Na vsebino
EN

018-149/2016 Univerza v Ljubljani

Številka: 018-149/2016-5
Datum sprejema: 6. 9. 2016

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter Boruta Smrdela in Nine Velkavrh, kot članov senata, v postopku pravnega varstva glede postopka oddaje javnega naročila »Dobava in vzdrževanje poslovnega informacijskega sistema Univerze v Ljubljani« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj RAZVOJNI CENTER IRC CELJE, d. o. o., Ulica XIV. divizije 14, Celje, ki ga zastopa Odvetniška družba Čeferin in partnerji, o. p., d. o. o., Taborska cesta 13, Grosuplje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika UNIVERZA V LJUBLJANI, Kongresni trg 12, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 6. 9. 2016

odločila:

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 28. 7. 2016 se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 24. 3. 2016 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za dobavo in vzdrževanje poslovnega informacijskega sistema (v nadaljevanju: javno naročilo). Obvestilo o naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku (z namenom sklenitve okvirnega sporazuma) je bilo dne 29. 3. 2016 (s številko objave JN2205/2016) objavljeno na Portalu javnih naročil, dne 31. 3. 2016 pa (s številko dokumenta 108202) v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2016/S 063.

Naročnik je dne 14. 7. 2016 sprejel Obvestilo o izločitvi vseh ponudb, številka 401-1/2016 (v nadaljevanju: obvestilo o izločitvi vseh ponudb), iz katerega izhaja, da »se v skladu s 1. odstavkom 80. člena ZJN-2« ponudbe vseh ponudnikov »izločijo kot nepopolne«.

Obvestilo o izločitvi vseh ponudb je vlagatelj prejel dne 20. 7. 2016, dne 1. 8. 2016 pa je naročnik prejel vlagateljev zahtevek za revizijo, z dne 28. 7. 2016, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj predlaga, da naročnik ali Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi ter razveljavi naročnikovo odločitev (to je obvestilo o izločitvi vseh ponudb), obenem pa zahteva tudi povrnitev stroškov postopka. Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je naročnik ravnal nezakonito s tem, ko je ugotovil, da je njegova ponudba nepopolna, kot takšna pa izločena iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila. Po stališču vlagatelja je z referencami, kot izhajajo iz njegove ponudbe, sledil vsem določbam razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila, zato mu na poziv naročnika ni bilo »potrebno predložiti novih referenčnih potrdil«. V nadaljevanju zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da je naročnik »izdal obvestilo o izločitvi vseh ponudb« […] »že dne 14.07.2016, to je pred potekom roka, v katerem bi upoštevaje poziv k dopolnitvi ponudbe z dne 08.07.2016« […] »lahko dopolnil svojo ponudbo«, pa tudi, da »[z]a zahtevo po predložitvi menične izjave in menice v zavarovanje resnosti ponudbe s strani vseh soponudnikov ni nikakršen podlage v razpisni dokumentaciji«.

Naročnik je dne 9. 8. 2016 sprejel sklep, številka 401-1/2016, s katerim je zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil, obenem pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V odločitvi o zahtevku za revizijo naročnik zavrača zatrjevanja vlagatelja, da je vlagatelj z referencami, kot izhajajo iz njegove ponudbe, sledil vsem določbam razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila, (in mu zato na njegov poziv ni bilo »potrebno predložiti novih referenčnih potrdil«), zavrača pa tudi zatrjevanja vlagatelja, da »[z]a zahtevo po predložitvi menične izjave in menice v zavarovanje resnosti ponudbe s strani vseh soponudnikov ni nikakršen podlage v razpisni dokumentaciji«. Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo še zatrjuje, da je »[d]atum 14. 7. 2016, ki se nahaja na dokumentu "Obvestilo o izločitvi vseh ponudb"«, »tipkarska napaka, ki ne potrjuje dejstva, da« […] »vlagateljeve dopolnitve ni upošteval«, obenem pa dodaja, da (iz obvestila o izločitvi vseh ponudb izhaja, da) »[v]lagateljeva dopolnitev ponudbe ni bila ustrezna iz vsebinskih razlogov«.

