Na vsebino
EN

018-177/2019 Občina Črenšovci

Številka: 018-177/2019-12
Datum sprejema: 18. 10. 2019

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu dr. Mateje Škabar kot predsednice senata, Nine Velkavrh kot članice senata in Sama Červeka kot člana senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za »rekonstrukcijo čistilne naprave Bistrica« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Marn, d. o. o., Retnje 1, Križe (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška družba Cukrov, o. p., d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju: pooblaščenka), zoper ravnanje naročnika Občina Črenšovci, Ulica Prekmurske čete 20, Črenšovci (v nadaljevanju: naročnik), 18. 10. 2019

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava 18. 7. 2019 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005107/2019-B01) z dokumentom »Obvestilo o izbiri« št. JN-1/2019 z dne 9. 9. 2019 obvestil sodelujoča ponudnika, da je izbral ponudbo skupine gospodarskih subjektov CID – čistilne naprave, d. o. o., Ulica Istrskega odreda 1, Koper in Legartis, d. o. o., Trimlini 2, Lendava (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Naročnik je v obrazložitvi navedel, da je vlagateljevo ponudbo zavrnil, čeprav je vlagatelj predložil najugodnejšo ponudbo, saj ta ni dopustna, ker »ni tehnično ustrezna«. Naročnik je navedel, da je vlagatelj ponudil »izvedbo meritve nivoja s pomočjo dveh različnih sond in pretvornika signala ter softversko povezavo delovanja obeh sond v celoto«, »v projektu in popisu del« pa »je zahtevani EN merilec in NE dva ali več«.

Vlagatelj je vložil vlogo z dne 13. 9. 2019, s katero je naročniku dal ponudbo, da spremeni odločitev o oddaji javnega naročila. Naročnik je odgovoril z dopisom št. JN-1/2019 z dne 18. 9. 2019 in zavrnil spremembo odločitve o oddaji javnega naročila, pri čemer je navedel, da vlagateljeva ponudba ni skladna s tehničnimi specifikacijami in bi se zaradi ponujenih dveh medsebojno povezanih merilcev nivoja povečali stroški vzdrževanja.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 20. 9. 2019 in predlagal, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, zahteval pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da:
- ponudba izbranega ponudnika ni dopustna,
- je predložil dopustno ponudbo, saj ponujeno blago, tj. ponujeni sistem (model FDU 90 in FDU 91 ter FMU 90), ustreza vseh tehničnim zahtevam, ki jih je določil naročnik, in zato tudi postavkama 13 in 32,
- je ponujeni sistem (model FDU 90 in FDU 91 ter FMU 90) ekvivalent predlaganemu tipu ultrazvočnega merilca FMU 30, ki ga je naročnik predvidel kot (vzorčni) model, ne pa kot zahtevo, pri čemer ima ponujeni sistem celo boljše lastnosti, kot jih ima predlagani model ultrazvočnega merilca FMU 30,
- bi bila zahteva po dobavi točno določenega tipa (proizvajalca) blaga diskriminatorna in bi pomenila kršitev 68. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3),
- je ponudil modela FDU 90 in FDU 91, ki ju namerava priključiti na centralo FMU 90, ki je postavljena ob biološkem reaktorju in črpališču odvečnega blata, s tem pa izven nevarnega območja za upravljavce,
- programska oprema bi bila izdelana tako, da bi odčitavala spodnje vrednosti iz FDU 90 in zgornje vrednosti iz FDU 91, s tem pristopom pa se izpolni vse tehnične zahteve, ki jih je določil naročnik, pa tudi se naredi biološki reaktor in črpališče odvečnega blata za upravljavca celo bolj zanesljivo in omogoča manjše stroške, saj imata oba izbrana modela stopnjo zaščite IP68, zaradi česar se zagotavlja vodotesnost tudi ob trajni potopitvi v vodo,
- je iz delavniške risbe razvidno, da ponujeni sistem tvori zaključeno celoto in izpolnjuje vse tehnične zahteve ter skupaj tvori »1 kos«, kot ga zahteva naročnik,
- je treba smiselno presojati, ali je to ena naprava, ki je sestavljena iz več sestavnih delov, ki skupaj tvorijo funkcionalno celoto, ali pa je to več naprav, ki so samostojne in jih ni mogoče obravnavati kot eno napravo,
- v konkretnem primeru je očitno, da ponujeni sistem pomeni eno napravo, ki je sestavljena iz dveh modulov, česar pa naročnik ni prepovedal,
- je ključno, da ponujeno blago izpolnjuje vse tehnične zahteve, čemur naročnik niti ne nasprotuje,
- njegovo stališče potrjuje tudi odločitev št. 018-072/2015,
- naročnik ni zapisal tehničnih zahtev, da morajo biti te izpolnjene v eni napravi,
- je preveril v dokumentaciji PZI in delavniških načrtih, ali ponujeno blago ustreza tako dokumentaciji PZI kot delavniškim načrtom, pri čemer je ugotovil, da lahko ponujeno blago vgradi brez kakršnihkoli težav v naročnikovo napravo, saj je na razpolago dovolj prostora,
- je treba zahtevo za »1 kos« razumeti tako, da lahko ponudniki ponudijo en predmet, ki deluje kot funkcionalna celota, z lastnostmi, ki so navedene v prilogi »Popis del«, čemur pritrjuje večje število postavk, ki vsebujejo več naprav skupaj, cene pa so podane za »1 kos« (npr. postavke 3, 7, 9, 10, 11 in 12),
- če bi sledili naročnikovi trditvi, da tehnične zahteve izpolnjuje le predmet, ki je »sestavljen« iz ene naprave, potem bi bile po poteku roka za predložitev ponudb določene nove tehnične zahteve, kar pa bi bilo v nasprotju z drugim odstavkom 67. člena ZJN-3,
- dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila tudi sicer ni dopustno razlagati v škodo gospodarskih subjektov, kot je že navedla Državna revizijska komisija v zadevah št. 018-076/2017 in 018-177/2017,
- naročnik mora ravnati pregledno (6. člen ZJN-3, zadevi št. 018-076/2017, 018-107/2017 in 018-177/2017),
- je sporno zahtevo iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila mogoče tolmačiti na več načinov, zato je naročnik ne bi smel vlagatelju tolmačiti v škodo,
- se je naročnik v dopisu št. JN-1/2019 z dne 18. 9. 2019 neutemeljeno skliceval na »pogoj "stroški vzdrževanja"«, saj ta ni bil določen v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, z njegovim upoštevanjem pa naročnik nedovoljeno spreminja dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in krši 6. in 7. člen ZJN-3 ter prvo poved iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3 (gl. tudi zadevo št. 018-107/2017),
- ultrazvočnih merilcev v času življenjske dobe ni treba vzdrževati in ti ne zahtevajo servisov, popravil in menjave delov, niti se stroški vzdrževanja ne povečajo po preteku življenjske dobe ultrazvočnega merilca,
- je po preteku življenjske dobe modelov FDU 90 in FDU 91 ta mogoče zamenjati z modelom FMU 30,
- ponujena modela FDU 90 in FDU 91 zmanjšujeta stroške in je njuna življenjska doba daljša kot pri modelu FMU 30.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 25. 9. 2019 izjasnil o navedbah iz zahtevka za revizijo in pojasnil, zakaj meni, da vlagateljeve navedbe niso utemeljene, zato je predlagal, da se zavrne zahtevek za revizijo. Izbrani ponudnik je tudi navedel, da iz predloženega dokazila ne izhaja, da bi bilo izvedeno plačilo takse.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. JN-1/2019 z dne 27. 9. 2019 zahtevek za revizijo zavrnil. Naročnik je navedel, da:
- vlagatelj ni ponudil merilca, kot je bil zahtevan v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila,
- je vlagatelj sam navedel, da ni ponudil merilnika nivoja, temveč sistem, ki ga namerava vgraditi in sprogramirati, da bi deloval skladno z naročnikovimi zahtevami, kar ne more biti ekvivalent zahtevi za meritev nivoja s sondo, ki pokriva določeno merilno območje,
- je vlagatelj ponudil sistem, ki je sestavljen iz sond istega proizvajalca blaga, ki ga je primeroma predlagal naročnik, naročnikove zahteve pa bi lahko izpolnil tudi vlagatelj s ponudbo blaga predlaganega proizvajalca,
- je celotna čistilna naprava sestavljena iz posameznih komponent in tvori na koncu »en kos« čistilne naprave, ki mora zagotavljati delovanje skladno z zahtevami in mejnimi vrednostmi za izpust, kar še ne pomeni, da je vlagatelj ponudil rešitve, kot jih je zahteval,
- sestavljanje enega merilnika iz dveh sond in centrale zanj pomeni večjo komplikacijo, večjo možnost napake pri meritvi in večjo možnost okvare sistema,
- je vlagatelj predložil tehnične specifikacije merilnih sond FDU 90, FDU 91, FDU 91F, FDU 92, FDU 93 in FDU 95 ter centralo FMU 90, šele v pojasnilu pa je navedel, da je predvidel uporabo centrale in dveh sond, ki jih bo priključil na centralo in sprogramiral, da bo to delovalo kot »en kos« merilne opreme,
- vsak ponudnik bi lahko za določen tip opreme predložil katalog določenega proizvajalca, potem pa bi razlagal, da skupaj oprema iz kataloga izpolnjuje naročnikove zahteve,
- bi vlagatelj moral ponuditi eno merilno sondo, ki obsega eno ultrazvočno sondo, ki ima območje merjenja 0,25–5 m,
- ne glede na navedeno vlagateljeva ponudba ni dopustna niti zato, ker vlagatelj ni ponudil vseh del po popisu del, saj ni izpolnil postavke za nepredvidena dela.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. JN-1/2019 z dne 2. 10. 2019 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Vlagatelj je z vlogo z dne 6. 10. 2019, ki jo je Državni revizijski komisiji poslal 7. 10. 2019 po pošti priporočeno, opozoril, da mora naročnik vročiti odločitev o zahtevku za revizijo pooblaščenki in da rok za opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo začne teči šele od pooblaščenkinega prejema odločitve o zahtevku za revizijo. Vlagatelj je pojasnil, zakaj se ne strinja z naročnikovimi navedbami, pri tem pa je opozoril, da je naročnik v predrevizijskem postopku navedel dodaten razlog, da njegova ponudba ni dopustna, česar ne bi smel storiti. Vlagatelj je priglasil nadaljnje stroške.

Vlagatelj je 7. 10. 2019 po elektronski pošti Državni revizijski komisiji in naročniku poslal še dve prilogi k vlogi z dne 7. 10. 2019.

Naročnik je 14. 10. 2019 Državni revizijski komisiji po elektronski pošti poslal dokazilo o vročitvi odločitve o zahtevku za revizijo pooblaščenki.

Državna revizijska komisija je pri predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, zato tudi tisti iz druge alinee, ki se nanaša na obvezno sestavino iz drugega odstavka 15. člena ZPVPJN (tj. potrdilo o plačilu takse). Čeprav se Državna revizijska komisija strinja z izbranim ponudnikom, ki je v vlogi z dne 25. 9. 2019 (str. 5) opozoril, da je v dokazilu »Izpis nalogov za račun«, ki ga je vlagatelj predložil k zahtevku za revizijo, naveden status »POSLAN«, ne pa morda »IZVRŠEN«, to ne bi bila že podlaga za zavrženje zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija namreč opozarja, da je morebitno pomanjkljivost predloženega dokazila zaradi tega, kako je naveden status na dokazilu, mogoče popraviti tako v postopku pred naročnikom (gl. prvo in peto poved iz četrtega odstavka 26. člena ZPVPJN) kot pred Državno revizijsko komisijo (gl. prvo in peto poved iz četrtega odstavka 31. člena ZPVPJN). Vendar Državna revizijska komisija ni štela, da je zaradi tega statusa treba pozivati na dopolnitev zahtevka za revizijo. Iz pete povedi iz četrtega odstavka 26. člena ZPVPJN in pete povedi iz četrtega odstavka 31. člena ZPVPJN je razvidno, da se z dokazilom, kot ga določa drugi odstavek 15. člena ZPVPJN, dokazuje, da je bila taksa v ustrezni višini plačana najpozneje na dan vložitve zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija je pri vpogledu v spletno aplikacijo UJPnet ugotovila, da je taksa v pravilni višini prispela na transakcijski račun, namenjenega za plačilo taks, isti dan, kot je vlagatelj dal banki nalog za njeno plačilo, torej 19. 9. 2019. To dokazuje, da je bila taksa plačana 19. 9. 2019, kar je en dan, preden je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo. Iz poštne nalepke, nalepljene na ovojnici, v kateri je vlagatelj poslal zahtevek za revizijo po pošti priporočeno, namreč izhaja, da ga je poslal 20. 9. 2019, kar je upoštevajoč pravila o štetju rokov iz petega odstavka 1. člena ZPVPJN in drugega odstavka 111. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN osmi delovni dan po objavi dokumenta »Obvestilo o izbiri« št. JN-1/2019 z dne 9. 9. 2019. Ker je v konkretnem primeru rok za vložitev zahtevka za revizijo osem delovnih dni od objave odločitve na portalu javnih naročil (četrti odstavek 25. člena ZPVPJN v povezavi s prvo in drugo povedjo iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3), je zahtevek za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil po pošti priporočeno zadnji dan roka za vložitev zahtevka za revizijo, pravočasen (drugi odstavek 112. člena ZPP glede na prvi odstavek 112. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN). Ker je v konkretnem primeru zahtevek za revizijo pravočasen, to glede na ugotovljeno dejansko stanje toliko bolj velja za plačano takso. Državna revizijska komisija je zato sprejela zahtevek za revizijo v (vsebinsko, meritorno) obravnavo (drugi odstavek 31. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik odločil o zahtevku za revizijo z dokumentom »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. JN-1/2019 z dne 27. 9. 2019, pri čemer vlagatelju ni sporno, da je ta dokument vročil pooblaščenki, in sicer 3. 10. 2019 (gl. vlogo z dne 6. 10. 2019, str. 3). Iz vročilnice, ki jo je naročnik 14. 10. 2019 poslal Državni revizijski komisiji po elektronski pošti, je razvidno, da je naročnik 3. 10. 2019 dokument »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. JN-1/2019 z dne 27. 9. 2019 vročil pooblaščenki, zato se rok iz prve povedi iz šestega odstavka 29. člena ZPVPJN začne šteti od pooblaščenkinega prejema tega dokumenta [gl. drugi odstavek 111. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN ter prvi in četrti odstavek 88. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 s sprem.) v zvezi s petim odstavkom 44. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 60/2017; ZPVPJN-B)]. Zato ne vlagateljev položaj ne more vplivati, ali je naročnik vročal dokument »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. JN-1/2019 z dne 27. 9. 2019 tudi vlagatelju, kot je mogoče razumeti njegove navedbe iz vloge z dne 6. 10. 2019 (str. 3). Ker je vlagatelj vlogo z dne 6. 10. 2019 poslal po pošti priporočeno 7. 10. 2019, kar je drugi delovni dan, po tem ko je pooblaščenka prejela dokument »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. JN-1/2019 z dne 27. 9. 2019 (peti odstavek 1. člena ZPVPJN in drugi odstavek 111. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN), je vloga z dne 6. 10. 2019 vložena pravočasno (prvi in drugi odstavek 112. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN). Tudi prilogi k elektronskemu sporočilu, poslanem 7. 10. 2019, sta pravočasni, in sicer ne glede na to, da ju je vlagatelj poslal 7. 10. 2019 ob 19.50 in torej izven poslovnega časa Državne revizijske komisije, Državna revizijska komisija pa se je z njima seznanila naslednji dan, 8. 10. 2019, ko ju je evidentirala, saj je neodvisno od tega, ali je treba v zvezi s tema prilogama upoštevati oddajno ali prejemno teorijo, 8. 10. 2019 tretji delovni dan, po tem ko je pooblaščenka prejela dokument »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. JN-1/2019 z dne 27. 9. 2019 (peti odstavek 1. člena ZPVPJN in drugi odstavek 111. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Naročnik je za javno naročilo gradenj (točka II.1.3 objave), ki ga oddaja po odprtem postopku (točka IV.1.1 objave), prejel ponudbi dveh ponudnikov, pri čemer je po merilu ekonomsko najugodnejša ponudba, po katerem bo upošteval samo ceno (točka II.2.5 objave, 4. točka dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), izbral ponudbo izbranega ponudnika, ki jo je ocenil za drugo najugodnejšo, vlagateljevo ponudbo, ki jo je ocenil za najugodnejšo, pa je zavrnil, saj je ugotovil, da je vlagatelj ni predložil skladno s tehničnimi specifikacijami. Vlagatelj je utemeljeval, da je predložil ponudbo, ki je skladna s tehničnimi specifikacijami, čemur je naročnik nasprotoval. Vlagatelj je sicer tudi navedel (zahtevek za revizijo, str. 3), da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna, ne da bi nikjer v zahtevku za revizijo navedel, zakaj. Državna revizijska komisija opozarja, da vlagatelj ne more uspeti z nekonkretiziranim očitkom, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna (gl. drugi odstavek 15. člena ZPVPJN, ki zahteva, da vlagatelj v zahtevku za revizijo navede dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo, iz česar izhaja, da ZPVPJN vlagatelju nalaga, da očitane kršitve konkretizira), in sicer neodvisno od tega, ali bi vlagatelj imel aktivno legitimacijo za uveljavljanje te kršitve. Državna revizijska komisija hkrati dodaja, da naročnik ne more šele v odločitvi o zahtevku za revizijo navajati novih ali dodatnih razlogov, da bi bilo treba vlagateljevo ponudbo zavrniti, saj je iz prve alinee tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 razvidno, da mora razloge za zavrnitev ponudbe vsebovati dokument, s katerim naročnik sporoči odločitev v zvezi z oddajo javnega naročila iz drugega odstavka 90. člena ZJN-3. Iz navedenega izhaja, da bi moral naročnik razloge za zavrnitev ponudbe predstaviti vlagatelju pred začetkom predrevizijskega postopka. Državna revizijska komisija zato pri odločanju o zahtevku za revizijo ni mogla upoštevati, da vlagatelj »ni ponudil vseh del po popisih del, saj ni izpolnil postavke nepredvidena dela« (gl. dokument »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. JN-1/2019 z dne 27. 9. 2019, str. 4).

