018-118/2018 Slovenske železnice, d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter Boruta Smrdela in Nine Velkavrh, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Kovinska oprema za vozno mrežo«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj TVT TIRNA VOZILA, proizvodnja in vzdrževanje tirnih vozil, d.o.o., Preradovičeva ulica 22, 2000 Maribor, ki ga zastopa prokurist Branko Žerak (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Slovenske železnice – Infrastruktura, družba za upravljanje in vzdrževanje železniške infrastrukture ter vodenje železniškega prometa, d.o.o., Kolodvorska ulica 11, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 21. 9. 2018

odločila:

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik na podlagi »Sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila male vrednosti«, št. 60402-25/2018-1 z dne 26. 3. 2018, izvaja postopek oddaje javnega naročila »Kovinska oprema za vozno mrežo«. Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 28. 3. 2018 pod št. objave JN002012/2018-W01.

Dne 17. 5. 2018 je naročnik sprejel »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 60402-25/2018-12, s katero je javno naročilo oddal ponudniku GORENC – Igor Stare s.p., Spodnji Brnik 81, 4207 Cerklje na Gorenjskem. V obrazložitvi odločitve je naročnik navedel, katere ponudbe je prejel, ter pojasnil, zakaj je ponudbo ponudnika ELCOND Ingeniring, d.o.o., Celovška cesta 150, 1000 Ljubljana, »izključil«. Dalje je glede ponudbe izbranega ponudnika navedel, da slednji v svoji ponudbi ni predložil dveh certifikatov, ki sta bila zahtevana v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer: SIST EN 1090-2 – 2. del: Tehnične zahteve za izvedbo jeklenih konstrukcij ter SIST EN ISO 3834-3 – Certifikat za varjenje. Pojasnil je še, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi sicer predložil certifikata SIST EN 1090-2:2008, izvedbeni razred EXC 1, in SIST EN ISO 3834-4, ki pa v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila nista bila zahtevana. Poleg tega je v svoji ponudbi predložil dokument Vloga za certificiranje sistema kontrole proizvodnje in Vloga za certificiranje sistemov kakovosti pri varjenju (obseg: EN 1090-2 EXC 1 in 2, metoda izjave o lastnostih: 3a, Standardne zahteve – EN ISO 3834-3), iz te vloge pa ni razvidno, ali je bila presoja izvedena uspešno, saj certifikata ni predložil. Naročnik je zato izbranega ponudnika pozval na dopolnitev ponudbe. Ker jo je ta v roku ustrezno dopolnil, je naročnik štel njegovo ponudbo kot dopustno in jo izbral kot najugodnejšo.

Navedena odločitev je bila na Portalu javnih naročil objavljena dne 28. 5. 2018 pod št. objave JN002012/2018-ODL01, v posledici česar se na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3) z omenjenim dnem objave šteje za vročeno ponudnikom.

Zoper odločitev o oddaji javnega naročila je vlagatelj dne 4. 6. 2018 pravočasno vložil »Zahtevo za revizijo postopka o izbiri ponudnika«, v kateri navaja, da je naročnik izbranega ponudnika pozval k dopolnitvi ponudbe s sledečima certifikatoma: SIST EN 1090-2 – 2. del: Tehnične zahteve za izvedbo jeklenih konstrukcij ter SIST EN ISO 3834-3 – Certifikat za varjenje, izbrani ponudnik pa je predložil le SIST EN ISO 3834-3 – Certifikat za varjenje (namesto SIST EN ISO 3834-4), ni pa predložil certifikata za varjenje na osnovi SIST EN 1090 2 EXC 2. Namesto tega je ponovno predložil Certifikat o skladnosti kontrole proizvodnje – FPC z enako številko, le da je za tip oz. izvedbeni razred gradbenega proizvoda dodan EXC 2. Vlagatelj še dodaja, da je certifikat SIST EN ISO 3834-3 splošni varilski certifikat, ki je osnova za pridobitev certifikata SIST EN 1090-2 EXC 2. Ker ni priložen certifikat za varjenje na osnovi SIST EN 1090-2 EXC 2, je vprašljiva tudi ustreznost reference, saj tovrstnih konstrukcij brez ustreznega certifikata ni dovoljeno izdelovati.

Izbrani ponudnik se je z dopisom, ki ga je naročnik prejel dne 21. 6. 2018, izjasnil o navedbah vlagatelja. Navaja, da je na poziv naročnika svojo ponudbo dopolnil z veljavnimi certifikati, izdanimi s strani Inštituta za metalne konstrukcije (v nadaljevanju: IMK), in sicer: SIST EN 1090-2 – 2. del: Tehnične zahteve za izvedbo jeklenih konstrukcij ter SIST EN ISO 3834-3 – Certifikat za varjenje. Dodaja še, da je IMK zaprosil za pojasnilo, ali navedbe vlagatelja v zahtevku za revizijo držijo, ter pojasnjuje, da iz priložene obrazložitve IMK izhaja, da je sam kredibilen ponudnik, ki razpolaga z vsemi predpisanimi certifikati.

Naročnik je dne 28. 6. 2018 sprejel »Odločitev«, št. 60402-25/2018-21, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrnil. V obrazložitvi navaja, da je v dokumentaciji v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila zahteval, da mora biti ponudnik certificiran na osnovi spodaj navedenih standardov:
- SIST EN 1090-1 – 1. del: Zahteve za ugotavljanje skladnosti sestavnih delov konstrukcij
- SIST EN 1090-2 – 2. del: Tehnične zahteve za izvedbo jeklenih konstrukcij
- SIST EN ISO 3834-3 – Certifikat za varjenje
- Zagotavljanje kakovosti v skladu s standardi SIST EN 1090-1, SIST-EN ISO 3834-3:2006.
Naročnik dalje pojasnjuje, da vlagatelj napačno navaja, da je izbrani ponudnik predložil SIST EN ISO 3834-3 in ne SIST EN ISO 3834-4. Naročnik je namreč v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahteval SIST EN ISO 3834-3, ki ga je izbrani ponudnik tudi predložil. Izbrani ponudnik je tudi predložil SIST EN 1090-1 – 1. del in SIST EN 1090-2 – 2. del. Naročnik še dodaja, da je izbrani ponudnik v svoji izjasnitvi priložil tudi e-sporočilo svojega priglašenega organa (Notify body), kjer je izrecno zapisano: »Glede dopisa TVT pa sporočam: od 11. 12. 2017 imate veljaven certifikat po EN ISO 3834-3 št. 1647-CPR-0021-W, ki velja za EN 1090-2 izvedbeni razred 1 in 2 ter certifikat FPC št. 1647 CPR-0021 po EN 1090-1, ki prav tako obsega EN 1090-2 izvedbeni razred 1 in 2«.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo, št. 60402-25/2018-22 z dne 29. 6. 2018, odstopil dokumentacijo v zvezi s postopkom oddaje javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka. Državna revizijska komisija je navedeno vlogo prejela dne 2. 7. 2018.

Vlagatelj se je do naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo opredelil z »Opredelitvijo do navedb naročnika« z dne 5. 7. 2018, iz katere izhaja, da vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo. Poudarja še, da izbrani ponudnik ni predložil ustreznega certifikata SIST EN 1090-2 – 2. del: Tehnične zahteve za izvedbo jeklenih konstrukcij. Po njegovem mnenju je izbrani ponudnik po pozivu naročnika zgolj ponovno dostavil certifikat SIST EN 1090-1 – 1. del: Zahteve za ugotavljanje skladnosti sestavnih delov konstrukcij, ki govori o kontroli proizvodnje in izdajanju CE oznake, na osnovi harmoniziranega standarda SIST EN 1090-1, za sestavne dele jeklenih konstrukcij, izvedenih na osnovi standarda SIST EN 1090-2, izvedbenega razreda EXC 1 in EXC 2. Res je, da je na novo predloženem certifikatu dodana št. 2, ki naj bi se nanašala na izvedbeni razred EXC 2, vendar pa se oznaka EXC 2 nanaša na kontrolo proizvodnje takih jeklenih konstrukcij, ne pa na varjenje oz. izdelavo konstrukcij, ki podležejo zahtevi SIST EN 1090-2: EXC 2. Izbrani ponudnik torej ni predložil ustreznega varilskega certifikata na osnovi standarda SIST EN 1090-2: EXC 2, ki vsebuje tehnične zahteve za izvedbo jeklenih konstrukcij. Tudi e-sporočilo oz. izjava priglašenega organa (Notify body) potrjuje, da je izbrani ponudnik sicer predložil določene certifikate, ki pa v svoji veljavnosti ne zajamejo certifikata na osnovi SIST 1090-2, EXC 2. V tej izjavi je zapisano, da EN ISO 3834-3 velja za EN 1090-2 izvedbeni razred 1 in 2, kar pa pomeni, da je tak certifikat predpogoj za pridobitev varilskega izvedbenega certifikata na osnovi SIST EN 1090-2 za izvedbeni razred do največ EXC 2. Da pa bi izbrani ponudnik zadostil pogoju pridobitve normativa EXC 2, pa iz pojasnila priglašenega organa (Notify body) izbranega ponudnika ne izhaja. Primerjava certifikatov, ki sta jih priložila vlagatelj in izbrani ponudnik, nazorno prikaže zatrjevano razliko oz. prikaže, da pri izbranem ponudniku dejansko manjka certifikat, izdan na osnovi SIST 1090-2, EXC 2.

Državna revizijska komisija je dne 3. 8. 2018, skladno z drugim odstavkom 33. člena ZPVPJN, IMK zaprosila za pojasnilo, ali certifikata št. 1647 – CPR – 0021 in 1647 – CPR – 0021 – W, oba z dne 11. 12. 2017, ki sta bila z njegove strani izdana izbranemu ponudniku, izkazujeta, da slednji oziroma proizvodi, ki jih ta izdeluje, izpolnjuje vse zahteve po sledečih standardih:
- SIST EN 1090-1 – 1. del: Zahteve za ugotavljanje skladnosti sestavnih delov konstrukcij,
- SIST EN 1090-2 – 2. del: Tehnične zahteve za izvedbo jeklenih konstrukcij,
- SIST EN ISO 3834-3 – Certifikat za varjenje.

Državna revizijska komisija je odgovor oz. pojasnilo IMK prejela dne 8. 8. 2018. IMK v svojem odgovoru uvodoma pojasnjuje, da izbrani ponudnik »izpolnjuje zahteve po vseh treh standardih« in sicer: »SIST EN 1090-1 – 1. del, SIST EN 1090-2 – 2. del in SIST EN ISO 3834-3.« IMK dalje navaja, da je »v obravnavani zadevi osnovni certifikat Certifikat o skladnosti kontrole proizvodnje – FPC, št. 1647 – CPR – 0021, ki potrjuje, da je imetnik certifikata usposobljen in da izpolnjuje zahteve standarda SIST EN 1090-1:2009+A1:2012 Izvedba jeklenih konstrukcij in aluminijastih konstrukcij – 1. del: Zahteve za ugotavljanje skladnosti sestavnih delov konstrukcij.« V zvezi s slednjim IMK še pojasnjuje, da je »na certifikatu št. 1647 – CPR – 0021, povezava na druga dva standarda, in sicer na naslednji način:
- SIST EN 1090-2 – 2. del: Tehnične zahteve za izvedbo jeklenih konstrukcij
V tabeli v certifikatu, št. 1647 – CPR – 0021, je v srednjem stolpcu naveden tip/izvedbeni razred gradbenega proizvoda, to so »Nosilni in varjeni sestavni deli jeklenih konstrukcij izvedbenega razreda EXC 1 in 2 glede na SIST EN 1090-2:2008«. Gre za standard SIST EN 1090-2: Izvedba jeklenih in aluminijastih konstrukcij – 2. del: Tehnične zahteve za izvedbo jeklenih konstrukcij.
- SIST EN ISO 3834-3 – Certifikat za varjenje
V predzadnjem stavku certifikata, št. 1647 – CPR – 0021, je navedeno, da je njegova priloga certifikat za varjenje, št. 1647 – CPR – 0021 – W z dne 11. 12. 2017. Certifikat št. 1647 – CPR – 0021 – W ima v svoji vsebini naveden sklic na standard SIST EN ISO 3834-3:2006 z obsegom, ki je naveden v prilogi certifikata.«

Državna revizijska komisija je pojasnilo IMK dne 8. 8. 2018 poslala v seznanitev vlagatelju, naročniku in izbranemu ponudniku. Nobeden od navedenih se v postavljenem roku do pojasnila IMK ni opredelil.

Po pregledu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, po preučitvi odgovora oz. pojasnila IMK ter po presoji izvedenih dokazov, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik ponudbo izbranega ponudnika utemeljeno ocenil kot dopustno in jo izbral kot najugodnejšo. Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika zavrniti kot nedopustno iz razloga, ker ponudba ne ustreza zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah, saj izbrani ponudnik v svoji ponudbi ni priložil certifikata, izdanega na podlagi standarda SIST EN 1090-2 – 2. del: Tehnične zahteve za izvedbo jeklenih konstrukcij.

Vlagateljeve revizijske navedbe je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: (a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in (b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

V obravnavani zadevi je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, natančneje v Obrazcu 14 »TEHNIČNE ZAHTEVE«, med drugim navedel:
»Ponudnik mora priložiti ustrezne certifikate proizvajalca, ki dokazujejo sposobnost proizvajalca izdelave nosilne opreme voznega voda in zagotavljajo sistem kakovosti po naslednjih standardih:
- SIST EN 1090-1 – 1. del: Zahteve za ugotavljanje skladnosti sestavnih delov konstrukcij
- SIST EN 1090-2 – 2. del: Tehnične zahteve za izvedbo jeklenih konstrukcij
- SIST EN ISO 3834-3 – Certifikat za varjenje
- Zagotavljanje kakovosti v skladu s standardi SIST EN 1090-1, SIST-EN ISO 3834-3:2006.«

Izbrani ponudnik je v svoji ponudbi priložil Certifikat o skladnosti kontrole proizvodnje – FPC, št. 1647 – CPR – 0021 z dne 1. 9. 2015, v dopolnitvi ponudbe pa je priložil Certifikat o izpolnjevanju zahtev za kakovost pri varjenju, št. 1647 – CPR – 0021 – W, in Certifikat o skladnosti kontrole proizvodnje – FPC, št. 1647 – CPR – 0021, oba z dne 11. 12. 2017. Med strankama je nesporno, da izbrani ponudnik s Certifikatom o skladnosti kontrole proizvodnje – FPC, št. 1647 – CPR – 0021, dokazuje izpolnjevanje zahtev v skladu s standardom SIST EN 1090-1 – 1. del, s Certifikatom o izpolnjevanju zahtev za kakovost pri varjenju, št. 1647 – CPR – 0021 – W, pa dokazuje izpolnjevanje zahtev v skladu s standardom SIST EN ISO 3834-3. Je pa med strankama sporno, ali izbrani ponudnik s katerim od navedenih certifikatov dokazuje tudi izpolnjevanje zahtev v skladu s standardom SIST EN 1090-2 – 2. del.

Iz pojasnila IMK, ki ga je ta Državni revizijski komisiji posredoval na njeno zaprosilo, je razvidno, da izbrani ponudnik izpolnjuje zahteve po vseh treh zahtevanih standardih, tj. SIST EN 1090-1 – 1. del, SIST EN 1090-2 – 2. del in SIST EN ISO 3834-3. Iz navedenega pojasnila namreč (med drugim) izhaja, da izbrani ponudnik s Certifikatom o skladnosti kontrole proizvodnje – FPC, št. 1647 – CPR – 0021, dokazuje tako izpolnjevanje zahtev v skladu s standardom SIST EN 1090-1 – 1. del, kot tudi izpolnjevanje zahtev v skladu s standardom SIST EN 1090-1 – 2. del. Konkretno, glede izpolnjevanja zahtev v skladu s standardom SIST EN 1090-1 – 2. del, je IMK prepričljivo pojasnil, da je »v tabeli v certifikatu št. 1647 – CPR – 0021 v srednjem stolpcu naveden tip/izvedbeni razred gradbenega proizvoda, to so Nosilni in varjeni sestavni deli jeklenih konstrukcij izvedbenega razreda EXC 1 in 2 glede na SIST EN 1090-2:2008«, kar gre razumeti na način, da »gre za standard SIST EN 1090-2: Izvedba jeklenih in aluminijastih konstrukcij – 2. del: Tehnične zahteve za izvedbo jeklenih konstrukcij«. Državna revizijska komisija je v navedeni certifikat tudi sama vpogledala in ugotovila, da je odgovor IMK skladen z vsebino tega certifikata, torej, da certifikat vsebuje tudi povezavo na »standard SIST EN 1090-2:2008«. Vlagatelj navedenega pojasnila IMK ni prerekal, niti ni predložil dokazov, ki bi temu pojasnilu nasprotovali. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni imela razloga, da odgovoru IMK ne bi sledila, posledično pa gre ugotoviti, da vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni uspel izkazati, da izbrani ponudnik v svoji ponudbi ni priložil certifikata, izdanega na podlagi standarda SIST EN 1090-2 – 2. del: Tehnične zahteve za izvedbo jeklenih konstrukcij.

Ker naročniku v obravnavani zadevi ni mogoče očitati kršitev, ki jih v svojem zahtevku za revizijo zatrjuje vlagatelj, je Državna revizijska komisija, na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo vlagatelja kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije, kot izhaja iz izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 21. 9. 2018

Predsednica senata
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije

Vročiti:
– Slovenske železnice – Infrastruktura, družba za upravljanje in vzdrževanje železniške infrastrukture ter vodenje železniškega prometa, d.o.o., Kolodvorska ulica 11, 1000 Ljubljana
– TVT TIRNA VOZILA, proizvodnja in vzdrževanje tirnih vozil, d.o.o., Preradovičeva ulica 22, 2000 Maribor
– GORENC – Igor Stare s.p., Spodnji Brnik 81, 4207 Cerklje na Gorenjskem
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
– v spis zadeve, tu

Natisni stran