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj prejel dne 11. 8. 2016, naročnik pa je z dopisom z dne 10. 8. 2016, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dan kasneje, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje tega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 18. 8. 2016 prejela vlogo »OPREDELITEV VLAGATELJA ZAHTEVE ZA REVIZIJO«, z dne 17. 8. 2016 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). V tej vlogi vlagatelj »v celoti vztraja pri vloženi reviziji in vseh navedbah, ki jih je v zahtevku za revizijo že podal«, v pretežnem delu ponavlja vsebino zahtevka za revizijo in se ponekod opredeljuje do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija je dne 19. 8. 2016 prejela dodatno, dotlej še neodstopljeno dokumentacijo, ki ji jo je z dopisom, z dne 17. 8. 2016, odstopil naročnik.

Po proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje javnega naročila, po proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, pa tudi po proučitvi predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik z obvestilom o izločitvi vseh ponudb vse ponudbe »izloči[l] kot nepopolne«. Iz zadevnega obvestila med drugim izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo (kot nepopolno) izločil iz razloga, ker vlagatelj »zahtevane dopolnitve ni opravil in ni predložil vsebinsko in številčno ustreznih referenc, kot je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji« (predzadnji odstavek na strani 2), pa tudi iz razloga, ker »je ugotovil, da ponudnika v skupni ponudbi nista predložila vsak svoje menice in menične izjave, kot je bilo zahtevano v odgovoru naročnika, objavljenem dne 7. 6. 2016 ob 08:16 uri. V delu, ki se nanaša na finančna zavarovanja za resnost ponudbe,« pa »ni mogoče dovoliti dopolnitev ali sprememb ponudbe« (zadnji odstavek na strani 2 in prvi odstavek na strani 3).

Upoštevaje izpostavljeno uvodno ugotovitev je Državna revizijska komisija po opravljenem predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo v revizijskem postopku, kot izhaja iz 31. člena ZPVPJN, tega sprejela v vsebinsko obravnavo (drugi odstavek 31. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je najprej odločala o zahtevku za revizijo v vsebini, v kateri vlagatelj zatrjuje, da »je naročnikova odločitev o izločitvi vseh ponudb, v delu, ki se nanaša na ponudbo vlagatelja sprejeta v nasprotju z določili razpisne dokumentacije in v nasprotju z določili ZJN-2« (prvi odstavek na strani 9 zahtevka za revizijo), v povezavi z vsebino VII. točke (na straneh od 10 do 12), v kateri vlagatelj zatrjuje med drugim tudi to, da »[z]a zahtevo po predložitvi menične izjave in menice v zavarovanje resnosti ponudbe s strani vseh soponudnikov ni nikakršen podlage v razpisni dokumentaciji« (predzadnji odstavek na strani 11).

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija sledila vlagatelju in izvedla dokazni predlog »razpisna dokumentacija, že pri naročniku« (prva alinea rubrike »Dokaz:« na strani 3, v zvezi z rubriko »DOKAZ:« »kot doslej« na strani 12 zahtevka za revizijo).

Ob vpogledu v razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v točki »2.5.1. Sestava ponudbene dokumentacije« Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe zapisal, da se podroben seznam vseh ponudbenih dokumentov nahaja v IV. poglavju »Priloge k razpisni dokumentaciji – seznam vseh ponudbenih dokumentov s priloženimi obrazci (obrazci št. 1 – 13)«, pri tem pa je dodal, da ponudnik priloži k ponudbi dokazila o izpolnjevanju pogojev v obliki izpolnjenih, podpisanih in z žigom potrjenih že vnaprej pripravljenih obrazcev izjav (del tretje povedi prvega odstavka točke »2.5.2. Izdelava ponudbe« Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe).

V Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe je naročnik nadalje določil, da »[s]kupni ponudniki priložijo ponudbi instrument zavarovanja za resnost ponudbe« (pravno relevantni del četrtega odstavka točke »2.5.2.1. Skupna ponudba«), pri tem pa je dodal, da so skupni ponudniki solidarno odgovorni za izpolnitev predmeta javnega naročila (druga poved petega odstavka točke »2.5.2.1. Skupna ponudba« Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe).