Naročnik skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 odda javno naročilo na podlagi meril ob upoštevanju 84., 85. in 86. člena ZJN-3 po tem, ko preveri, da so izpolnjeni pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena. Naročnik pa lahko skladno s prvo povedjo iz četrtega odstavka 89. člena ZJN-3 pri odprtem postopku (kot tudi postopku naročila male vrednosti) odloči, da se ponudbe najprej razvrstijo po merilih in se tudi predhodno preverijo z vidika ustreznosti zagotavljanja njegovih zahtev glede predmeta javnega naročila, preden se preveri, da ne obstajajo razlogi za izključitev najugodnejšega ponudnika in da so izpolnjeni pogoji za njegovo sodelovanje. Neodvisno od ugotovitve, na katerega izmed teh načinov se je naročnik odločil v zvezi z oddajo javna naročila, iz obeh pravnih podlag izhaja, da lahko naročnik odda javno naročilo nekemu gospodarskemu subjektu, če ta gospodarski subjekt predloži ponudbo, katere predmet je skladen z naročnikovimi zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in torej tudi tehničnimi specifikacijami.

Sestavni del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila sta obrazec OBR-1 – »Ponudba s predračunom« in dokument »Popisi del«, ki ju mora ponudnik izpolnjena predložiti v ponudbi (prva in peta alinea prvega odstavka 3. točke dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila).

