Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-210/2016 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo

    Številka: 018-210/2016-13
    Datum sprejema: 6. 3. 2017

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »A-89/16; Sanacija poškodovanih prepustov in podpornih zidov na R2-401, odsek 1020 Žaga – Učja, od km 2,4 do 7,4«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika MAP-TRADE, d.o.o., Špindlerjeva ulica 2C, Slovenska Bistrica, ki ga zastopa odvetnik mag. Franci Kodela, Na Trati 11, Ljubljana – Šentvid (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 6.3.2017

    odločila:

    1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

    2. Vlagatelju se na njegov račun vrne preostali znesek založenega predujma za izvedbo dokaza s strokovnjakom v višini 132,75 EUR.

    3. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

    Obrazložitev:

    Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 7.7.2016, pod št. objave JN003475/2016. Naročnik je z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 7.9.2016 predmetno javno naročilo oddal v izvedbo ponudnikom v skupnem nastopu SGP Zidgrad Idrija, d.d., Vojkova 8, Idrija in Ginex International, d.o.o. Rejčeva ulica 3, Nova Gorica (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi je naročnik navedel, da izbrana ponudba izpolnjuje vse zahteve in pogoje, njena prednost v razmerju do ostalih ponudb pa je najnižja ponudbena cena.

    Vlagatelj je z vlogo z dne 20.9.2016 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik ni izkazal uspešne izvedbe »armiranobetonske obloge z enostranskim opažem na podpornem, opornem ali krilnem zidu višine min. 8 m, merjeno od vrha pasovnega temelja ali temeljne grede do vrha zidu; na javni cesti«, kot je to zahteval naročnik. V nadaljevanju vlagatelj podrobneje pojasnjuje razloge za neustreznost vsakega izmed šestih referenčnih obrazcev, ki jih je izbrani ponudnik predložil v ponudbeno dokumentacijo. V zvezi z referenčnim obrazcem, ki se nanaša na referenčni posel »Rekonstrukcija glavne ceste G2 102/1038 Bača – Dolenja Trebuša od km 0+100 do km 6+500«, vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik v njem navedel neresnične podatke glede višine izvedenih podpornih in opornih zidov, saj nobena armiranobetonska obloga (v nadaljevanju: AB obloga) ne dosega zahtevane višine. To je po navedbah vlagatelja potrjeno z javno dostopnimi podatki, ogledom in meritvami pooblaščenega geodeta, tj. družbo Geograd, d.o.o., Ljubljana. Vlagatelj je zahtevku za revizijo priložil Tehnično poročilo družbe Geograd, d.o.o., Ljubljana z dne 16.9.2016, iz katerega izhaja, da na izpostavljenem odseku noben AB podporni ali AB oporni zid ne presega višine 5,30 m. Vlagatelj nadalje navaja, da je v okviru izpostavljenega referenčnega posla partner SGP Zidgrad Idrija, d.d., nastopal ob vodilnem partnerju CPG, d.d. Izbrani ponudnik ni dokazal in izkazal, katera dela je v okviru referenčnega posla izvedel sam oz. partner SGP Zidgrad Idrija, d.d., niti obsega teh del.

    Izbrani ponudnik v vlogi z dne 30.9.2016, s katero se je opredelil do revizijskih navedb, navaja, da je referenčni pogoj izkazal z referenčnim poslom »Rekonstrukcija glavne ceste G2 102/1038 Bača – Dolenja Trebuša od km 0+100 do km 6+500«, v okviru katerega je partner SGP Zidgrad Idrija, d.d., izvedel 25% del, med drugim tudi AB oblogo z enostranskim opažem na obstoječem zidu (stacionaža od km 0+918,30 do km 0+940,00) višine 8,50 m.

    Naročnik je s sklepom z 17.10.2016 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povračilo stroškov pravnega varstva. Naročnik pojasnjuje, da je bil za referenčni posel »Rekonstrukcija glavne ceste G2 102/1038 Bača – Dolenja Trebuša od km 0+100 do km 6+500« sam naročnik. Iz projekta izvedenih del izhaja, da je na stacionaži od km 0+918,30 do km 0+940,00 (prepust med P42 in P43) prepust s krilnim oz. podpornim zidom višine najmanj 8,50 m, na katerem je bila izvedena AB obloga. Naročnik opozarja, da skladno s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN morebitno naknadno izpodbijanje skladnosti izpostavljenega objekta ne sme biti upoštevano, saj vlagatelj v zahtevku za revizijo ni navedel razlogov, zakaj ta objekt, ki bi ga vlagatelj ob skrbnem pregledu objektov lahko opazil, ne izpolnjuje referenčnega pogoja. Naročnik nadalje navaja, da je partner SGP Zidgrad Idrija, d.d., prevzel nezanemarljiv delež pri izvedbi referenčnega posla, poleg tega je bil solidarno odgovoren za izvedbo celotnega posla. Partner SGP Zidgrad Idrija, d.d., je izvedel podporne in oporne konstrukcije (med drugim tudi AB oblogo na spornem objektu) v vrednosti 421.007,82 EUR, kar je razvidno iz končne situacije, oz. 33,49 % skupne predračunske vrednosti za izvedbo podpornih in opornih konstrukcij.

    Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 19.10.2016 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka ter projektno dokumentacijo izvedenih del in končno situacijo za projekt »Rekonstrukcija glavne ceste G2 102/1038 Bača – Dolenja Trebuša od km 0+100 do km 6+500«.

    Vlagatelj v vlogi z dne 26.10.2016, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri revizijskih navedbah in dodaja, da naročnik v odločitvi o oddaji naročila ni navedel, katero referenco je štel kot ustrezno, niti ni pojasnil, kateri posamični objekt v referenci je upošteval kot ustrezen objekt. V zvezi z naročnikovimi navedbami o prekluziji vlagatelj pojasnjuje, da je v zahtevku za revizijo zatrjeval, da nobeden objekt, torej tudi objekt na stacionaži od km 0+918,30 do km 0+940,00, ne izpolnjuje naročnikovih zahtev. Vlagatelj nadalje navaja, da se naročnik sklicuje zgolj na PID, ki pa očitno, glede na izvedene meritve, ne navaja točnih in pravilnih podatkov. Naročnik bi zato moral preveriti dejansko stanje spornega objekta s terenskimi meritvami. Vlagatelj je priložil Strokovno poročilo izvedenca in cenilca za gradbeno stroko A.B. z dne 25.10.2016 in Tehnično poročilo družbe Geograd, d.o.o., Ljubljana z dne 24.10.2016, iz katerih izhaja, da je bilo na podlagi meritev izpostavljenega objekta ugotovljeno, da višina podpornega zidu od temelja do vrha zidu (torej do robnega venca, ker robnega venca v višini 0,60 m, glede na zahteve naročnika, ni dopustno upoštevati) znaša 7,10 m. Vlagatelj še dodaja, da naročnik ni z ničimer izkazal, da je partner SGP Zidgrad Idrija, d.d., dejansko izvedel dela na spornem objektu, in opozarja, da je predračunska vrednost zgolj informacija, kaj naj bi nekdo izvedel, ne izkazuje pa, da je to tudi izvedel.