V točki »2.5.8.1. Splošno« Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe je naročnik določil, da mora ponudnik za zavarovanje izpolnitve svoje obveznosti do naročnika naročniku predložiti bianco menico za resnost ponudbe, v točki »2.5.8.2. Zavarovanje resnosti ponudbe« Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe pa je naročnik določil, da »[p]onudnik predloži k ponudbi bianco menico z menično izjavo s pooblastilom za izpolnitev menice v višini 3 % vrednosti ponudbe (z vključenim DDV)«. Vendar pa je v odgovoru na vprašanje enega od gospodarskih subjektov, ki se je glasilo, »ali mora v primeru partnerske ponudbe partner iz tujine predložiti tudi obrazce 6, 7, 10, 12 in 13? Oziroma katere obrazce mora predložiti, da bo ponudba pravilna (popolna)?«, naročnik v pravno relevantnem delu odgovoril: »Obrazec 10 – menično izjavo skupaj z menico morajo predložiti vsi soponudniki« (dodatna pojasnila razpisne dokumentacije z »Datum[om] objave: 07.06.2016 08:16«; v nadaljevanju: odgovor »Datum objave: 07.06.2016«). Skladno z odgovorom naročnika »Datum objave: 10.06.2016 10:53« podizvajalcem Obrazca 10 ni bilo potrebno izpolniti. Zadevne informacije se kot informacije, ki jih je naročnik posredoval gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje tega javnega naročila, na podlagi tretje povedi drugega odstavka 71. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) štejejo za del razpisne dokumentacije.

V točki »2.7.2. Postopek odpiranja in pregled ponudb« Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v zadnjem odstavku) je naročnik določil, da bo po zaključenem preverjanju izločil vse ponudbe, ki niso popolne.

V posledici navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni slediti zatrjevanju vlagatelja, po katerem »[z]a zahtevo po predložitvi menične izjave in menice v zavarovanje resnosti ponudbe s strani vseh soponudnikov ni nikakršen podlage v razpisni dokumentaciji« (predzadnji odstavek na strani 11 zahtevka za revizijo). Vlagatelj je namreč, kot tudi sam zatrjuje v zahtevku za revizijo (prvi odstavek VII. točke), v postopku oddaje zadevnega javnega naročila »podal skupno ponudbo z družbo« M. (opomba; firmo družbe skupnega ponudnika je na prvo črko okrajšala Državna revizijska komisija), iz odgovora »Datum objave: 07.06.2016« pa v navezavi na doslej predstavljen del tretje povedi prvega odstavka točke »2.5.2. Izdelava ponudbe« Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, v navezavi na doslej predstavljeno vsebino pravno relevantnega dela četrtega odstavka točke »2.5.2.1. Skupna ponudba« Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, v navezavi na doslej predstavljeno vsebino druge povedi petega odstavka točke »2.5.2.1. Skupna ponudba« Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, v navezavi na doslej predstavljeno vsebino točke »2.5.8.1. Splošno« Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe in v navezavi na doslej predstavljeno vsebino točke »2.5.8.2. Zavarovanje resnosti ponudbe« Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe jasno izhaja, da so morali v primeru partnerske ponudbe za to, da »bo ponudba pravilna (popolna)«, »Obrazec 10 – menično izjavo skupaj z menico« […] »predložiti vsi soponudniki«. Takšen zaključek velja ne glede na vsebino prvih treh odstavkov točke »2.5.2.1. Skupna ponudba« Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, ki jih vlagatelj navaja v zahtevku za revizijo (četrti odstavek VII. točke), saj prvi trije odstavki omenjene točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe na predstavljeni zaključek v ničemer ne vplivajo in za odločitev o zadevi niso pravno relevantni. Prvi odstavek točke »2.5.2.1. Skupna ponudba« Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe namreč podaja definicijo skupne ponudbe (o čemer v tem postopku ni spora), drugi odstavek točke »2.5.2.1. Skupna ponudba« Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe se nanaša na zahteve za Obrazec 3 in za Obrazec 4, ki ju je potrebno predložiti k skupni ponudbi (o tem, da omenjena obrazca v vlagateljevi ponudbi morebiti ne bi bila predložena ali pa bi bila pomanjkljiva oziroma neustrezna, v tem postopku ni spora), tretji odstavek točke »2.5.2.1. Skupna ponudba« Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe pa se nanaša na zahteve glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati skupni ponudniki (in v navezavi na sporno vprašanje, vezano na bianko menico in na menično izjavo s pooblastilom za izpolnitev menice, niso relevantne), ne pa na instrument(e) zavarovanja za resnost ponudbe (ki so predmet obravnave in predmet spora med vlagateljem in naročnikom). V predstavljenem smislu je razumeti tudi zatrjevanje naročnika, po katerem »je učinke solidarne odgovornosti skupnih ponudnikov mogoče zasledovati le na način, da lahko naročnik uveljavlja finančno zavarovanje za resnost ponudbe od kateregakoli soponudnika« (drugi odstavek na strani 9 odločitve o zahtevku za revizijo).