Naročnik je v 6. točki dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki ima naslov »Predračun«, določil:
- »Popise del izpolnite tako, da vpišete cene in jih pomnožite s količinami.« (prva poved iz prvega odstavka),
- »Ponudniki morajo ponuditi vse postavke v popisih. Naročnik bo vse ponudnike, ki ne bodo ponudili vseh postavk v popisih, izločil iz ocenjevanja ponudb.« (četrti odstavek),
- »Pripisi in popravki v ponudbenem predračunu niso dovoljeni.« (šesti odstavek),
- »Če je v razpisni dokumentaciji ali popisih del določena blagovna znamka, lahko ponudnik ponudi tudi drugo vrsto blaga, ki je enakovredno razpisanemu blagu.« (sedmi odstavek),
- »Ponudnik v sistemu e-JN v razdelek "Predračun" naloži izpolnjen obrazec Ponudba s preračunom v.pdf datoteki, ki bo dostopen na javnem odpiranju ponudb, obrazec Popisi del pa naloži v razdelek "drugi dokumenti".« (osmi odstavek).

Naročnik je dokument »Popisi del« pripravil s programom Excel in posamezne preglednice vključil v svojem listu glede na predmet/vrsto del. Naročnik je v razdelkih iz stolpcev »Opis [del]« določil tehnične specifikacije v smislu druge povedi iz prvega odstavka 68. člena ZJN-3, določil pa je tudi količine (stolpci »Količina«) in enote mere (stolpci »Enota«).

Državna revizijska komisija je vpogledala v vlagateljevo ponudbo in ugotovila, da je vlagatelj predložil obrazec OBR-1 – »Ponudba s predračunom« in dokument »Popisi del«, iz katerih izhajajo posamezni podatki. Naročnik je z dopisom št. JN-1/2019 z dne 27. 8. 2019 vlagatelja pozval, naj mu pojasni in dokaže, da je ponudba »v vseh delih, na katera je projektant opozoril, da ni tehnično ustrezna«, »tehnično ustrezna«. Vlagatelj je z dopisom »Tretja dopolnitev ponudbe za javno naročilo "Rekonstrukcija čistilne naprave Bistrica" JN005107/2019-B01« z dne »23.8.2019« (očitno napačen datum; opomba Državne revizijske komisije) pojasnil ponudbo v štirih postavkah in predložil tehnično dokumentacijo. Ena izmed pojasnil in dokumentacija so se nanašala na postavki 13 (Ultrazvočni merilec nivoja - 02.03) in 32 (Ultrazvočni merilec nivoja - 04b.02).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da med vlagateljem in naročnikom ni sporno, da je naročnik odločitev, kot izhaja iz dokumenta »Obvestilo o izbiri« št. JN-1/2019 z dne 9. 9. 2019, da zavrne vlagateljevo ponudbo, utemeljeval s tem, da postavki 13 (Ultrazvočni merilec nivoja - 02.03) in 32 (Ultrazvočni merilec nivoja - 04b.02) nista skladni s tehničnimi specifikacijami.

Naročnik je ti sporni postavki opisal v listu »Tehnološka oprema« iz dokumenta »Popisi del«:
- postavka 13:
»Dobava in vgradnja ultrazvočnega merilca nivoja tipa E+H Prosonic FMU30 ali ekvivalent za signalizacijo nivoja vode v biološkem bazenu.
Merilec nivoja sestoji iz ultrazvočne sonde za merjenje višine nivoja vode, območje merjenja 0,25 - 5 m, z natančnostjo 0,25%, območje delovanja pri - 20 - + 60ºC, temperaturno kompenzacijo v glavi sonde; analogni izhod 4-20 mA.
Vsebuje tudi LCD zaslon s prikazom razdalje (višine) in možnostjo nastavitve; grafični prikaz meritev.
Izvedba v ohišju iz PVC IP 65.
Dobava vključuje vgradnjo sonde in nastavitev za pravilno delovanje.
Priložiti tehnične specifikacije ponujene opreme!«
- postavka 32:
»Dobava in vgradnja ultrazvočnega merilca nivoja tipa E+H Prosonic FMU30 ali ekvivalent za signalizacijo nivoja vode v črpališču in regulacijo delovanja črpalk v črpališču.
Merilec nivoja sestoji iz ultrazvočne sonde za merjenje višine nivoja vode, območje merjenja 0,25 - 5 m, z natančnostjo 0,25%, območje delovanja pri - 20 - + 60ºC, temperaturno kompenzacijo v glavi sonde; analogni izhod 4-20 mA.
Vsebuje tudi LCD zaslon s prikazom razdalje (višine) in možnostjo nastavitve; grafični prikaz meritev.
Izvedba v ohišju iz PVC IP 65.
Dobava vključuje vgradnjo sonde in nastavitev za pravilno delovanje.
Priložiti tehnične specifikacije ponujene opreme!«,
pri čemer je obakrat zahteval količino »1,00« (razdelka iz stolpca »Količina«) in določil enoto mere »kos« (razdelka iz stolpca »Enota«).

V listu »Tehnološka oprema« iz dokumenta »Popisi del« se nahaja opomba (tretji odstavek):
»Kosovnice so informativne in služijo za oblikovanje ponudbene cene. Ponudnik mora ceno oblikovati na osnovi PZI dokumentacije oz. svojih delavniških risb. Ponudbena cena mora biti fiksna in se ne glede na morebitna odstopanja od vsebine projektantske kosovnice ne spreminja.«

Državna revizijska komisija opozarja, da je naročnik tisti subjekt, ki določi pogoje, tehnične specifikacije in zahteve, te pa mora določiti ob upoštevanju tudi temeljnih načel javnega naročanja (3. člen ZJN-3), med drugim načela transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3; prim. Komisija proti Nizozemski, C-368/10 z dne 10. 5. 2012, ECLI:EU:C:2012:284, točka 109), ki zahteva, da so vsi pogoji in podrobna pravila postopka oddaje v javnem razpisu (tj. obvestilu o javnem naročilu) ali razpisni dokumentaciji (tj. dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila) določeni jasno, natančno in nedvoumno, tako da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako in da lahko naročnik učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo merilom, ki urejajo zadevno naročilo. Naročnik v tej fazi postopka oddaje javnega naročila, ko je rok za prejem ponudb že potekel, lahko ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji, tehnične specifikacije in zahteve le v obsegu, ki ga je jasno, natančno in nedvoumno določil pred potekom roka za predložitev ponudb. Če so nek pogoj oziroma neka tehnična specifikacija ali zahteva določeni tako, da jih je mogoče tolmačiti na več razumnih načinov in je torej obseg tolmačenja širši, je treba do gospodarskih subjektov uporabiti vsako tolmačenje, ki ni omejujoče oziroma ga je mogoče ugotoviti znotraj tega obsega. Omejevanje mogočega tolmačenja nekega pogoja oziroma tehnične specifikacije ali zahteve šele po izteku roka za prejem ponudb ne bi bilo skladno z načelom transparentnosti javnega naročila (6. člen ZJN-3) in zahtevo iz prve povedi iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3, skladno s katero naročnik po izteku roka za prejem ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Državna revizijska komisija je vsebinsko enako pojasnila že v zadevah št. 018-076/2017, 018-107/2017 in 018-177/2017, na katere se je skliceval vlagatelj.

Državna revizijska komisija ne sprejema izhodišča, da bi bila dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila v spornem delu nejasna, in sicer niti upoštevajoč tretji odstavek opombe na listu »Tehnološka oprema« iz dokumenta »Popisi del«. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik nabavlja po en kos postavke 13 in 32, pri čemer se enota kos nanaša na element opreme, ki in kot je opisan v stolpcu »Opis del«. V stolpcu »Opis del« je opisano, katere so zahteve za ta element opreme. Iz opisa, iz česa »sestoji« merilec nivoja, in sicer »ultrazvočne sonde za merjenje višine nivoja vode, območje merjenja 0,25 - 5 m, z natančnostjo 0,25%, območje delovanja pri - 20 - + 60ºC, temperaturno kompenzacijo v glavi sonde; analogni izhod 4-20 mA«, jasno izhaja, da je sestavni del merilca ena sonda, ki mora sama zagotoviti zahtevane lastnosti, in ne morebiti dve ali več, da se zagotovijo zahtevane lastnosti. Vlagatelj se zato neuspešno sklicuje na zadevo št. 018-072/2015, v kateri je Državna revizijska komisija reševala spor, ki je temeljil na tolmačenju dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki ni vsebovala primerljive jasne zahteve. Tudi ni utemeljeno opozarjanje na morebitno kršitev 6. člena ZJN-3 in prvo poved iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3, saj tolmačenje, ki ga je predstavila Državna revizijska komisija in podpira naročnikovo tolmačenje o eni sondi, ne pa vlagateljevega tolmačenja o možnosti dveh sond, ne pomeni spreminjanja ali dopolnjevanja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila po izteku roka za prejem ponudb. Med vlagateljem in naročnikom tudi ni sporno, da vlagatelj v postavkah 13 in 32 ni ponudil referenčnega merilca nivoja, do česar je sicer bil upravičen (npr. že sedmi odstavek 6. točke dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), zato bi moral pri dokazovanju enakovrednosti ponujenega blaga naročniku v ponudbi tudi dokazati, da je merilec nivoja, ki ga je ponudil v postavkah 13 in 32, tak, da »sestoji iz« le ene »ultrazvočne sonde za merjenje višine nivoja vode, območje merjenja 0,25 - 5 m, z natančnostjo 0,25%, območje delovanja pri - 20 - + 60ºC, temperaturno kompenzacijo v glavi sonde; analogni izhod 4-20 mA«. Vendar med vlagateljem in naročnikom ni sporno, da je vlagatelj ponudil merilec nivoja, ki je sestavljen iz dveh sond. Državna revizijska komisija zato naročniku ne more očitati, da je kršil ZJN-3, ko je zaključil, da mora zavrniti vlagateljevo ponudbo, saj je naročnik smel šteti, da vlagateljeva ponudba ni bila skladna vsaj s tem delom tehničnih specifikacij. Državna revizijska komisija še ugotavlja, da vlagateljevo sklicevanje na tretji odstavek opombe na listu »Tehnološka oprema« iz dokumenta »Popisi del« ne more biti uspešno, saj se ta opomba nanaša le na vprašanje oblikovanja cene. Ne glede na navedeno pa niti ni sporno, da je ena izmed lastnosti referenčnega blaga iz postavk 13 in 32 ta, da vsebuje le eno sondo in že zato informativna narava kosovnice ne bi mogla spremeniti tega dejstva. Vlagateljevo sklicevanje še na druge postavke v dokumentu »Popisi del« ni relevantno, saj obseg tolmačenja postavk 13 in 32 zamejujeta samo ti postavki.

Že upoštevajoč navedeno je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo skladno s prvo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila. Obravnava tudi vlagateljevih očitkov v zvezi s tem, da naj bi naročnik v dopisu št. JN-1/2019 z dne 18. 9. 2019 navedel še dodaten razlog za zavrnitev vlagateljeve ponudbe, namreč ne glede na ugotovitev ne bi mogla vplivati na vlagateljev položaj v zvezi z oddajo javnega naročila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj ni uspel z zahtevkom za revizijo, zato je Državna revizijska komisija zavrnila njegovo zahtevo za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 18. 10. 2019

Predsednica senata:
dr. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije












Vročiti:
- Občina Črenšovci, Ulica Prekmurske čete 20, 9232 Črenšovci,
- Odvetniška družba Cukrov, o. p., d. o. o., Dunajska cesta 20, 1000 Ljubljana,
- CID – čistilne naprave, d. o. o., Ulica Istrskega odreda 1, 6000 Koper,
- Legartis, d. o. o., Trimlini 2, 9220 Lendava,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran