Na vsebino
EN

018-109/2018 Psihiatrična bolnišnica Ormož

Številka: 018-109/2018-6
Datum sprejema: 25. 7. 2018

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Varovanje ljudi in premoženja na območju Psihiatrične bolnišnice Ormož« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj SSO Varovanje in storitve d.o.o., Kresnice 17A, Kresnice, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnica Tatjana Medic, Ulica talcev 2, Novo mesto (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA ORMOŽ, Ptujska cesta 33, Ormož (v nadaljevanju: naročnik), dne 25. 7. 2018

odločila:


1. Zahtevek za revizijo se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 19. 3. 2018 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila. Obvestilo o naročilu male vrednosti je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 20. 3. 2018, pod št. objave JN001737/2018-W01.

Naročnik je dne 9. 5. 2018 sprejel »OBVESTILO O IZBIRI NAJUGODNEJŠEGA PONUDNIKA«, št. 01-25/12-2018, s katerim je naslovnike obvestil, da je za izvedbo predmetnega javnega naročila izbral vlagatelja.

Naročnik je nato dne 18. 5. 2018 sprejel ter na portalu javnih naročil (pod št. objave JN001737/2018-ODL01) objavil »OBVESTILO O IZBIRI NAJUGODNEJŠEGA PONUDNIKA«, št. 01-25/13-2018, iz katerega izhaja, da predmetno javno naročilo z namenom odprave nezakonitosti oddaja ponudniku PROTECT INFRA varnostni inženiring d.o.o., Partizanska cesta 36, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Naročnik je v obrazložitvi odločitve še navedel, da je bilo na vpogledu v vlagateljevo ponudbo ugotovljeno, da vlagatelj ne izpolnjuje pogojev iz razpisne dokumentacije, saj ponudbena dokumentacija ni podpisana s stani podizvajalcev, s katerimi nastopa v ponudbi. Kot izsledke iz vpogleda navaja, da vlagatelj podatkov o podizvajalcu sploh ni navedel, obrazec OBR-11A je tako priložen neizpolnjen, enako velja za izjavo o sodelovanju s podizvajalci, čeprav je evidentno, da vlagatelj nastopa s podizvajalcem, saj sam z zahtevanimi certifikati za načrtovanje varnostnih sistemov sploh ne razpolaga.

Vlagatelj je dne 23. 5. 2018 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku oz. Državni revizijski komisiji predlaga razveljavitev odločitve naročnika o oddaji naročila z dne 18. 5. 2018 ter povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva. Najprej izpostavlja, da v postopku oddaje predmetnega javnega naročila obstajata dve obvestili o izbiri najugodnejšega ponudnika z izborom različnih ponudnikov, kar je nemogoča in nezakonita situacija – niti v izreku niti v obrazložitvi drugega obvestila (z dne 18. 5. 2018) pa ni navedeno, da naj bi se s to odločitvijo spreminjala oz. nadomeščala odločitev z dne 9. 5. 2018. Dodaja še, da prvo obvestilo sploh ni bilo objavljeno na portalu javnih naročil, zaradi česar so bili posamezni ponudniki postavljeni v neenakopraven položaj. Ponudnik PROTECT INFRA varnostni inženiring d.o.o je (po prejemu prvega obvestila) na podlagi zahteve za vpogled v dokumentacijo podal poziv naročniku (katerega vsebina vlagatelju ni poznana), ki je privedel do izdaje drugega obvestila in njegove objave na portalu. Navedeno naj bi pomenilo, da je zoper drugo obvestilo mogoče uporabiti le pravno sredstvo (zahtevek za revizijo), katerega vložitev je povezana z velikimi stroški, za razliko od dejansko brezplačnega vpogleda v dokumentacijo in poziva, ki je bil na voljo izbranemu ponudniku. Iz drugega obvestila še izhaja, da naročnik ponudbe vlagatelja ni upošteval, pri čemer pa ni jasno, s katerim aktom, kdaj in kako naj bi vlagateljevo ponudbo izločil, saj iz zapisnika o odpiranju ponudb ne izhaja, da je bila katera od ponudb nepravilna ali nepopolna oz. bila izločena. V nadaljevanju vlagatelj pojasnjuje, da ni oddal ponudbe, v kateri bi storitve javnega naročila izvajal s podizvajalci, saj vse storitve, ki so predmet javnega naročila, vlagatelj izvaja neposredno sam, s svojimi zaposlenimi, pri čemer sporne pogoje izpolnjuje z uporabo zmogljivosti drugih subjektov, kar je bilo tudi izrecno dovoljeno. Ne upravljanje z varnostno nadzorstvenim centrom (v nadaljevanju: VNC) ne načrtovanje varnostnih sistemov nista predmet javnega naročila, saj nimata nobene zveze z izvajanjem zahtevanega fizičnega varovanja in svetovanja, ki je prav tako intelektualna in ne tehnična storitev. Vlagatelj dodaja, da je zahteva po izpolnjevanju pogojev, s katerimi se zahteva tudi usposobljenost za upravljanje z VNC in načrtovanje varnostnih sistemov, nesorazmerna glede na predmet naročila.

Izbrani ponudnik se je o vloženem zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 31. 5. 2018. Meni, da je naročnik ravnal povsem zakonito in predlaga naročniku oz. Državni revizijski komisiji zavrnitev zahtevka za revizijo v celoti.

Naročnik je s sklepom z dne 13. 6. 2018 vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. Pojasnjuje, da je (prvo) odločitev o oddaji naročila res poslal ponudnikom zgolj po pošti in je ni objavil na portalu javnih naročil, vendar meni, da kljub temu ni ravnal netransparentno in ni izbranega ponudnika postavil v boljši položaj ter da napaka ni bistveno vplivala na položaj vlagatelja in drugih ponudnikov. Iz odločitve z dne 18. 5. 2018 naj bi tudi nedvoumno izhajalo, da je naročnik obvestilo izdal na podlagi šestega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), skladno s katerim mu je omogočeno, da do pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila, z namenom odprave nezakonitosti, po predhodni ugotovitvi utemeljenosti, svojo odločitev na lastno pobudo spremeni in sprejme novo odločitev, s katero nadomesti prejšnjo. S tem je bila njegova volja dovolj transparentno izražena. Ne drži niti trditev vlagatelja, da prvotna odločitev ni bila nikoli razveljavljena oz. spremenjena. Pojasnjuje, da pisanje zapisnika o odpiranju ponudb ni namenjeno postopku pregleda vsebine ponudb in izdaji posebnega akta, saj ponudnikom svojo odločitev utemelji in obrazloži v obvestilu o izbiri. Dodaja še, da vlagatelj z ničemer ni mogel izkazati, da ni mogel vlagati pravnega sredstva zoper obvestilo o izbiri z dne 9. 5. 2018, pa tudi nelogično bi bilo, v kolikor bi želel uporabiti pravna sredstva zoper vsebino obvestila, v katerem je bil izbran. V nadaljevanju naročnik navaja, da je po prejemu pojasnila vlagatelja ugotovil, da se vlagatelj sklicuje na zmogljivosti drugih subjektov ter da je torej vlagatelj po poteku roka za oddajo ponudb svojo ponudbo spreminjal (z naknadno predložitvijo certifikatov oz. licenc). Naročnik je mnenja, da bi moral vlagatelj poleg osnovne registracije izpolnjevati tudi posebne pogoje za opravljanje dejavnosti, kamor spadajo tudi certifikat za upravljanje VNC ter licenca za načrtovanje varnostnih sistemov in izvajanje tehničnega varovanja. Gre za položaj, ko bi bilo mogoče zmogljivosti drugega subjekta koristiti le, v kolikor bi ta drugi subjekt dejansko opravljal te storitve, nikakor pa ne more teh storitev opravljati izvajalec (vlagatelj) sam. Posledično bi bilo zato potrebno druge subjekte obravnavati kot podizvajalce. Naročnik še dodaja, da sta storitvi zagotavljanja fizične prisotnosti varnostnikov ter svetovanja glede varovanja (oboje kot predmet tega naročila) neposredno povezani z upravljanjem VNC, ki predstavlja nekakšno vozlišče informacij, iz katerega se nato odrejajo ukrepi, VNC pa je brez ustreznih varnostnih sistemov tehničnega varovanja tudi neuporaben. Obe storitvi zagotavljata bistveno bolj kvalitetno storitev varovanja in sta v informacijsko podprti družbi v praksi tesno vpeti v zagotavljanje varnosti.

Vlagatelj se do navedb naročnika ni opredelil.

Naročnik je z vlogami z dne 13. 6. 2018, 21. 6. 2018 in 2. 7. 2018 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo uvodoma kot problematično izpostavlja sosledje in vsebino obeh odločitev o oddaji naročila, ki ju je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila sprejel naročnik. Državna revizijska komisija pri tem ne more soglašati z vlagateljem v tem, da sta v veljavi dve izbiri najugodnejšega ponudnika in da prve odločitve naročnik ni razveljavil. Vlagatelj se v svojem stališču opira na prepričanje, da je zavezujoč le izrek posamezne odločitve, s čimer se ni mogoče soglašati – naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila namreč nima narave sodne ali upravne odločbe, ampak mora vsebovati (le) tiste sestavine, ki jih določa 90. člen ZJN-3 in jo je kot takšno potrebno upoštevati v celoti. Omenjena določba ne določa, da mora odločitev o oddaji naročila biti sprejeta v določeni formi oz. v obliki sklepa ali odločbe, ki je sestavljena iz izreka in obrazložitve. Istočasen obstoj dveh odločitev o zaključku postopka javnega naročanja ni mogoč, zato sprejem nove, vsebinsko drugačne odločitve o oddaji naročila, nujno zajema tudi razveljavitev prejšnje odločitve o zaključku postopka javnega naročanja. Iz izpodbijane naročnikove odločitve o oddaji naročila z dne 18. 5. 2018 jasno izhaja, da naročnik sprejema to odločitev na podlagi šestega odstavka 90. člena ZJN-3, ki določa, da lahko naročnik do pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila, z namenom odprave nezakonitosti, po predhodni ugotovitvi utemeljenosti, svojo odločitev na lastno pobudo spremeni in sprejme novo odločitev, s katero nadomesti prejšnjo. Iz vsebine odločitve z dne 18. 5. 2018 izhaja ugotovitev naročnika, da vlagatelj »[…] ne izpolnjuje pogojev razpisne dokumentacije […]«, pri čemer je v nadaljevanju navedeno, kateri pogoji naj bi bili problematični in kako je naročnik prišel do te ugotovitve. V sklepu je navsezadnje tudi izrecno navedeno, da »[n]a podlagi navedenega naročnik z namenom odprave nezakonitosti izbira drugega najugodnejšega ponudnika […]« (tj. izbranega ponudnika).

Za presojo zakonitosti ravnanja naročnika tudi ni relevantno dejstvo, da iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb ni izhajalo, »da bi bila katera od ponudb nepravilna ali nepopolna oziroma bi bila izločena«, kar izpostavlja vlagatelj. Šesti odstavek 88. člena ZJN-3 določa, da se o odpiranju ponudb vodi zapisnik, ki vključuje vsaj naziv ponudnika ali šifro, če je bil postopek anonimen, variantne ponudbe, če so dopustne, ali ponudbe z opcijami, ter ponudbeno ceno. Državna revizijska komisija ob tem pojasnjuje, da zapisnik o javnem odpiranju ponudb ni namenjen temu, da bi se naročnik opredeljeval do vprašanja dopustnosti posameznih ponudb, saj naročnik o tem odloči šele po (skladno z 89. členom ZJN-3) opravljenem postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb.

Vlagatelj sicer pravilno ugotavlja, da naročnik (prve) odločitve o oddaji naročila z dne 9. 5. 2018 ni objavil na portalu javnih naročil skladno z drugim odstavkom 52. člena ZJN-3, vendar pa navedeno ob tem, da je bil vlagatelj z odločitvijo naročnika seznanjen (po pošti), po presoji Državne revizijske komisije ni vplivalo na položaj vlagatelja v postopku oddaje naročila ali na vlagateljevo pravico do pravnega sredstva – še toliko bolj, ker je bil vlagatelj s to odločitvijo izbran kot ponudnik, kateremu se odda javno naročilo. Neutemeljene so tudi navedbe vlagatelja o neenakopravnem položaju, v katerem naj bi bil vlagatelj v primerjavi z izbranim ponudnikom zaradi neobjave odločitve o oddaji naročila z dne 9. 5. 2018 oz. zato, ker naj bi imel izbrani ponudnik (po izdaji odločitve o oddaji naročila z dne 9. 5. 2018), v nasprotju z vlagateljem (po objavi odločitve o oddaji naročila z dne 18. 5. 2018), možnost vpogleda v ponudbeno dokumentacijo ter podajo vloge, s katero je naročnika opozoril na kršitve določb ZJN-3 in ga pozval na spremembo odločitve. Vlagatelj ni izkazal, da po objavi naročnikove odločitve o oddaji naročila z dne 18. 5. 2018 sam ni imel možnosti na naročnika nasloviti vlog, s katerimi bi opozoril na kršitve predpisov oz. ga pozval na spremembo sprejete odločitve.

V nadaljevanju je med strankama sporno zlasti, ali je naročnik ravnal zakonito in v skladu z določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila s tem, ko je vlagateljevo ponudbo (kot je mogoče razbrati iz izpodbijane odločitve) zavrnil kot nedopustno, pri čemer je navedel, da vlagatelj z zahtevanim certifikatom za načrtovanje varnostnih sistemov ne razpolaga, hkrati pa ni navedel podatkov o podizvajalcu, čeprav naj bi bilo evidentno, da z njim nastopa v ponudbi.

Navedbe v zvezi z (ne)dopustnostjo vlagateljeve ponudbe je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
- ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
- ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Pogoje za sodelovanje mora naročnik določiti v skladu s 76. členom ZJN-3, ki v prvem odstavku določa, da lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se nanašajo na: ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti (točka a), ekonomski in finančni položaj (točka b) ter na tehnično in strokovno sposobnost (točka c). V skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik ponudnikom kot zahtevo za sodelovanje naloži pogoje iz tega člena. Naročnik lahko v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila. Četrti odstavek 76. člena ZJN-3 še določa, da če morajo imeti gospodarski subjekti določeno dovoljenje ali biti člani določene organizacije, da lahko v svoji matični državi opravljajo določeno storitev, lahko naročnik v postopku za oddajo javnega naročila storitev od njih zahteva, da predložijo dokazilo o tem dovoljenju ali članstvu. Skladno z desetim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik glede tehnične in strokovne sposobnosti določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti; naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Naročnik lahko domneva, da gospodarski subjekt nima zahtevanih strokovnih sposobnosti, če naročnik pri gospodarskem subjektu zasledi nasprotje interesov, ki bi lahko negativno vplivali na izvedbo javnega naročila.

Naročnik je pogoje za sodelovanje določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, v dokumentu »NAVODILA PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDBE«, kjer je pod točko »c) Tehnična in strokovna sposobnost« poglavja »VIII. POGOJI ZA SODELOVANJE« med drugim navedel:
»Ponudnik zagotavlja, da je ustrezno usposobljen, ima vsa potrebna dovoljenja in razpolaga z ustrezno strokovno usposobljenim kadrom za izvajanje predmeta javnega naročila ter posledično razpolaga z naslednjimi ustreznimi in veljavnimi certifikati, licencami, dovoljenji:
• certifikat oz. licenca za varovanje premoženja;
• certifikat oz. licenca za varovanje oseb,
• certifikat oz. licenca za upravljanje z varnostno nadzornim centrom oz. pogodbo o zagotavljanju VNC,
• in izvajanja sistemov tehničnega varovanja,
• pooblastilo za izvajanje požarnega varovanja,
• potrdilo o usposobljenosti za reševanje iz dvigala in
• potrdilo o usposobljenosti za gašenje.
V kolikor se ponudniku veljavnost katerekoli od zgoraj naštetih licenc izteče med časom izvajanja storitve, mora ponudnik priložiti tudi izjavo o tem, da bo na ustrezno Ministrstvo podal vlogo za pridobitev nove licence in v primeru sklenjene pogodbe novo veljavno licenco predložil naročniku še pred iztekom veljavnosti obstoječe.
Dokazilo: Izjava o izpolnjevanju pogojev (OBR-5).
[…]
V primeru skupne ponudbe ali uporabe zmogljivosti drugih subjektov mora pogoje izpolniti vsak izmed partnerjev posebej.«

Skladno s prvim odstavkom 3. člena Zakona o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 17/2011; v nadaljevanju: ZZasV-1) zasebno varovanje opravlja, ga ponuja ali o njem svetuje v okviru svoje usposobljenosti kot pridobitno dejavnost za naročnike na podlagi pogodbenega odnosa gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ima registrirano dejavnost, ima veljavno licenco in izpolnjuje pogoje za opravljanje zasebnega varovanja v skladu s tem zakonom. 4. člen ZZasV-1 kot eno od oblik zasebnega varovanja in vrsto licence navaja »načrtovanje sistemov tehničnega varovanja«; licenca je dovoljenje, izdano v skladu s tem zakonom za opravljanje ene ali več oblik ali nalog zasebnega varovanja, ki se pravni osebi podeli s certifikatom o licenci, fizični osebi pa s službeno izkaznico (7. točka 5. člena ZZasV 1).

Med strankama ni sporno, da vlagatelj s certifikatom (oz. licenco) za načrtovanje varnostnih sistemov ne razpolaga. Vlagatelj se v zvezi s tem pogojem za sodelovanje v smislu 81. člena ZJN 3 sklicuje na zmogljivosti drugega gospodarskega subjekta (družbe A.) – navedeno je vlagatelj izrecno poudaril tudi v pojasnilu ponudbe z dne 29. 4. 2018, ki jo je naročniku posredoval v odgovor na naročnikovo prošnjo za pojasnilo oz. dopolnitev ponudbe z dne 24. 4. 2018.

Državna revizijska komisija pri tem poudarja, da se sporni pogoj za sodelovanje – tj. pridobljena licenca za načrtovanje varnostnih sistemov – nanaša na ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti (točka a prvega odstavka 76. člena ZJN-3) in ne na tehnično in strokovno sposobnost (točka c prvega odstavka 76. člena ZJN-3), kot to (napačno) interpretira vlagatelj, ZJN-3 pa ne omogoča sklicevanja na zmogljivosti drugih gospodarskih subjektov glede pogojev v zvezi z ustreznostjo za opravljanje poklicne dejavnosti. Prvi odstavek 81. člena ZJN-3 namreč določa, da gospodarski subjekt lahko (le) glede pogojev v zvezi z ekonomskim in finančnim položajem ter tehnično in strokovno sposobnostjo po potrebi za posamezno javno naročilo uporabi zmogljivosti drugih subjektov, ne glede na pravno razmerje med njim in temi subjekti.

Ker torej sklicevanje na zmogljivosti drugega gospodarskega subjekta v zvezi z izkazovanjem spornega pogoja ni mogoče in ker se vlagatelj v zvezi s tem pogojem sklicuje zgolj na zmogljivosti drugega gospodarskega subjekta, tako ni mogoče ugotoviti, da je odločitev naročnika o zavrnitvi ponudbe vlagatelja zaradi neizpolnjevanja enega od pogojev za sodelovanje (kot izhaja iz izpodbijane odločitve o oddaji naročila z dne 18. 5. 2018) neutemeljena oz. sprejeta v nasprotju z določili ZJN-3 ali dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Ob upoštevanju navedenega ter dejstva, da vlagatelj ne nastopa s podizvajalcem (vlagatelj se je – sicer v nasprotju z določili ZJN-3 – zgolj skliceval na zmogljivosti drugega subjekta, kar je v pojasnilu ponudbe z dne 29. 4. 2018 tudi izrecno poudaril), so za rešitev obravnavane zadeve posledično nerelevantne nadaljnje navedbe naročnika o tem, da ponudbena dokumentacija ni podpisana s strani podizvajalcev, s katerimi naj bi nastopil v ponudbi, oziroma, da vlagatelj podatkov o podizvajalcu sploh ni navedel.

V kolikor gre navedbe vlagatelja o nesmiselnosti določenih pogojev za sodelovanje, ki jih je določil naročnik, razumeti na način, da vlagatelj z njimi nasprotuje zahtevam naročnika v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, Državna revizijska komisija še pojasnjuje, da tretji odstavek 25. člena ZPVPJN določa, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča ZPVPJN in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom. Vlagatelj se je z vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in z zahtevami naročnika seznanil že po objavi obvestila o naročilu. V fazi po poteku roka za predložitev ponudb oziroma po izdaji odločitve o oddaji naročila revizijskih navedb, ki se nanašajo na vsebino razpisne dokumentacije, v skladu s citiranim tretjim odstavkom 25. člena ZPVPJN ni več mogoče vsebinsko obravnavati. Državna revizijska komisija se zato do teh navedb vlagatelja ne opredeljuje.

Ker vlagatelju ni uspelo izkazati naročnikovih kršitev ZJN-3 v zvezi z načinom sprejema (spremembe) odločitve o oddaji naročila, oziroma, da je naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila njegovo ponudbo nezakonito zavrnil kot nedopustno, je Državna revizijska komisija, na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povračilo stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 25. 7. 2018

Predsednica senata:
mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Tatjana Medic – odvetnica, Ulica talcev 2, 8000 Novo mesto,
- PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA ORMOŽ, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož,
- PROTECT INFRA varnostni inženiring d.o.o., Partizanska cesta 36, 2000 Maribor,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran