 Koper,
- odvetnik Franc Bergant, Obala 114, 6320 Portorož,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran