018-121/2017 Univerza v Mariboru
Številka: 018-121/2017-5Datum sprejema: 27. 7. 2017
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Letalske karte za Univerzo v Mariboru«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika PA CAVALLO, d.o.o., Cankarjeva ulica 6, Maribor, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnica Vesna Zakeršnik, Trg Leona Štuklja 5, Maribor, (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerza v Mariboru, Slomškov trg 15, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 27.7.2017
odločila:
1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.
Obrazložitev:
Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 14.3.2017, pod številko objave JN001895/2017, in v Uradnem listu EU dne 15.3.2017, pod številko objave 2017/S 052-096238. Naročnik predmetno javno naročilo oddaja po odprtem postopku z namenom sklenitve okvirnega sporazuma s šestimi gospodarskimi subjekti za obdobje 24 mesecev (točke IV.1.1, IV.1.3 in II.2.7 obvestila o naročilu).
Naročnik je z dokumentom »Odločitev o oddaji naročila« z dne 5.6.2017 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila) odločil, da okvirni sporazum sklene s ponudniki (1) Galileo 3000, d.o.o.. Židovska ulica 4a, Maribor, (2) STAL, d.o.o., Ajdovščina 1, Ljubljana, (3) Palma, d.o.o., Lilekova ulica 5, Celje in (4) Agencija Oskar, d.o.o., Hafnerjeva pot 2a, Kranj. Iz izpostavljene odločitve o oddaji naročila izhaja, da naročnik z vlagateljem ne bo sklenil okvirnega sporazuma, ker le-ta ni oddal ponudbe na zadnji verziji objavljene dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Vlagatelj ni oddal ponudbe v celoti, saj ni ponudil stroška menjave letalske vozovnice, takšna ponudba pa ne ustreza (spremenjenim) zahtevam in potrebam naročnika. Strošek menjave letalske vozovnice je relevanten tudi z vidika ocenjevanja ponudb, saj predstavlja dodatno merilo, če bi več ponudnikov doseglo enako število točk po osnovnih merilih. Ker vlagateljeve ponudbe v izpostavljenem delu ni dopustno dopolnjevati, jo je naročnik kot nedopustno zavrnil.
Vlagatelj je z vlogo z dne 14.6.2017 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev celotnega postopka oz. odpravo kršitev s ponovno odločitvijo o oddaji naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj zatrjuje, da je njegova ponudba dopustna. Naročnik je objavil dva popravka objave, s prvim je podaljšal rok za oddajo ponudb, z drugim pa je spremenil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila v delu, ki se nanaša na način ocenjevanja ponudb in merilo. Iz drugega popravka ni razvidno, da je naročnik spreminjal obvezne sestavine ponudbe. Vlagateljeva ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v prvotni objavi. Vlagatelj v ponudbi ni zajel stroška menjave letalske vozovnice, saj ni bil seznanjen z drugim popravkom objave. Strošek menjave letalske vozovnice ne predstavlja spremenjenih zahtev in potreb naročnika, ampak je določen le kot podredno merilo za izbiro ponudnika, ki v obravnavanem primeru ni bilo uporabljeno. Naročnik bi lahko, skladno s petim in šestim odstavkom 89. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), vse ponudnike, ki niso določili stroška menjave letalske vozovnice, pozval na dopolnitev ponudbe. Vlagatelj naročniku očita tudi kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov, ker je naročnik ponudnika, ki je ponudbo oddal dne 12.4.2017, po telefonu opozoril na objavo drugega popravka. Če bi bil tudi vlagatelj opozorjen, bi oddal ponudbo, ki bi vključevala strošek menjave letalske vozovnice. Naročnik je njegovo ponudbo, ki je dosegla najvišje število točk, tj. 100 točk, izločil, ponudbo ponudnika Agencija Oskar, d.o.o., čigar ponudba je dosegla le 10 točk pa je izbral. Čeprav do uporabe dodatnega merila (strošek za menjavo letalske vozovnice) ni prišlo, je bilo to merilo dejansko odločujoče, saj so bile zaradi njega kot nedopustne izločene tri ponudbe. Z navedenim je naročnik kršil tudi načelo sorazmernosti in načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti.
Ponudnik Palma d.o.o., Celje, v vlogi z dne 20.6.2017, s katero se je opredelil do revizijskih navedb, navaja, da so bila navodila za pripravo ponudbe in pogoji za ocenitev ponudbe jasna.
Ponudnik Agencija Oskar, d.o.o., Kranj, v vlogi z dne 21.6.2017, s katero se je opredelil do revizijskih navedb, navaja, da je oddal popolno ponudbo, medtem ko vlagateljeva ponudba zaradi manjkajoče vrednosti stroška menjave letalske vozovnice ne ustreza zahtevam naročnika.
Ponudnik Galileo 3000, d.o.o., Maribor, v vlogi z dne 22.6.2017, s katero se je opredelil do revizijskih navedb, navaja, da je oddal ponudbo, upoštevaje vse pravočasne spremembe na portalu javnih naročil.
Naročnik je izbranega ponudnika Stal, d.o.o., Ljubljana, z dopisom z dne 19.6.2017, ki je bil izbranemu ponudniku vročen dne 20.6.2017 (razvidno iz poštne povratnice), obvestil o vložitvi zahtevka za revizijo in ga seznanil s pravico do opredelitve do revizijskih navedb. Izbrani ponudnik Stal, d.o.o., Ljubljana, se do revizijskih navedb do sprejema predmetne odločitve Državne revizijske komisije ni opredelil.
Naročnik je dne 29.6.2017 zavrnil zahtevek za revizijo in posledično zahtevo za vračilo stroškov pravnega varstva. Naročnik navaja, da je z odgovorom na vprašanje dne 10.4.2017 spremenil merila za sklenitev okvirnega sporazuma in hkrati napovedal objavo popravka razpisne dokumentacije, ki je bil potreben, da se ponudnikom v obrazcu ponudbe in v vzorcu okvirnega sporazuma zagotoviti mesto za navedbo podatka o strošku menjave letalske vozovnice. V popravku št. 2 je bilo navedeno, da naročnik spreminja razpisno dokumentacijo. Portal javnih naročil ima učinek publicitete in se šteje, da so ponudniki z objavami seznanjeni, ponudniki pa morajo v postopku javnega naročanja ravnati z dolžno skrbnostjo in spremljati vsebino objav na portalu, zato bi se vlagatelj s tem popravkom lahko seznanil. Ne glede na vprašanje, ali je bilo merilo strošek menjave letalske vozovnice uporabljeno, gre za merilo za oddajo ponudbe, predvsem pa za obvezno sestavino ponudbene cene. Ker vlagatelj te cene ni podal, je naročnik domneval, da vlagatelj tega dela ne ponuja. Naročnik tudi ne more domnevati, da znaša strošek 0 EUR, saj je naročnik določil, da strošek menjave ne more znašati 0. Cena za menjavo letalske vozovnice predstavlja ceno brez DDV na enoto. Pozivanje k dopolnjevanju ponudbe v delu, ki se nanaša na ponudbeno ceno in na merila za razvrstitev ponudb, je prepovedano. Naročnik pojasnjuje, da je ponudnika Promo Global, d.d., sicer res kontaktiral, vendar le zato, da pridobi informacijo, ali mu ponudbo vrne, saj je navedeni ponudnik oddal ponudbo pred spremembo razpisne dokumentacije. Vlagatelj pred spremembo razpisne dokumentacije ni oddal ponudbe, poleg tega je naročnik ponudbo ponudnika Promo Global, d.d., zavrnil iz enakega razloga kot vlagateljevo ponudbo. Naročnik bo sicer res sklenil okvirni sporazum z dvema ponudnikoma, ki sta oddala manj ugodni ponudbi kot vlagatelj, vendar sta njuni ponudbi dopustni. Naročnik še navaja, da se vlagatelj na kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ne more sklicevati, medtem ko je po mnenju naročnika očitek o kršitvi načela sorazmernosti pavšalen in nekonkretiziran.
Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 29.6.2017 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.
Vlagatelj v vlogi z dne 5.7.2017, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri revizijskih navedbah in dodaja, da se je z objavo naročnika z dne 10.4.2017 seznanil šele ob pisanju zahtevka za revizijo, saj sta bila vprašanje in odgovor objavljena v okviru rubrike »dodatna pojasnila« in ne v okviru obveznih objav. Vlagatelj navaja, da ga naročnik ob telefonskem klicu ni opozoril na spremembo razpisne dokumentacije. Vlagatelj opozarja, da bi moral naročnik vse ponudnike obravnavati enakopravno in jih opozoriti na spremembo razpisne dokumentacije, tako kot je enega ponudnika.
Po pregledu odstopljene dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranih ponudnikov in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je predmet javnega naročila sukcesiven nakup letalskih vozovnic. Naročnik bo sklenil okvirni sporazum največ s šestimi (6) ponudniki, ki bodo oddali dopustno ponudbo in bodo glede na merila najugodnejši (točka 2 »Predmet javnega naročila« Povabila k sodelovanju, ki je del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila). Do poteka roka za oddajo ponudb je naročnik prejel 10 ponudb (razvidno iz Zapisnika o odpiranju ponudb z dne 20.4.2017). Naročnik je 6 prejetih ponudb zavrnil kot nedopustne (od tega je štiri ponudbe, tudi vlagateljevo ponudbo, zavrnil z utemeljitvijo, da ne zajemajo (stroška) menjave letalske vozovnice). Štiri ponudbe je naročnik ocenil za dopustne in odločil, da s temi ponudniki sklene okvirni sporazum.
Med strankama ni sporno, razvidno pa je tudi iz ponudbene dokumentacije vlagatelja, da vlagatelj v ponudbeni dokumentaciji ni navedel stroška menjave letalske vozovnice. Prav tako med strankama ni sporno, da je naročnik spremembo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, s katero je naknadno zahteval, da ponudniki v ponudbi opredelijo strošek menjave letalske vozovnice, objavil na Portalu javnih naročil. Med strankama pa je sporno, ali je naročnik to spremembo pravilno objavil in ali je mogoče ponudbo vlagatelja, ki spremembe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni upošteval, kljub temu oceniti kot dopustno.
Glede vprašanja, ali je bila (sprememba) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila objavljena v skladu z določbami ZJN-3, gre pojasniti, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila (med drugim) ravnati skladno z načelom transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), ki določa, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, in skladno z načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3), ki določa, da mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki na vseh stopnjah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja. Naročnik mora potencialne ponudnike seznaniti z njegovimi potrebami in s pomembnimi dejstvi v konkretnem postopku javnega naročanja. Pri tem pa morajo biti zainteresirani ponudniki obravnavani na enak način, mora jim biti dana enaka možnost dostopanja do informacij, saj v nasprotnem primeru niso v enakopravnem oziroma primerljivem položaju, ker ima določeni ponudnik možnost oddati bolj konkurenčno ponudbo kot ostali. Naročnik zato v odprtem postopku z obvestilom o naročilu, ki se objavi na portalu javnih naročil (in v Uradnem listu EU), povabi k sodelovanju zainteresirane gospodarske subjekte (glej 56. člen ZJN-3) in na portalu javnih naročil ali prek njega objavi dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila (glej prvi odstavek 67. člena ZJN-3). Naročnik lahko objavljeno dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila do poteka roka za oddajo ponudb spreminja, dopolnjuje ali pojasnjuje. V odprtem postopku naročnik objavi obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, če spreminja ali dopolnjuje dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila oz. če spreminja ali dopolnjuje navedbe v predhodno objavljenem obvestilu o javnem naročilu (prva alineja prvega odstavka in drugi odstavek 60. člena ZJN-3). Informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom na portalu javnih naročil ali prek njega, se štejejo za spremembo, dopolnitev ali pojasnilo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, če iz vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje ta dokumentacija ali če se s pojasnilom odpravlja dvoumnost navedbe v tej dokumentaciji (drugi odstavek 67. člena ZJN-3).
Iz navedenih določil izhaja, da postanejo vse spremembe, dopolnitve in pojasnila del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in da jih je naročnik dolžan objaviti na ali preko portala javnih naročil. Na ta način so vsi potencialni ponudniki hkrati in na enak način obveščeni o vseh morebitnih spremembah, dopolnitvah in pojasnilih dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, posledično pa so vsi ponudniki ob pripravi ponudb obravnavani enako. Na drugi strani pa je naročniku omogočeno, da so prejete ponudbe skladne z vsemi njegovimi (tudi naknadnimi) zahtevami in da lahko prejete ponudbe presoja na podlagi enakih kriterijev. Naročnik je torej zadolžen za obveščanje ponudnikov z zagotovitvijo potrebnih informacij za pripravo ponudbe na ali preko portala javnih naročil, ponudniki pa morajo pozorno spremljati portal javnih naročil in pri pripravi ponudb upoštevati tudi vse morebitne dodatne zahteve naročnika.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bilo obvestilo o predmetnem naročilu objavljeno na portalu javnih naročil dne 14.3.2017, pod številko objave JN001895/2017. Naročnik je objavil tudi dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. V zvezi s to objavo je bilo na portalu javnih naročil dne 23.3.2017 objavljeno obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, s katerim je naročnik podaljšal rok za predložitev ponudb, in sicer na dan 18.4.2017 do 10:00 ure. Naročnik je v zvezi z objavo obvestila o predmetnem naročilu objavil tudi dve vprašanji potencialnih ponudnikov in odgovora nanju. Na vprašanje potencialnega ponudnika (objavljeno dne 10.4.2017 ob 15:27 uri) v zvezi z določenim dodatnim merilom za oddajo javnega naročila, tj. skupna ponudbena vrednost treh referenc, je naročnik odgovoril:
»Da bo dosežen še večji razlikovalni učinek v primeru dosega enakega števila točk je naročnik poslal v objavo spremenjeno Dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila (2. popravek) pri dodatnih merilih v primeru, da ponudniki dosežejo enako število točk. V kolikor bo več ponudnikov doseglo enako število točk, bo dodatno merilo za njihov izbor višina stroška menjave letalske vozovnice (v EUR brez DDV). Ponudnik, ki bo v ponudbo vključil nižjo vrednost, bo v primeru enakega števila točk imel prednost. Strošek menjave letalske vozovnice ne more biti 0.
V kolikor bo več ponudnikov doseglo enako število točk po zgoraj opredeljenih merilih in podalo enako ceno stroška menjave letalske vozovnice (v EUR), bo dodatno merilo za njihov izbor skupna vrednost treh referenc (v EUR brez DDV) na področju poslovnega turizma v obdobju od 1. 3. 2014 do 28. 2. 2017.
Spremenjena Dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila (2. popravek) je dostopna tudi na www.um.si – O Univerzi – Dokumentarno središče – Javna naročila.
Naročnik hkrati podaljšuje rok za prejem ponudb na 20. 4. 2017 do 10. ure. Novi rok za javno odpiranje ponudbe je 20. 4. 2017 ob 12. uri.«.
Na portalu javnih naročil je bilo dne 12.4.2017 v zvezi z obvestilom o predmetnem naročilu objavljeno obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku (v nadaljevanju: popravek z dne 12.4.2017). Iz navedb v izpostavljenem popravku izhaja, da je naročnik podaljšal rok za prejem ponudb (na dan 20.4.2017 do 10:00 ure) in da »Naročnik spreminja dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila v delu Način ocenjevanja ponudb in Merila v delu dodatna merila, v kolikor bo več ponudnikov doseglo enako število točk, str. 17 (2. popravek)« (točka VII.1.2 popravka z dne 12.4.2017). Naročnik je objavil tudi spremenjeno dokumentacijo v zvezi z oddajo naročila.
V (spremenjeni) dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, objavljeni dne 12.4.2017, je naročnik (glede na dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, objavljeno dne 14.3.2017) spremenil:
– obrazec št. 3 – Ponudba, in sicer na način, da je zahteval še vpis stroška menjave letalske vozovnice (v EUR brez DDV), posledično pa so ponudniki v izpostavljeni obrazec vpisali (1) ponudbeno ceno za posredovanje letalske karte znotraj Evrope in (2) ponudbeno ceno za posredovanje letalske karte – ostali svet, (3) dosegljivost osebja (od 8 do 18 ure ali dosegljivost 24/7), (4) ponudbeno ceno za strošek menjave letalske vozovnice ter (5) skupno vrednost referenc,
– obrazec št. 10 – Vzorec okvirnega sporazuma, in sicer na način, da je zahteval še vpis stroška menjave letalske vozovnice (v EUR brez DDV) ter dodal, da je strošek menjave letalske karte fiksen za obdobje veljavnosti okvirnega sporazuma. Posledično so bili ponudniki dolžni v izpostavljeni obrazec vpisati ponudbeno ceno za posredovanje letalske karte znotraj Evrope, ponudbeno ceno za posredovanje letalske karte – ostali svet in ponudbeno ceno za menjavo letalske vozovnice,
– določbe v zvezi z izbiro strank okvirnega sporazuma in sicer je določil, da bo okvirni sporazum sklenil s ponudniki, ki bodo oddali dopustno ponudbo in bodo prejeli najvišje število točk glede na (1) ponudbeno ceno za posredovanje letalske karte znotraj Evrope, (2) ponudbeno ceno za posredovanje letalske karte – ostali svet in (3) dosegljivost. Naročnik je nadalje določil, da če ponudniki dosežejo enako število točk, bo dodatno merilo za njihov izbor višina stroška menjave letalske vozovnice, pri čemer strošek menjave letalske vozovnice ne more biti 0 EUR. Če tudi na podlagi navedenega naročnik ne bo mogel opraviti izbiri strank okvirnega sporazuma, bo dodatno merilo za njihov izbiro skupna vrednost treh referenc.
Na podlagi predstavljenih objav na portalu javnih naročil Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z odgovorom na vprašanje z dne 10. 4. 2016 na pregleden način obvestil vse potencialne ponudnike o spremembi v zvezi z merilom za izbiro strank okvirnega sporazuma, hkrati pa je potencialne ponudnike tudi obvestil, da bo objavil spremenjeno dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, v kateri je naročnik spremenil določbe v zvezi z merilom in obrazce, ki so z njim povezani, je naročnik objavil na transparenten način. Ponudniki (torej tudi vlagatelj) so bili zato, skladno z drugim odstavkom 67. člena ZJN-3, dolžni upoštevati navedene spremembe pri pripravi ponudb in ponudbo predložiti v skladu s spremenjeno dokumentacijo v zvezi z oddajo naročila, objavljeno dne 12.4.2017 na oz. preko portala javnih naročil.
Ni mogoče slediti navedbam vlagatelja, da naročnikovega odgovora na vprašanje z dne 10.4.2017 ni mogoče šteti kot spremembe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ker je bil odgovor objavljen v rubriki »dodatna pojasnila« in ne kot popravek. Pojasniti gre, da drugi odstavek 67. člena ZJN-3 ne določa oblike, v kateri mora naročnik posredovati informacije gospodarskim subjektom, da bi jih bilo mogoče šteti za spremembo, dopolnitev ali pojasnilo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Informacije, ki jih naročnik objavi na portalu javnih naročil v obliki odgovorov na vprašanja gospodarskih subjektov, so po svoji vsebini in namenu enakovredna podatkom iz objave obvestila iz prve alinee prvega odstavka 60. člena ZJN-3. Vsi podatki, ne glede na obliko, v kateri jih naročnik izrazi (kot odgovor na vprašanje ali kot obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravek), so namreč del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (prim. zadevi št. 018-189/2016 in 018-205/2016). Pri tem gre še izpostaviti, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila, objavljeni dne 14.3.2017, določil, da so »vsi dodatki, spremembe in pojasnila kot tudi odgovori na pisna vprašanja ponudnikov […] sestavni del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in so obvezujoči za vse ponudnike« (7. točka Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe in javno naročniški pogoji). Z navedenim se je vlagatelj seznanil, da so tudi odgovori naročnika na vprašanja gospodarskih subjektov del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in posledično, da mora za oddajo dopustne ponudbe skrbno spremljati objavljene odgovore naročnika na portalu javnih naročil
Pritrditi gre sicer navedbam vlagatelja, da iz podatkov, navedenih v popravku z dne 12.4.2017, izhaja, da naročnik spreminja (le) merilo za izbiro strank okvirnega sporazuma, ne pa tudi, da je naročnik spremenil obvezne sestavine ponudbe oz. da je spremenil obrazec št. 3 – Ponudba in obrazec št. 10 – Vzorec okvirnega sporazuma, kot tudi ne, da bo »ponudnik, ki je oddal ponudbo v skladu s prvotno objavo in popravkom 1, z opustitvijo oddaje ponovne ponudbe lahko prišel v položaj, ko bi se njegova ponudba štela za nedopustno«. Vendar ZJN-3 takšne obveznosti naročniku ne nalaga. Pri tem ne gre spregledati, da je naročnik naknadno določil dodatno merilo za izbiro strank okvirnega sporazuma (tj. strošek menjave letalske vozovnice) in da je že v odgovoru z dne 10.4.2017 določil, da višina stroška menjave letalske vozovnice ne more biti 0 EUR. To samo po sebi (brez izrecnega opozorila naročnika) pomeni, da je naročnik, zato da bi lahko ponudniki predstavili višino stroška menjave letalske vozovnice, spremenil vnaprej pripravljene obrazce, ki so »obvezna sestavine ponudbe« (2. točka Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe in javno naročniški pogoji).
Vlagatelj ne more uspeti z navedbami, da se z naročnikovim odgovorom z dne 10.4.2017 ni seznanil pred potekom roka za oddajo ponudb oz. da se je z njim seznanil šele »ob pisanju zahtevka za revizijo« in da se ni seznanil s popravkom z dne 12.4.2017. Naročnik je spremembo dokumentacije javnega naročila objavil na portalu javnih naročil, zato se je imel vlagatelj z njeno spremembo možnost seznaniti, četudi je bil popravek z dne 12.4.2017 objavljen »le 6 dni pred iztekom roka za oddajo ponudb«. Državna revizijska komisija je že večkrat zapisala, da je ponudnik tisti, ki je dolžan zagotoviti skrbno pripravljeno ponudbo. Natančnost in skrbnost pri pripravi ponudbene dokumentacije ter njena skladnost z vsemi naročnikovimi zahtevami je v postopku oddaje javnega naročila temeljni interes in dolžnost, ki zavezuje vsakega (razumno obveščenega in povprečno skrbnega) ponudnika. Če ponudnik pri pripravi ponudbe ne ravna s potrebno skrbnostjo in ne spremlja informacij, ki jih naročnik posreduje preko portala javnih naročil, mora sam nositi morebitne posledice, če ponudba ni pripravljena skladno s temi informacijami. Zato zatrjevano dejstvo, da se vlagatelj ni seznanil niti z odgovorom naročnika niti s popravkom naročnika, ne more pripeljati do zaključka, da vlagatelj spremenjenih zahtev naročnika pri pripravi ponudbe ni zavezan upoštevati. Pri tem gre še dodati, da iz spisovne dokumentacije izhaja, da se je vlagatelj seznanil z naročnikovo spremembo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Vlagatelj je namreč oddal ponudbo skladno s spremenjenim rokom za predložitev ponudb, in sicer dne 18.4.2017 ob 14:30 uri (razvidno iz ovojnice vlagateljeve ponudbe), kar pomeni, da se je vlagatelj seznanil z objavljenim odgovorom z dne 10.4.2017 oz. s popravkom z dne 12.4.2017.
Vlagatelj naročniku očita tudi kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov, ki zahteva (kot to izhaja tudi iz sodne prakse sodišč Evropske unije), da se primerljivi položaji ne obravnavajo različno in da se različni položaji ne obravnavajo enako, razen če je takšna obravnava objektivno utemeljena. Med strankama ni sporno, da je naročnik ponudnika Promo Global, d.o.o., obvestil o spremembi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, medtem ko vlagatelja ni obvestil. Vendar pa gre ob upoštevanju konkretnih okoliščin predmetne zadeve ugotoviti, da vlagatelj in ponudnik Promo Global, d.o.o., nista bila v enakem oz. primerljivem položaju. Iz spisovne dokumentacije je namreč razvidno, da je ponudnik Promo Global, d.o.o., odposlal ponudbo pred objavo popravka z dne 12.4.2017, in sicer jo je oddal priporočeno na pošto dne 11.4.2017 ob 15:52 (razvidno iz poštne nalepke, ki se nahaja na ponudbeni ovojnici navedenega ponudnika). Iz naročnikovih navedb, ki so potrjene z uradnim zaznamkom z dne 12.4.2017, ki se nahaja v odstopljeni spisovni dokumentaciji, izhaja, da je naročnik ponudnika Promo Global, d.o.o., po telefonu vprašal, ali mu, ob upoštevanju, da je bil popravek z dne 12.4.2017 objavljen pred dnem odpošiljanja ponudbe, vrne (neodprto) ponudbo. Na drugi strani je med strankama nesporno, da sta (tudi) naročnik in vlagatelj komunicirala dne 13.4.2017, torej po objavi popravka z dne 12.4.2017 in pred potekom roka za oddajo ponudb. Iz navedb strank namreč izhaja, da je vlagatelj želel dodatna pojasnila v zvezi z oblikovanjem ponudbene cene za posredovanje letalske karte, ki pa jih naročnik (po telefonu) zaradi enakopravne obravnave ponudnikov ni želel posredovati. Vendar pa gre ugotoviti, da vlagatelj ponudbe ni odposlal oz. oddal pred objavo spremembe dokumentacije v zvezi z oddajo ponudbe (niti do dne 13.4.2017, ko je komuniciral z naročnikom), tako kot ponudnik Promo Global, d.o.o., ampak jo je oddal dne 18.4.2017, torej po objavi popravka z dne 12.4.2017. Ker je ponudnik Promo Global, d.o.o., odposlal ponudbo pred objavo popravka z dne 12.4.2017, vlagatelj pa ponudbe ni odposlal oz. oddal pred objavo popravka z dne 12.4.2017, gre ugotoviti, da ponudnik Promo Global, d.o.o., ni bil v enakem oz. primerljivem položaju, kot je bil vlagatelj. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov, ker je ponudnika Promo Global, d.o.o., obvestil o spremembi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, medtem ko vlagatelja, ki ni bil v enakem oz. primerljivem položaju kot ponudnik Promo Global, d.o.o., ni obvestil.
Ker je naročnik spremenjeno dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila objavil na portalu javnih naročil, gre ugotoviti, da so bili ponudniki, skladno z drugim odstavkom 67. člena ZJN-2, dolžni predložiti ponudbe skladno s spremenjenimi zahtevami naročnika. Zato v obravnavanem primeru ni relevantno, ali je vlagateljeva ponudba skladna z zahtevami prvotno objavljene dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ampak ali je njegova ponudba skladna z zahtevami naročnika, določenimi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, ki je bila objavljena dne 12.4.2017. V nadaljevanju je zato potrebno presoditi, ali je naročniku mogoče očitati kršitve ZJN-3, ko je vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nedopustno iz razloga, ker ne vsebuje (stroška) menjave letalske karte, kot je to naročnik zahteval s popravkom z dne 12.4.2017.
Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka drugega odstavka 2. člena ZJN-3).
Iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da strošek menjave letalske vozovnice predstavlja dodatno merilo za izbiro strank okvirnega sporazuma, kar med strankama ni sporno. Vendar pa ni mogoče slediti navedbam vlagatelja, da strošek menjave letalske karte predstavlja zgolj dodatno merilo, ne pa tudi »spremenjenih zahtev in potreb naročnika«. Predmet javnega naročila je nakup letalskih kart, pri čemer naročnik zahteva, da mu je v fazi izvajanja (bodoče) pogodbe omogočena menjava letalskih vozovnic po vnaprej opredeljeni ceni, ki bo fiksna v celotnem trajanju okvirnega sporazuma (prim. 10. člen Vzorca okvirnega sporazuma). V tem smislu je zato potrebno naročnikovo zahtevo v zvezi z menjavo letalske vozovnice razumeti kot eno izmed njegovih zahtev v zvezi s predmetom javnega naročila. Pritrditi gre tudi naročniku, da strošek menjave letalske karte v obravnavanem primeru predstavlja tudi ceno na enoto. Navedeno je razvidno tako iz obrazca št. 3 – Ponudba, v katerega so vpisali »ponudbeno ceno (v EUR brez DDV)« za strošek menjave letalske vozovnice, kot tudi iz obrazca št. 10 – Vzorec okvirnega sporazuma, v katerega so ponudniki prav tako vpisali »ponudbeno ceno v EUR brez DDV« za menjavo letalske vozovnice. Pri tem tudi ne gre spregledati, da je naročnik izrecno določil, da strošek menjave letalske vozovnice ne sme znašati 0.
Na podlagi navedenega gre ugotoviti, da vlagatelj, s tem ko v ponudbeni dokumentaciji ni navedel stroška menjave letalske vozovnic, ni opredelil (1) podatka, ki se nanaša na dodatno merilo za izbiro strank okvirnega sporazuma, (2) cene na enoto in (3) ni ponudil predmeta javnega naročila, skladnega z zahtevami naročnika.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je njegova ponudba dopustna, ker manjkajoči podatek predstavlja (zgolj) dodatno merilo za izbiro strank okvirnega sporazuma in da bi naročnik v obravnavanem primeru lahko opravil izbiro strank okvirnega sporazuma tudi brez uporabe dodatnega merila. Ne glede na vprašanje, ali bi bilo mogoče ponudbo zaradi manjkajočega podatka, ki se nanaša na dodatno merilo, šteti za dopustno, gre pojasniti, da ponudbe, ki nima opredeljene zahtevane cene na enoto in katere predmet ni skladen z zahtevami naročnika, ni mogoče oceniti za skladno z vnaprej določenimi zahtevami naročnika v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila in je posledično ni mogoče opredeliti kot dopustne ponudbe. Neutemeljene so vlagateljeve navedbe, da bi ga lahko naročnik pozval na odpravo ugotovljene pomanjkljivosti oz. na naknadno opredelitev stroška za menjavo letalske vozovnice. Skladno s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 ponudnik ne sme (razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba) dopolnjevati ali popravljati (med drugim) cene brez DDV na enoto, ponudbe v okviru meril in tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila. Če bi naročnik v obravnavanem primeru dopustil vlagatelju, da bi naknadno, po poteku roka za oddajo ponudb, navedel strošek menjave letalske vozovnice, bi bilo vlagatelju omogočeno, da bi po poteku roka za oddajo ponudb spreminjal svojo ponudbo v okviru meril, v delu, ki se nanaša na ceno (brez DDV) na enoto, in v delu, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, kar pa je skladno s citirano določbo izrecno prepovedano. Pri tem gre še dodati, da bi dopolnitev ponudbe z opredelitvijo stroška menjave letalske vozovnice, ki do poteka roka za oddajo ponudb ni bil opredeljen, dejansko pomenila novo ponudbo, zato takšne pomanjkljivosti ponudbe tudi ni mogoče šteti za (očitno) napako, ki bi jo bilo mogoče odpraviti.
V zvezi z revizijskimi navedbami, da je naročnik kršil prvi odstavek 5. člena ZPVPJN, ker je kot stranko okvirnega sporazuma izbral ponudnika, katerega ponudba ni ekonomsko najugodnejša oz. je glede na merila ekonomsko manj ugodna od vlagateljeve ponudbe, gre pojasniti, da ZPVPJN ureja pravno varstvo v postopkih oddaje javnih naročil (1. člen ZPVPJN) in ne postopka oddaje javnega naročila. Določba 5. člena ZPVPJN tako ureja vprašanja v zvezi z dopustnostjo pravnega varstva (v obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo štel za dopustnega, saj ga je vsebinsko (meritorno) obravnaval) in ne vprašanj v zvezi z oddajo naročila. Državna revizijska komisija je štela, da vlagatelj z izpostavljenimi navedbami naročniku očita kršitev 89. člena ZJN-3, ki v prvem odstavku določa, da naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da je ponudba dopustna. Iz izpostavljene določbe izhaja, da naročnik naročila ne sme oddati ponudniku (ne glede na ekonomsko ugodnost njegove ponudbe), ki je oddal nedopustno ponudbo, in ne da mora naročnik oddati naročilo ponudniku (ne glede na dopustnost njegove ponudbe), ki se je glede na merila uvrstil na prvo mesto, kot to smiselno zatrjuje vlagatelj. Zato dejstvo, da je naročnik odločil, da sklene okvirni sporazum s ponudnikom, ki je oddal dopustno ponudbo in čigar ponudba je dosegla manj točk kot vlagateljeva ponudba, ne more predstavljati kršitev naročnika, saj je vlagateljeva ponudba nedopustna in naročnik z njim, ne glede na število točk, ki jih je prejela njegova ponudba, ne more skleniti okvirnega sporazuma. Navedenega ne more spremeniti sklicevanje vlagatelja na načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (4. člen ZJN-3) in na načelo sorazmernosti (8. člen ZJN-3), saj tudi izpostavljeni načeli ne omogočata oddaje javnega naročila ponudniku, ki je oddal nedopustno ponudbo.
Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, ko je zavrnil vlagateljevo ponudbo zaradi umanjkanja podatka v zvezi s stroškom menjave letalske vozovnice in posledično odločil, da z vlagateljem ne sklene okvirnega sporazuma. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo vlagatelja kot neutemeljen zavrnila.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj uveljavlja tudi povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
V Ljubljani, 27.7.2017
Predsednica senata:
mag. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije
Vročiti:
– odvetnica Vesna Zakeršnik, Trg Leona Štuklja 5, 2000 Maribor,
– Univerza v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor,
– Galileo 3000, d.o.o.. Židovska ulica 4a, 2000 Maribor,
– STAL, d.o.o., Ajdovščina 1, 1000 Ljubljana,
– Palma, d.o.o., Lilekova ulica 5, 3000 Celje,
– Agencija Oskar, d.o.o., Hafnerjeva pot 2a, 4000 Kranj,
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.
Vložiti:
– v spis zadeve, tu.