    Naročnik se je z vlogo z dne 3.11.2016 opredelil do navedb vlagatelja v vlogi z dne 26.10.2016, pri tem opozarja na peti odstavek 29. člena ZPVPJN in dodaja, da je izpodbijana odločitev o oddaji naročila skladna z določbo 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3). Naročnik nadalje navaja, da terenske meritve niso edini sprejemljiv in zakonit način preverjanja resničnosti navedb v referenčnem potrdilu. ZJN-3 ne predpisuje načina ugotavljanja resničnosti podatkov v referenčnih potrdilih, sploh pa ne, če je naročnik tudi referenčni naročnik. Namen projekta izvedenih del je ugotovitev izvedenih del in pridobitev uporabnega dovoljenja, zato ni potrebe, da bi naročnik objekt ponovno meril. Naročnik pojasnjuje, da referenčna zahteva določa minimalno višino obstoječega zidu, na katerem se je izvedla AB obloga, oz. da je zahteval, da je obstoječ zid, na katerem se je izvedla AB obloga, višine min. 8 m, merjeno od vrha pasovnega temelja ali temeljne grede do vrha zidu. Vlagatelj ni meril višine zidu od temelja obstoječega zidu, ampak od temelja oz. pete AB obloge, kar pomeni, da vlagatelj neupravičeno enega dela AB obloge (tj. pete AB obloge v višini 75 cm) ne prišteva k skupni višini obloge. Naročnik je kot prilogo predložil kopijo dela PID-a, ki prikazuje prečni prerez spornega objekta in v kateri je naročnik označil višino, ki je po njegovi oceni relevantna.

    Vlagatelj v vlogi z dne 10.11.2016 (s katero se je opredelil do navedb naročnika v vlogi z dne 3.11.2016) navaja, da izpodbijana odločitev o oddaji naročila ni skladna z 90. členom ZJN-3, saj je naročnik podal zgolj splošno informacijo, da naj bi izbrani ponudnik izpolnjeval vse pogoje, ni pa pojasnil, katero referenco je upošteval. Vlagatelj še navaja, da je naročnik zahteval, da se višina podpornega, opornega ali krilnega zidu meri na način, da se upošteva razdalja od vrha pasovnega temelja ali temeljne grede do vrha zidu. To pomeni, da naročnik pri izmeri višine zidu ne bo upošteval debeline temelja. Zid se torej meri do nivoja krone obstoječega zidu, medtem ko se nadgradnja obstoječega zidu ne upošteva. Prav tako se ne upošteva višina temelja, zato naročnik ne more upoštevati višine AB pete. Glede na skico, ki jo je naročnik priložil vlogi z dne 3.11.2016, znaša upoštevna višina zidu 7,05 m. Vlagatelj je vlogi priložil mnenje družbe IKB, d.o.o., iz katerega izhaja, da je naročnikova zahteva nedvoumna, in sicer se višina obloge meri od vrha (novega ali starega) pasovnega temelja ali temeljne grede do vrha obstoječega zidu. Vlagatelj je vlogi nadalje predložil elektronsko sporočilo B.A., iz katerega izhaja, da se navedeni strinja z mnenjem družbe IKB, d.o.o., ter dodaja, da se višina zidu za statično presojo meri od zgornjega nivoja temeljne pete do vrha zidu, zato je enaka analogija tudi pri oblogi; višina obloge je nad temeljem.

    Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da je za ugotovitev oziroma presojo nekaterih dejstev v zvezi z višino spornega objekta potrebno strokovno znanje, s katerim sama ne razpolaga, je sledila dokaznemu predlogu vlagatelja v zahtevku za revizijo in na podlagi 34. člena ter prvega odstavka 36. člena ZPVPJN s sklepom št. 018-210/2016-6 z dne 21.11.2016 odredila pridobitev strokovnega mnenja, za izdelavo katerega je določila dr. D. Ž., univ. dipl. inž. grad. (v nadaljevanju: strokovnjak), vlagatelju pa naložila založitev predujma za pridobitev strokovnega mnenja. Strokovno mnenje je Državna revizijska komisija prejela dne 6.2.2016 in ga posredovala naročniku, vlagatelju ter izbranemu ponudniku. Vlagatelj se je do strokovnega mnenja opredelil z vlogo z dne 15.2.2017, kateri je priložil mnenje izr. prof. dr. A.Š. in dodatno mnenje A.B., medtem ko se naročnik in izbrani ponudnik do strokovnega mnenja nista opredelila.

    Po pregledu odstopljene dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika ter ob upoštevanju pridobljenega strokovnega mnenja in pripomb nanj, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


    Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik do poteka roka za predložitev ponudb (tj. do dne 27.7.2016) prejel tri pravočasne ponudbe (Zapisnik o javnem odpiranju ponudb z dne 27.7.2016). Iz izpodbijane odločitve o oddaji naročila izhaja, da je naročnik prejete ponudbe najprej razvrstil glede na merilo za oddajo javnega naročila (tj. najnižja ponudbena cena), nato pa je preveril, ali ponudba ki se je uvrstila na prvo mesto (tj. ponudba izbranega ponudnika), izpolnjuje zahteve in pogoje, določene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

    Med strankama je sporno, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot dopustno in jo izbral kot najugodnejšo. Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka drugega odstavka 2. člena ZJN-3). Skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 naročnik odda javno naročilo na podlagi meril po tem, ko preveri, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3 (točka a) prvega odstavka 89. člena ZJN-3), in da je ponudbo oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena (točka b) prvega odstavka 89. člena ZJN-3).

    Vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik s ponudbeno dokumentacijo ni izkazal izpolnjevanja enega izmed pogojev za sodelovanje, ki se nanaša na tehnično sposobnost, in sicer referenčnega pogoja, ki ga je naročnik določil v dokumentu »Navodila za pripravo ponudb« (v nadaljevanju: Navodila), ki je del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Med strankama ni sporno, razvidno pa je tudi iz ponudbe izbranega ponudnika, da je izbrani ponudnik v ponudbeno dokumentacijo predložil šest izpolnjenih obrazcev »Podatki o referenčnem delu«, ki jih je skladno z Navodili naročnika, izpolnil sam. Že na tem mestu gre pojasniti, da so skladno s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN prepozne navedbe vlagatelja v vlogi z dne 26.10.2016 in v vlogi z dne 10.11.2016, da je naročnik (domnevno) kršil 90. člen ZJN-3, ker izpodbijane odločitve o oddaji javnega naročnik ni (oz. naj ne bi) vsebinsko obrazložil. Vlagatelj namreč izpostavljenih očitkov ni uveljavljal v zahtevku za revizijo, uveljavljanja novih kršitev v vlogi z dne 10.11.2016 in v vlogi z dne 26.10.2016 pa vlagatelj tudi ni opravičil. Ne glede na navedeno pa gre še dodati, da ob upoštevanju, da je naročnik v izpodbijani odločitvi o oddaji naročila navedel, da »ponudba izbranega ponudnika po naročnikovi presoji izpolnjuje vse razpisane zahteve in pogoje, njena prednost v razmerju do preostalih ponudb pa je najnižja ponudbena cena«, naročniku ni mogoče očitati kršitev tretjega odstavka 90. člena ZJN-3.

    Iz navedb naročnika v predmetnem postopku pravnega varstva izhaja, da je naročnik odločitev o oddaji javnega naročila oz. ugotovitev, da je izbrani ponudnik izkazal izpolnjevanje referenčnega pogoja, sprejel na podlagi v ponudbi izbranega ponudnika priglašenega referenčnega posla »Rekonstrukcija glavne ceste G2 102/1038 Bača – Dolenja Trebuša od km 0+100 do km 6+500«, katerega naročnik je bil predmetni naročnik. V zvezi z izpostavljenim referenčnim poslom je izbrani ponudnik v ponudbeno dokumentacijo predložil izpolnjen obrazec »Podatki o referenčnem delu«, ki ga je vnaprej pripravil naročnik, in iz katerega izhaja, da je bil predmet tega referenčnega posla tudi »izvedba podpornih in opornih zidov – AB obloge […], višine zidov 8 m«. Iz navedb naročnika v predmetnem postopku pravnega varstva izhaja, da je naročnik, ob upoštevanju, da je bil sam naročnik referenčnega posla, pri presoji ponudbe izbranega ponudnika upošteval izvedena dela na objektu na stacionaži od km 0+918,30 do km 0+940,00. Državna revizijska komisija je zato v nadaljevanju (v okviru revizijskih navedb) presojala, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je na podlagi izpostavljenega referenčnega posla štel, da je izbrani ponudnik izkazal izpolnjevanje referenčnega pogoja.

    Pred vsebinsko obravnavo spornega vprašanja pa gre v zvezi z naročnikovimi navedbami v sklepu z dne 17.10.2016 in v vlogi z dne 3.11.2016, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni zatrjeval, da objekt na stacionaži od km 0+918,30 do km 0+940,00 ne izpolnjuje zahtev naročnika oz. da vlagatelj v zahtevku za revizijo v izpostavljenem delu ni zmogel trditveno-dokaznega bremena, pojasniti še, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjeval, da nobeden izmed referenčnih poslov, na katere se sklicuje izbrani ponudnik, ne izpolnjuje naročnikovih zahtev. V zvezi s spornim referenčnim poslom je vlagatelj zatrjeval, da nobeden izmed objektov na cesti Bača – Dolenja Trebuša (od km 0+100 do km 6+500) ne izpolnjuje zahtev naročnika oz. da »nobena armiranobetonska obloga z enostranskim opažem na podpornem, opornem ali krilnem zidu ne dosega zahtevane višine 8 m«. V ta namen je vlagatelj priložil tudi Tehnično poročilo z dne 16.9.2016, ki ga je pripravila družba Geograd, d.o.o., Ljubljana (navedena družba je vpisana v Seznam geodetskih podjetij, ki ga vodi Inženirska zbornica Slovenija) in iz katerega izhajajo naslednje ugotovitve te družbe: (1) da »na celotnem odseku glavne ceste ni izvedenega ali izgrajenega niti enega AB podpornega ali AB opornega zidu (kamnite zložbe niso bile referenčna zahteva navedenega javnega naročila), ki bi presegal višino 5,30 m«, (2) da je najvišja kamnita zložba v višini 6,10 m in (3) da so vsi ostali objekti na tej lokaciji nižji od 5,30 m oz. 6,10 m. Z navedenim je po presoji Državne revizijske komisije vlagatelj v zahtevku za revizijo zadostil trditveno-dokaznemu bremenu. Pri presoji spornega vprašanja je Državna revizijska komisija upoštevala tudi vlagateljeve navedbe v kasnejših vlogah, s katerimi je utemeljeval svoje prvotne navedbe, da noben objekt na izpostavljeni lokaciji (torej tudi objekt na stacionaži od km 0+918,30 do km 0+940,00) ne izpolnjuje naročnikovih zahtev, določenih v referenčnem pogoju.

    Sporni referenčni pogoj je naročnik določil v točki 3.1.3.4 Navodil, in sicer je zapisal:
    »Ponudnik je v zadnjih petih letih pred rokom za oddajo ponudb vsaj enkrat uspešno izvedel:
    A) armiranobetonsko oblogo z enostranskim opažem na podpornem, opornem ali krilnem zidu višine min. 8 m, merjeno od vrha pasovnega temelja ali temeljne grede do vrha zidu; na javni cesti
    B) […]
    dokazilo: Podatki o referencah, vsebinsko skladni s predlogo.
    opombe: Zahtevane reference, ločene po alinejah, lahko izhajajo iz različnih poslov (gradenj), ki jih je izvedel ponudnik ali gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi, referenca iz vsake posamezne alineje pa mora v celoti izhajati iz enega posla.
    Naročnik si pridržuje pravico, da navedbe preveri ter zahteva dokazila (na primer: pogodbo z investitorjem ali delodajalcem, končni obračun, potrdilo o izplačilu, izvajalsko zasedbo, ...) o uspešni izvedbi referenčnega dela.«

    Naročnik je vnaprej pripravil obrazec »Podatki o referenčnem delu«, ki je del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Izpostavljeni obrazec so morali ponudniki izpolniti z nazivom referenčne gradnje, z nazivi investitorja (referenčnega naročnika) in izvajalca, z datumom in krajem izvedbe referenčnih del ter z vrednostjo in opisom referenčnih del, ki jih je pri tej gradnji izvedel in obračunal ponudnik oziroma gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi.

    Kot že navedeno, je izbrani ponudnik v ponudbeno dokumentacijo predložil izpolnjen obrazec »Podatki o referenčnem delu« za referenčni posel »Rekonstrukcija glavne ceste G2 102/1038 Bača – Dolenja Trebuša od km 0+100 do km 6+500«. Med strankama ni sporno, da so bila v okviru izpostavljenega referenčnega posla izvedena zahtevana dela, torej izvedba AB obloge z enostranskim opažem, na objektu na stacionaži od km 0+918,30 do km 0+940,00, prav tako med strankama ni sporno, da je ta objekt mogoče šteti kot podporni zid na javni cesti.

    Pač pa je med strankama sporno, ali je v obravnavanem primeru izpolnjena tudi naročnikova zahteva glede »višine min. 8 m, merjeno od vrha pasovnega temelja ali temeljne grede do vrha zidu«. Iz navedb strank je razvidno, da je med njima (najprej) spor glede vprašanja, na kaj se »višina min. 8 m« nanaša. Naročnik (in izbrani ponudnik) sporni pogoj razlagata na način, da so ponudniki morali izkazati izvedbo AB obloge na objektu višine min. 8 m, in da se torej višina min. 8 m nanaša na objekt, na katerem je bila izvedena AB obloga. Vlagatelj na drugi strani referenčni pogoj razlaga na način, da so ponudniki morali izkazati izvedbo AB obloge v višini min. 8 m, in da se torej višina min. 8 m nanaša na (izvedeno) AB oblogo.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da razlaga, kot jo ponuja vlagatelj, da so ponudniki morali izkazati izvedbo AB obloge v višini min. 8 m, nima podlage v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila in je ni mogoče sprejeti. Tudi če bi Državna revizijska komisija še lahko sprejela stališče, da je naročnikova zahteva v zvezi z višino min. 8 m v točki 3.1.3.4 Navodil zapisana nejasno (posledično pa bi bila mogoča tako razlaga, kot jo ponuja vlagatelj, kot tudi razlaga, ki jo ponuja vlagatelj), pa gre ugotoviti, da je naročnik morebitne nejasnosti v izpostavljenem delu odpravil z odgovori na Portalu javnih naročil, ki, skladno z 68. členom ZJN-3, štejejo kot del dokumentacije v zvezi z oddajo javnih naročil. Naročnik je namreč na poziv potencialnega ponudnika, da naj naročnik spremeni referenčni pogoj, na Portalu javnih naročil odgovoril »Glavni predmet naročila je izvedba armiranobetonskih oblog na cestnih objektih (zidovih, prepustih) višine do 15 m, s tehnologijo enostranskega opaženja. Gre za tehnološko zahtevna dela, z visokimi delovnimi odri ter velikimi pritiski svežega betona na enostranski opaž, ki jih ne moremo primerjati s podobnimi deli na veliko nižjih objektih […]« (odgovor objavljen dne 13.7.2016 ob 14:18 uri). Nadalje je naročnik na poziv potencialnega ponudnika, da naj naročnik spremeni referenčni pogoj, ker v predmetnem javnem naročilu »gredo vsi objekti od kote cestišča 0,00 navzdol […] In pri teh ni pomembna višina objekta od kote 0,00 navzgor, temveč navzdol, kot je to v razpisni dokumentaciji […]« odgovoril »V točkah 3.1.3.3 in 3.1.3.4 Navodil za pripravo ponudbe je navedeno, da se višina objekta (opornega, podpornega ali krilnega zidu) meri od vrha pasovnega temelja ali temeljne grede do vrha zidu. Reference se bodo torej priznale tudi za podporni ali krilni zid, ki je po vašem tolmačenju globine (in ne višine) 8 m […]« (vprašanje in odgovor sta bila na Portalu javnih naročil objavljena dne 15.7.2017 ob 11:45 uri).

    Po presoji Državne revizijske komisije iz citiranih odgovorov naročnika jasno izhaja, da so ponudniki morali izkazati preteklo (uspešno) izvedbo AB obloge na objektu višine min. 8 m, in ne izvedbe AB obloge v višini min. 8 m. Iz naročnikovega pojasnila, »da se višina objekta (opornega, podpornega ali krilnega zidu) meri od vrha pasovnega temelja ali temeljne grede do vrha zidu«, jasno izhaja, da se zahtevana višina min. 8 m nanaša na objekt (tj. oporni, podporni ali krilni zid) in ne na višino izvedene AB obloge. Prav tako je naročnik izrecno pojasnil, da bo priznal reference za podporni ali krilni zid globine oz. višine 8 m. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da besedilo spornega pogoja, v povezavi z odgovori naročnika na Portalu javnih naročil, jasno in nedvoumno določa, da se zahteva »višine min. 8 m« nanaša na objekt, na katerem je bila izvedena AB obloga.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v spornem referenčnem pogoju sicer jasno in nedvoumno določil, da se višina objekta meri od vrha pasovnega temelja ali temeljne grede do vrha zidu, vendar pa naročnik pri tem ni izrecno določil, ali bo v primeru, da se je višina objekta zaradi zahtevanih (in drugih morebitnih) del na objektu spremenila, upošteval višino objekta pred izvedbo zahtevanih del ali pa višino objekta po izvedbi zahtevanih del. Ker naročnik zahteva, da ponudniki izkažejo izvedbo zahtevanih del na objektih zahtevane višine, je po presoji Državne revizijske relevantna višina objekta pred izvedbo AB obloge (in morebitnih drugih del) na objektu. Ni namreč logično, da bi naročnik zahteval, da ponudniki izkažejo, da so v preteklosti že uspešno izvedli zahtevana dela na objektih določene višine, istočasno pa bi upošteval višino objekta po tem, ko bi na objektu že bila izvedena zahtevana (in druga) dela, ki bi lahko vplivala na višino objekta. Ponudniki tudi niso zahtevanih del izvedli na objektu z višino, kot obstaja po izvedbi zahtevanih (in drugih morebitnih) del, ampak na objektu z višino, kot je obstajala pred izvedbo zahtevanih del. Zato je po presoji Državne revizijske komisije relevantna višina objekta, ki je obstajal(a) pred izvedbo AB obloge (in morebitnih drugih del) na objektu. Posledično gre naročnikovo zahtevo, da morajo biti objekti zahtevane višine, »merjeno od vrha pasovnega temelja ali temeljne grede do vrha zidu«, razumeti na način, da naročnik zahteva, da je bil objekt, na katerem je bila izvedena AB obloga, višine min. 8 m, merjeno od vrha pasovnega temelja ali temeljne grede, ki je obstajal(a) pred izvedbo AB obloge, do vrha zidu, ki je obstajal pred izvedbo AB obloge (in morebitnih drugih del) na objektu.

    Vlagatelj zatrjuje, da iz referenčnega pogoja izhaja izrecna zahteva, da se višina meri od vrha temelja in da posledično višine (novega) AB temelja ni dopustno upoštevati. Kot že navedeno, po presoji Državne revizijske komisije iz referenčnega pogoja jasno izhaja, da je relevantna višina objekta, merjena od starega temelja in ne od novega temelja, ki je bil izveden na objektu v okviru zahtevanih del, in to ne glede na vprašanje, ali se novi temelj nahaja nad, poleg ali pod temeljem starega temelja. Ne glede na navedeno pa gre še pojasniti, da tudi če bi sporni referenčni pogoj omogočal različno interpretacijo v zvezi s tem, ali se višina objekta meri od »starega« vrha temelja ali pa od »novega« vrha temelja (oz. ali je višino novega temelja AB obloge, ki se v celoti nahaja nad temeljem starega temelja, glede na zahteve naročnika dopustno upoštevati v zahtevani višini), bi bilo v skladu s prakso Državne revizijske komisije v razmerju do ponudnika potrebno uporabiti razlago, ki gre v njegovo korist.

    V zvezi z mnenjem družbe IKB, d.o.o., ki ga je vlagatelj priložil vlogi z dne 10.11.2016, in iz katerega izhaja, da je vlagatelj navedeno družbo »zaprosil za tolmačenje referenčne zahteve«, gre najprej pojasniti, da pravna vprašanja razrešuje organ, ki odloča v zadevi, torej Državna revizijska komisija. Nadalje je iz izpostavljenega mnenja razvidno, da je navedena družba podala razlago spornega referenčnega pogoja (in sicer smiselno, da so ponudniki morali izkazati izvedbo AB obloge v višini min. 8 m) zgolj ob upoštevanju točke 3.1.3.4 Navodil (v izpostavljenem mnenju je namreč citirana zgolj ta zahteva), brez upoštevanja odgovorov naročnika na Portalu javnih naročil, ki, kot že navedeno, skladno z 68. členom ZJN-3 štejejo kot del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Ker naročnik v spornem pogoju ni zahteval, da ponudniki izkažejo izvedbo AB obloge v določeni višini, za obravnavano zadevo tudi niso pravno relevantne navedbe vlagatelja in družbe IKB, d.o.o., da se »višina AB obloge« meri od vrha (novega ali starega) pasovnega temelja ali temeljne grede do zgornjega zaključka obstoječega zidu, medtem ko se nadgradnja zidu (konzole, hodniki z robnim vencem, ograje) ne more prištevati k »oblogi zidu«. Smiselno enako gre ugotoviti glede elektronskega sporočila A.B. z dne 9.11.2016 (v katerem A.B. izraža strinjanje z mnenjem družbe IKB, d.o.o.), saj, ob upoštevanju, da naročnik v spornem referenčnem pogoju ni postavil zahteve glede višine AB obloge, ni pomembno od katere točke bi se morala (po mnenju A.B.) meriti višina AB obloge.

    Vlagatelj zatrjuje, da sporni objekt (na stacionaži od km 0+918,30 do km 0+940,00 na cesti Bača – Dolenja Trebuša) ni višine 8 m, kar dokazuje s priloženim Strokovnim poročilom A.B. z dne 25.10.2016 in Tehničnim poročilom družbe Geograd, d.o.o., Ljubljana, z dne 24.10.2016, iz katerih izhaja, da višina od temelja zidu do vrha zidu (tj. do robnega venca) znaša 7,10 m. Naročnik (in izbrani ponudnik) na drugi strani zatrjuje, da je iz projekta izvedenih del za referenčni posel, katerega je naročnik odstopil Državni revizijski komisiji, razvidno, da je sporni objekt zahtevane višine.

    Državna revizijska komisija je v postopku ocenila, da nima potrebnega strokovnega znanja za presojo, ali je (bil) sporni objekt zahtevane višine, zato je zadolžila strokovnjaka, da odgovori na vprašanje »Kolikšna je bila višina zidu (na glavni cesti G2-102/1038 Bača – Dol. Trebuša, od km 0+918,30 do km 0+940,00), na katerem je bila izvedena armiranobetonska obloga z enostranskim opažem, merjeno od vrha pasovnega temelja ali temeljne grede do vrha zidu?«, prav tako je Državna revizijska komisija naložila strokovnjaku, da pojasni izraza »vrh pasovnega temelja ali temeljne grede« in »vrh zidu«.

    Strokovnjak je v strokovnem mnenju pojasnil, da je bilo vzdolž trase ceste G2-102/1038 Bača – Dol. Trebuša izvedeno obbetoniranje obstoječega podpornega zidu med profiloma P42-P43 (stacionaža od km 0+918,30 do km 0+940,00). Podporni zid je običajno sestavljen iz temelja in na njem stoječe stene. Vrh pasovnega temelja ali temeljne grede je najvišja točka na stiku temelja in stene, medtem ko je vrh zidu najvišja točka na steni oziroma podpornem zidu kot celoti. Iz strokovnega mnenja izhaja, da je strokovnjak višino starega oz. obstoječega zidu meril od najnižje točke nove AB obloge do vrha obstoječega zidu, kar predstavlja na novo obloženo višino starega oz. obstoječega podpornega zidu. Obstoječi zid nima zunanje razširitve v območju temeljenja, iz prečnega prereza podpornega zidu v PID-u pa je razvidno, da ima nova stena nov AB pasovni temelj, ki leži nad dnom obstoječega zidu. Nov temelj ima vodoravno zgornjo ploskev in poševno (naklon 1:5 pravokotno na obstoječi zid) spodnjo ploskev. Kota vrha stene nove AB obloge ob obstoječem zidu (zgornji delovni stik) se zaradi vzdolžnega naklona (okoli 1%) ceste spreminja. Iz strokovnega mnenja nadalje izhaja, da v prečnem prerezu v PID-u ni navedenih višinskih mer za steno nove AB obloge, zato je strokovnjak kote določil na podlagi vzdolžnega pregleda, na katerem so podane višinske kote ter dolžine posameznih kampad. V strokovnem mnenju je strokovnjak na sliki (ki prikazuje prečni prerez zidu iz PID-a) označil nekatere točke (od 1 do 11), v nadaljevanju pa je pojasnil pomen teh točk in njihove kote. Strokovnjak je v nadaljevanju navedel nekatere višine posameznih delov spornega objekta, kot izhajajo iz PID-a. Iz strokovnega mnenja tako izhaja, da glede na podatke iz PID-a
    – višina od vrha novega temelja do spodnjega roba novega AB robnega venca znaša 7,55 m oz. 7,64 m, odvisno od stacionaže merjenja (kot že navedeno, se kota vrha stene nove AB obloge ob obstoječem zidu zaradi vzdolžnega naklona (okoli 1%) ceste spreminja),
    – višina od vrha novega temelja do vrha obstoječega zidu znaša 7,77 m oz. 7,86 m,
    – višina od spodnje točke nove AB obloge do vrha stene nove AB obloge znaša 8, 29 m oz. 8,38 m,
    – višina od spodnje točke nove AB obloge do vrha obstoječega zidu pa znaša 8,51 m oz. 8,60 m.

    Strokovnjak je nadalje navedel, da iz Tehničnega poročila družbe Geograd, d.o.o., Ljubljana, izhaja, da znaša izmerjena višina od temelja do vrha zidu (do robnega venca) 7,10 m, ta višina pa bi morala biti enaka višini od vrha novega temelja do spodnjega roba novega AB robnega venca, ki pa po preračunanih merah iz PID-a znaša 7,55 m. Strokovnjak opozarja, da v izpostavljenem poročilu ni navedeno, na katerem mestu trase ceste so bile opravljene meritve (saj bi bile zaradi naklona trase ceste lahko meritve na drugem mestu drugačne), prav tako v poročilu niso podane višinske kote posameznih točk, ki bi omogočale natančnejšo primerjavo dimenzij in kot iz projekta PID z izmerami na terenu. V nadaljevanju je strokovnjak, ob upoštevanju izmerjenih višin na terenu, navedel nekatere višine posameznih delov spornega objekta, in sicer:
    – višina od vrha novega temelja do spodnjega roba novega AB robnega venca znaša 7,10 m oz. 7,19 m, odvisno od stacionaže merjenja,
    – višina od vrha novega temelja do vrha obstoječega zidu znaša 7,32 m oz. 7,41 m,
    – višina od spodnje točke nove AB obloge do vrha stene nove AB obloge znaša 7,84 m oz. 7,93 m,
    – višina od spodnje točke nove AB obloge do vrha obstoječega zidu pa znaša 8,06 m oz. 8,15 m.
    Glede na navedeno je strokovnjak zaključil, da največja izmerjena višina od spodnje točke nove AB obloge do vrha obstoječega zidu znaša 8,15 m in je večja od 8 m.

    Vlagatelj v vlogi, s katero se je opredelil do strokovnega mnenja, nasprotuje ugotovitvam strokovnjaka. Pritrditi gre navedbam vlagatelja, da iz strokovnega mnenja izhaja, da je strokovnjak podatke za izdelavo strokovnega mnenja pridobil na podlagi »izjav udeležencev ogleda«. Vendar gre po presoji Državne revizijske komisije pri navedenem zapisu za očitno napako strokovnjaka, saj iz strokovnega mnenja izhaja, da strokovnjak ogleda ni opravil, kot to zatrjuje tudi vlagatelj. Navedena očitna napaka v strokovnem mnenju po mnenju Državne revizijske komisije ne zmanjšuje teže pridobljenega strokovnega mnenja. Pritrditi gre tudi vlagatelju, da je strokovnjak v strokovnem mnenju podal (svojo) razlago referenčnega pogoja (ki je enaka razlagi Državne revizijske komisije, naročnika in izbranega ponudnika), prav tako gre tudi pritrditi vlagatelju, da strokovnjak ne more razlagati referenčnega pogoja (niti mu Državna revizijska komisija v zvezi s tem ni zastavila vprašanja). Vendar je v obravnavani zadevi bistveno, da je strokovnjak jasno in natančno odgovoril na zastavljeno vprašanje, torej na vprašanje, kakšna je bila višina spornega objekta, na katerem so bila izvedena zahtevana dela, zato dejstvo, da je strokovnjak podal svojo razlago referenčnega pogoja, ne zmanjšuje vrednosti pridobljenega strokovnega mnenja.

    Vlagatelj nadalje zatrjuje, da strokovno mnenje temelji na napačnem izhodišču za ugotovitev zahtevane višine, in sicer, da je strokovnjak višino računal od nepravilno določene najnižje točke in do nepravilno določene najvišje točke. Iz strokovnega mnenja izhaja, da je strokovnjak višino spornega objekta računal od najnižje točke AB obloge oz. od najnižje točke novega AB temelja. Po mnenju vlagatelja bi moral strokovnjak višino računati od vrha pete AB obloge oz. od vrha AB temelja, zato strokovnjak, glede na to, »da je naročnik izrecno poudaril, da se meri zgolj armiranobetonska obloga, pri tej oblogi pa se v njeno višino ne upošteva višina temelja oz. temeljne grede«, višine AB pete oz. višine temelja AB obloge ne bi smel upoštevati. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagateljevo nasprotovanje strokovnemu mnenju v izpostavljenem delu posledica drugačnega razumevanja referenčnega pogoja. Kot že navedeno, iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne izhaja naročnikova zahteva, da mora biti višina AB obloge vsaj 8 m, pač pa je naročnik zahteval, da mora biti višina objekta, na katerem je bila izvedena AB obloga, vsaj 8 m, pri čemer je potrebno višino objekta presojati glede na okoliščine, ki so obstajale pred izvedbo zahtevanih del, torej pred izvedbo temelja AB obloge in AB obloge. Strokovnjak je pojasnil, da stari oz. obstoječi zid nima zunanje razširitve v območju temeljenja, nov AB pasovni temelj pa leži nad dnom starega oz. obstoječega zidu. Izpostavljenim ugotovitvam strokovnjaka vlagatelj ne nasprotuje. Da bi se v obravnavanem primeru peta AB obloge oz. novi temelj AB obloge nahajala pod vrhom temelja (starega oz. obstoječega) objekta, na katerem so bila izvedena dela, vlagatelj niti ne zatrjuje. Nasprotno, vlagatelj zatrjuje, da se po tehnologiji gradnje peta AB obloge izvede »kot samostojna celota, ki se vpne, »nasloni« oz. vgradi na temelj oz. temeljno gredo«, iz česar izhaja, da tudi vlagatelj zatrjuje, da se temelj AB obloge nahaja nad vrhom temelja oz. nad dnom starega oz. obstoječega objekta, na katerem je izvedena AB obloga. Naročnik tudi ni »jasno in eksaktno napisal, da se meri od vrha tega (to je od vrha novega temelja AB obloge; op. Državne revizijske komisije) pasovnega temelja ali temeljne grede«, kot to zatrjuje vlagatelj. Tudi če se temelj AB obloge izdela pred izdelavo AB obloge in tudi če temelj AB obloge s tem postane del temelja objekta, to ne more pripeljati do zaključka, da bi kot najnižjo točko upoštevali vrh novega temelja oz. vrh pete AB obloge, saj je, kot že navedeno, potrebno presojati višino objekta glede na okoliščine, ki so obstajale pred izvedbo AB temelja in AB obloge. Državna revizijska komisija zato navedbam vlagatelja, da bi bilo potrebno v obravnavanem primeru višino (objekta) računati od vrha novega temelja oz. vrha pete AB obloge (in ne od najnižje točke novega AB temelja) ne more slediti.

    Vlagatelj nadalje zatrjuje, da je strokovnjak nepravilno določil najvišjo točko, do katere je računal višino. Iz strokovnega mnenja izhaja, da je »vrh zidu« najvišja točka na steni oziroma na podpornem zidu kot celoti, strokovnjak pa je kot »vrh zidu« štel najvišjo točko vrha obstoječega oz. starega podpornega zidu. Vlagatelj se na drugi strani zavzema, da bi kot »vrh zidu« bilo relevantno stikališče zidu in »konzolne plošče«, torej da bi se višina objekta merila do točke, do katere naj bi bila po vlagateljevih navedbah izvedena AB obloga. Tudi v izpostavljenem delu vlagateljevo nasprotovanje strokovnemu mnenju izvira iz napačne razlage referenčnega pogoja, in sicer, da so ponudniki morali izkazati izvedbo AB obloge v višini min. 8 m. Ker naročnik v referenčnem pogoju ni zahteval izkazovanja izvedbe AB obloge v višini min. 8 m, ampak je zahteval, da je objekt, na katerem so bila izvedena zahtevana dela, v višini 8 m, v obravnavni zadevi ni relevantno, ali je bila AB obloga na spornem objektu izvedena vse do najvišje točke na podpornem zidu kot celoti oz. do »vrha zidu«. Zato tudi, če na delu objekta od stikališča zidu in »konzolne plošče« do najvišje točke obstoječega oz. starega zidu ni bila izvedena AB obloga, kot to zatrjuje vlagatelj, to ne more pripeljati do zaključka, da ta del spornega objekta ne bi bil upoštevan v višini objekta. Naročnik namreč ni določil, da (višine) določenih konstrukcijskih elementov obstoječega objekta (razen temelja oz. temeljne grede) ne bo upošteval v višini objekta. Državna revizijska komisija zato navedbam vlagatelja, da bi bilo potrebno v obravnavanem primeru višino (objekta) računati do stikališča zidu in »konzolne plošče« (in ne od najvišje točke obstoječega oz. starega zidu) ne more slediti.

    Vlagatelj tudi z mnenjem izr. prof. dr. A.Š. z dne 13.2.2017 in z dodatnim mnenjem A.B. z dne 14.2.2017, ki ju je priložil opredelitvi do strokovnega mnenja, ne more izpodbiti strokovnega mnenja v izpostavljenem delu. Iz mnenja izr. prof. dr. A.Š. izhaja, da je strokovnjak določene elemente referenčnega objekta napačno opredelil kot dele AB obloge podpornega zidu in da strokovnjak pri računanju višine ne bi smel upoštevati višine pete AB obloge oz. novega temelja AB obloge, ker pete AB obloge »ne moremo obravnavati kot oblogo zidu, saj se od dejanske obloge«, ki se začne nad vrhom pete AB obloge »geometrijsko, konstrukcijsko in funkcionalno popolnoma razlikuje«. Iz izpostavljenega mnenja nadalje izhaja, da je vrh temelja AB obloge oz. pete AB obloge merodajen za izhodišče merjenja »višine obloge podpornega zidu«. Prav tako iz mnenja izhaja, da strokovnjak pri računanju višine ne bi smel upoštevati višine objekta od stikališča zidu in »konzolne plošče« do vrha (prvotnega, obstoječega) zidu, ker tega dala ni mogoče »smatrati kot oblogo zidu, saj ima povsem drugačne geometrijske in konstrukcijske lastnosti«. Državna revizijska komisija ugotavlja, da izpostavljeno mnenje izr. prof. dr. A.Š. temelji na (zmotni) predpostavki, da je v obravnavanem primeru relevantna višina AB obloge. V obravnavanem primeru pa je, kot že navedeno, naročnik zahteval, da je višina objekta, na katerem je bila izvedena AB obloga, vsaj 8 m, pri tem pa naročnik ni določil, da se bo v višino objekta štela le višina delov objekta, ki jih je mogoče (geometrijsko, konstrukcijsko in funkcionalno) šteti kot AB oblogo. Zato vprašanje, ali je peto AB obloge in del objekta od stikališča zidu in »konzolne plošče« do vrha (prvotnega, obstoječega) zidu mogoče šteti kot del AB obloge, v obravnavani zadevi ni pravno relevantno. Pri tem gre še dodati, da iz mnenja izr. prof. dr. A.Š. ne izhajajo razlogi, ki bi utemeljevali, da (višine) spornih delov objekta (tj. pete AB obloge in dela objekta od stikališča zidu in »konzolne plošče« do vrha zidu) ne bi bilo mogoče upoštevati v višini objekta, ki je obstajala pred izvedbo zahtevanih del na objektu.

    Podobno gre ugotoviti tudi v zvezi z dodatnim mnenjem A.B. z dne 14.2.2017. Vlagatelj je vlogi z dne 26.10.2016 priložil Strokovno poročilo A.B. z dne 25.10.2016, iz katerega izhaja, da je višina spornega podpornega zidu od temelja do vrha zidu (do robnega venca) 7,10 m, višina podpornega zidu od temelja do vrha robnega venca pa je 7,70 m. Iz dodatnega mnenja A.B. z dne 14.2.2017 pa izhaja, da so določila pogoja, določenega v točki 3.1.3.4, jasna, in da je naročnik »izrecno določil, da se bo upoštevala zgolj armiranobetonska obloga, merjena od vrha pasovnega temelja ali temeljne grede do vrha zidu«. Iz navedenega izhaja, da ugotovitve v Strokovnem poročilu in dodatnem mnenju temeljijo zgolj na podlagi točke 3.1.3.4 Navodil, ne da bi bili pri tem upoštevani odgovori naročnika na Portalu javnih naročil, ki, kot že navedeno, skladno z 68. členom ZJN-3 štejejo kot del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Tako Strokovno poročilo kot dodatno mnenje torej temeljita na napačni predpostavki, da je v obravnavanem primeru relevantna višina AB obloge, čeprav je bistvena višina objekta, na katerem je bila izvedena AB obloga. Navedeno je tudi razvidno iz dodatnega mnenja, iz katerega izhaja, da je naročnik v točki 3.1.3.4 Navodil »jasno, nedvoumno in eksaktno podal zahteve od kje, do kam se meri in kaj se upošteva, kot armiranobetonska obloga« in da je naročnik »izrecno poudaril, da se meri zgolj armiranobetonska obloga, pri tej oblogi pa se v njeno višino ne upošteva višina temelja oz. temeljne grede«. Pri tem gre še dodati, da niti iz Strokovnega poročila niti iz dodatnega mnenja ne izhaja, kateri deli spornega objekta bi se lahko (po mnenju A.B.) glede na zahteve naročnika upoštevali v višini objekta, ki je obstajala pred izvedbo zahtevanih del na objektu.

    V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da strokovnjak ni opravil ogleda objekta in meritev na kraju samem, gre pojasniti, da nesporno dejstvo, da strokovnjak ni opravil meritev na terenu, še ne zadošča za zaključek, da so ugotovitve strokovnjaka napačne. Strokovnjak je pojasnil, da je pri izdelavi strokovnega mnenja uporabil podatke iz PID-a, projekta za izvedbo, ki je dopolnjen s prikazom vseh izvedenih del in morebitnimi spremembami v vseh delih projekta za izvedbo, ki so nastale med gradnjo. Strokovnjak je nadalje opozoril, da je za skladnost PID-a z dejansko izvedenimi deli odgovoren izvajalec del, ki mora vse spremembe vpisati v gradbeni dnevnik, nadzornik, ki mora preveriti ustreznost vpisov v gradbeni dnevnik, in projektant, ki mora vse spremembe ustrezno vnesti v projekt. Vse navedene osebe jamčijo za pravilnost in strokovnost svojega dela, zato je upravičeno zaupanje, da PID odraža dejansko stanje izvedenih del.

    Ne glede na navedeno pa je v obravnavani zadevi bistveno, da vlagatelj v opredelitvi do strokovnega mnenja ne zatrjuje, da je strokovnjak nepravilno ugotovil višine posameznih delov spornega objekta oz. da so le-te na terenu drugačne od ugotovitev strokovnjaka. Vlagatelj je sicer priložil mnenje izr. prof. dr. A.Š., iz katerega izhaja, da »celotna višina obloge podpornega zidu« po ponovni meritvi znaša 7,112 m, pri čemer »celotna višina obloge podpornega zidu« predstavlja višino objekta od vrha novega temelja AB obloge (tj. od vrha pete AB obloge) do stikališča zidu in »konzolne plošče«. Podobna ugotovitev, in sicer da znaša višina zidu od temelja do robnega venca 7,10 m, izhaja tudi iz Strokovnega poročila A.B. in Tehničnega poročila družbe Geograd, d.o.o., Ljubljana z dne 24.10.2016. Pri izdelavi strokovnega mnenja je strokovnjak upošteval, da ta višina (torej »celotna višina obloge podpornega zidu«, kot jo imenuje izr. prof. dr. A.Š., oz. višina zidu od temelja do robnega venca, kot jo imenujeta A.B. in družba Geograd, d.o.o., Ljubljana) znaša 7,10 m; torej enako kot izhaja iz Strokovnega poročila A.B. in Tehničnega poročila družbe Geograd, d.o.o., Ljubljana, ter manj kot izhaja iz mnenja izr. prof. dr. A.Š. Da bi strokovnjak nepravilno ugotovil višino pete AB obloge ob obstoječem zidu (ki glede na podatke iz strokovnega mnenja znaša 0,74 m) ali pa da bi strokovnjak nepravilno ugotovil višino objekta od stikališča zidu in »konzolne plošče« do vrha obstoječega oz. starega zidu (ki glede na podatke iz strokovnega mnenja znaša 0,22 m), vlagatelj ne zatrjuje, navedeno pa ne izhaja niti iz mnenja izr. prof. dr. A.Š. niti iz Strokovnega mnenja in dodatnega mnenja A.B. niti iz Tehničnega poročila družbe Geograd, d.o.o., Ljubljana z dne 24.10.2016.

    Iz mnenja izr. prof. dr. A.Š. še izhaja, da dela na spornem objektu ne bi smela šteti kot referenca, ker naj dela ne bi bila kvalitetno izvedena. Vlagatelj v zahtevku za revizijo (in tudi v kasnejših vlogah) ni zatrjeval, da so bila dela na spornem objektu izvedena nekvalitetno. Ob upoštevanju, da izpostavljenega dela mnenja ni mogoče šteti kot vlagateljeve trditvene podlage (tudi če bi ga lahko, bi bile takšne navedbe, skladno s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN, prepozne), saj je namen (izvedbe) dokazov dokazovanje vlagateljevih jasnih in določnih (konkretiziranih) trditev in ne v dopolnjevanju vlagateljeve trditvene podlage, se Državna revizijska komisija do mnenja izr. prof. dr. A.Š. v izpostavljenem delu vsebinsko ni opredeljevala.

    Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ugotovitvam strokovnjaka nasprotuje predvsem zaradi zmotne razlage spornega referenčnega pogoja. Državna revizijska komisija je zato pripombe vlagatelja na strokovno mnenje obravnavala kot neutemeljene in je njegov predlog »da se določi novega izvedenca, ki bo izdelal mnenje skladno z določili razpisne dokumentacije, izvedel ogled in upošteval pogoj, kot ga je določil naročnik v točki 3.1.3.4« zavrnila. Prav tako je Državna revizijska komisija zavrnila predlog naročnika za izvedbo dokaza z zaslišanjem odgovornega nadzornika referenčnega projekta R.P. Državna revizijska komisija je namreč ocenila, da je pridobljeno strokovno mnenje izdelano jasno in nedvoumno in da so odločilna dejstva, potrebna za razrešitev spornega vprašanja med strankama, jasno in izčrpno pojasnjena, mnenje strokovnjaka pa je rezultat strokovne preučitve predložene dokumentacije ter temelji na strokovnem znanju s področja gradbeništva. Strokovno mnenje je odgovorilo na zastavljena vprašanja in predstavlja podlago, ki omogoča sprejem odločitve o zahtevku za revizijo v tem delu. Državna revizijska komisija je zato v celoti sledila strokovnemu mnenju.

    Ob upoštevanju, da iz referenčnega pogoja izhaja naročnikova zahteva, da so morala biti zahtevana dela izvedena na objektu višine min. 8 m, merjeno od vrha pasovnega temelja ali temeljne grede do vrha zidu, in da je relevantna višina objekta, ki je obstajal(a) pred izvedbo AB obloge (in morebitnih drugih del) na objektu, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v obravnavanem primeru (ob upoštevanju, da stari oz. obstoječi zid nima zunanje razširitve v območju temeljenja, nov AB pasovni temelj pa leži nad dnom starega oz. obstoječega zidu) relevantna višina zidu, merjena od najnižje točke AB obloge oz. od najnižje točke novega AB temelja do vrha starega oz. obstoječega zidu. Ob upoštevanju strokovnega mnenja Državna revizijska komisija ugotavlja, da je višina objekta (na cesti G2 102/1038 Bača – Dolenja Trebuša, na stacionaži od km 0+918,30 do km 0+940,00) več kot 8 m, merjeno od najnižje točke AB obloge oz. od najnižje točke novega AB temelja do vrha starega oz. obstoječega zidu. Glede na navedeno naročniku ni mogoče očitati kršitev, ko je štel, da so bila v okviru referenčnega posla »Rekonstrukcija glavne ceste G2 102/1038 Bača – Dolenja Trebuša od km 0+100 do km 6+500«, na katerega se sklicuje izbrani ponudnik v ponudbeni dokumentaciji, izvedena zahtevana dela na podpornem zidu višine min. 8 m, merjeno od vrha pasovnega temelja ali temeljne grede do vrha zidu. Državna revizijska komisija je zato navedbe vlagatelja, da so v referenčnem obrazcu za izpostavljeni referenčni posel navedeni neresnični podatki glede višine zidu (oz. zidov), zavrnila kot neutemeljene.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo še zatrjuje, da v referenčnem obrazcu za referenčni posel »Rekonstrukcija glavne ceste G2 102/1038 Bača – Dolenja Trebuša od km 0+100 do km 6+500« izbrani ponudnik ni pojasnil, v katerem delu se referenca nanaša nanj oz. da izbrani ponudnik ni dokazal in izkazal vrste ter obsega del, ki jih je sam izvedel v okviru referenčnega posla.

    Izpostavljenim revizijskim navedbam Državna revizijska komisija ne more slediti. Pregled ponudbe izbranega ponudnika namreč pokaže, da je izbrani ponudnik v ponudbeno dokumentacijo predložil referenčni obrazec, izpolnjen skladno z zahtevami naročnika. Iz referenčnega obrazca izhaja, da sta sporni referenčni posel skupaj izvedli družba CPG, d.d., Nova Gorica (kot vodilni partner) in družba SGP Zidgrad Idrija, d.d. (kot partner), ki nastopa kot vodilni partner v ponudbi izbranega ponudnika. Iz izpostavljenega obrazca nadalje izhaja, da je referenčni naročnik spornega referenčnega posla predmetni naročnik. V izpostavljenem obrazcu je izbrani ponudnik kot »opis referenčnih del, ki jih je pri tej gradnji izvedel in obračunal ponudnik oz. gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi« med drugim navedel »izvedba podpornih in opornih zidov – AB obloge zidov, višine zidov 8 m«. Ob upoštevanju navedenega in ob upoštevanju, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila kot dokazilo za izpolnjevanje spornega referenčnega pogoja od ponudnikov zahteval zgolj predložitev referenčnega obrazca, ki ga je izpolnil ponudnik sam, ne pa tudi morebitnih drugih dokazil, gre ugotoviti, da je izbrani ponudnik z predložitvijo zahtevanega obrazca izpolnil zahteve, določene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

    Vlagatelj je v zahtevku za revizijo tudi zatrjeval, da se izbrani ponudnik s spornim referenčnim poslom sklicuje na »reference drugega subjekta«. V zvezi z izpostavljenimi navedbami gre najprej poudariti, da mora skladno s trditveno-dokaznim bremenom, ki je na vlagatelju, slednji (v zahtevku za revizijo) najprej navesti vsa dejstva, na katera opira svoj zahtevek, in predlagati dokaze, s katerimi ta dejstva dokazuje. Na vlagatelju je torej breme, da najprej zatrjuje, da izbrani ponudnik zahtevanih del ni izvedel sam (ampak jih je izvedel drugi gospodarski subjekt), nato pa za namen dokazovanja teh trditev predlaga dokaze. V obravnavanem primeru vlagatelj svojih pavšalnih navedb, da se izbrani ponudnik sklicuje na reference drugega subjekta, ni z ničemer dokazoval, zato so njegove trditve ob odsotnosti dokazov v tej smeri zgolj predvidevanja, ki ne morejo vzbuditi dvoma o pravilnem ravnanju naročnika.

    Ne glede na navedeno pa gre še ugotoviti, da med strankama ni sporno, da sta referenčni posel skupaj izvedli družba CPG, d.d., Nova Gorica (kot vodilni partner) in vodilni partner izbranega ponudnika (kot partner). Naročnik, ki je tudi referenčni naročnik, je pojasnil, da je izbrani ponudnik oz. partner SGP Zidgrad Idrija, d.d., prevzel nezanemarljiv delež (in sicer 22,51 %) pri izvedbi referenčnega posla in da je bil solidarno odgovoren za izvedbo celotnega posla. Izpostavljenim navedbam naročnika vlagatelj ni nasprotoval. Po presoji Državne revizijske komisije je ob upoštevanju, da sta referenčni posel skupaj izvedla partnerja, in ob upoštevanju intenzitete udeležbe izbranega ponudnika v referenčnem poslu in glede na prevzem odgovornosti v samem referenčnem poslu, potrebno referenčni posel šteti (tudi) kot posel izbranega ponudnika in za njegovo lastno referenco. Poleg tega je naročnik pojasnil, da iz končne obračunske situacije (ki jo je odstopil Državni revizijski komisiji), izhaja, da je izbrani ponudnik izvedel 33% skupne predračunske vrednosti za izvedbo podpornih in opornih konstrukcij oz. 71% vrednosti, če se ne upoštevajo kamnite zložbe. Navedbam vlagatelja, da bi naročnik lahko posledično izbranemu ponudniku priznal zgolj »referenco v tem odstotku«, Državna revizijska komisija ne more slediti. Najprej gre poudariti, da naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni zahteval, da ponudniki izkažejo, da so zahtevana dela izvedli »dejansko, izključno in samo« sami, kot to zatrjuje vlagatelj. Prav tako naročnik ni določil, da bo kot ustrezno štel le referenco, če v ponudbi sodelujejo vsi tisti subjekti, ki so skupaj izvedli referenčni posel, zato je v obravnavanem primeru relevantno zgolj, da je izbrani ponudnik sodeloval pri izvedbi zahtevanih del. Glede na navedeno in glede na dejstvo, da naročnik ni izrecno zahteval, da morajo ponudniki referenčna dela izvesti izključno sami, gre ugotoviti, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati, da se izbrani ponudnik z izpostavljenim referenčnim poslom »sklicuje na reference drugega subjekta«.

    Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev, ko je na podlagi referenčnega posla »Rekonstrukcija glavne ceste G2 102/1038 Bača – Dolenja Trebuša od km 0+100 do km 6+500« štel, da je izbrani ponudnik izkazal izpolnjevanje referenčnega pogoja. Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija tudi ni presojala vlagateljevih navedb glede neustreznosti preostalih referenčnih obrazcev, ki jih je izbrani ponudnik predložil v ponudbeno dokumentacijo, saj morebitna ugotovitev, da izbrani ponudnik z ostalimi referenčnimi potrdili ni izkazal izpolnjevanja referenčnega pogoja, ne bi v ničemer vplivala na drugačno odločitev Državne revizijske komisije.

    Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, zato je, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnila.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


    S sklepom št. 018-210/2016-6 z dne 21.11.2016 je Državna revizijska komisija vlagatelju, na podlagi drugega odstavka 36. člena ZPVPJN naložila, da za izdelavo strokovnega mnenja založi predujem v znesku 1.500,00 EUR, kar je vlagatelj tudi storil. Strokovnjak je svoje delo obračunal v vrednosti 1.367,25 EUR, kar Državna revizijska komisija ocenjuje za ustrezno višino in mu jo priznava v celoti. Glede na navedeno, razlika do založenega zneska predujma znaša 132,75 EUR, ki se vlagatelju vrnejo na njegov račun.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


    Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


    V Ljubljani, 6.3.2017

    Predsednica senata:
    mag. Mateja Škabar,
    članica Državne revizijske komisije













    Vročiti:
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana,
    - odvetnik mag. Franci Kodela, Na Trati 11, 1210 Ljubljana – Šentvid.
    - SGP Zidgrad Idrija, d.d., Vojkova 8, 5280 Idrija,
    - Ginex International, d.o.o. Rejčeva ulica 3, 5000 Nova Gorica
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

    V vednost:
    - finančno-računovodska služba Državne revizijske komisije, tu.

    Vložiti:
    - v spis zadeve, tu.

    Natisni stran