Res je sicer, da se v vprašanju, ki je podlaga za odgovor »Datum objave: 07.06.2016«, omenja primer »partnerske ponudbe«, ko je »partner iz tujine«, vendar pa je odgovor »Datum objave: 07.06.2016« širši in obenem povsem jasen, saj razpisno dokumentacijo spreminja na način, da morajo »menično izjavo skupaj z menico« […] »predložiti vsi soponudniki«, ne pa le »partner iz tujine«. Zahteva po tem, da bi moral »menično izjavo skupaj z menico« predložiti zgolj vsak »partner iz tujine«, bi bila tudi neupravičeno diskriminatorna do »partner[jev]«, ki niso »iz tujine«, kot takšna pa v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2). Upoštevaje navedeno je v predstavljenem smislu slediti naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo zatrjuje, da je »podal splošen in jasen odgovor« (zadnji odstavek na strani 8) in da bi, »[v] kolikor bi takšno navodilo veljalo le za partnerske ponudbe, pri katerih je eden od partnerjev iz tujine,« […] »za primer obrazca 10 takšno navodilo predstavljalo diskriminatorno ravnanje naročnika« (prvi odstavek na strani 9). Po drugi strani ni slediti vlagatelju v njegovem zatrjevanju, da »se je predmetni odgovor nanašal na specifično okoliščino enega od partnerjev, posledično pa zgolj na partnerske ponudbe pri katerih je eden od partnerjev partner iz tujine, ne pa tudi na vse ostale skupne ponudbe« (stran 11 zahtevka za revizijo). Ob tem ne gre prezreti niti dejstva, da je edini ponudnik, ki je poleg vlagatelja v postopku oddaje zadevnega javnega naročila predložil skupno ponudbo, v ponudbi predložil dve bianko menici z meničnima izjavama s pooblastilom za izpolnitev menic (za vsakega od skupnih ponudnikov – oba sta pravni osebi slovenskega prava, kot takšnih pa nobenega od njiju ni označiti za »partner[ja] iz tujine«). Kot je Sodišče Evropske unije zapisalo že v več svojih odločitvah, mora naročnik ravnati strogo v skladu z merili, ki jih je sam določil (glej v tem smislu na primer sodbo Sodišča Evropske unije, dne 29. 4. 2004 sprejeto v zadevi številka C 496/99 P, Komisija Evropskih skupnosti proti CAS Succhi di Frutta SpA, ECLI:EU:C:2004:236, točka 115, sodbo Sodišča Evropske unije, dne 10. 10. 2013 sprejeto v zadevi številka C 336/12, Ministeriet for Forskning, Innovation og Videregående Uddannelser proti Manova A/S, ECLI:EU:C:2013:647, točka 40, pa tudi sodbo Sodišča Evropske unije, dne 6. 11. 2014 sprejeto v zadevi številka C 42/13, Cartiera dell’Adda SpA proti CEM Ambiente SpA, ECLI:EU:C:2014:2345, točka 42). Ta stroga obveznost, ki zavezuje naročnike, spada na področje načela enakega obravnavanja in iz njega izhajajoče obveznosti preglednosti, ki ju morajo naročniki spoštovati. Dejstvo, da »mora naročnik ponudbe presojati zgolj ob doslednem upoštevanju vseh postavljenih zahtev«, pa upravičeno v zahtevku za revizijo (prvi odstavek na strani 12) zatrjuje tudi vlagatelj sam.

Glede na vse doslej navedeno ni slediti vlagatelju v njegovem stališču, da je predstavljeni zaključek »v nasprotju z razpisno dokumentacijo in določbami ZJN-2« (tretji odstavek VII. točke zahtevka za revizijo).

V posledici predstavljenega razumevanja razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila je Državna revizijska komisija vpogledala v vlagateljevo ponudbo, pri tem pa je ugotovila, da se v njej nahaja ena menična izjava s pooblastilom za izpolnitev, podpisana in žigosana s strani enega od skupnih ponudnikov v ponudbi izbranega ponudnika, in ena (v dveh delih izpolnjena) menica, podpisana in žigosana s strani enega od skupnih ponudnikov v ponudbi izbranega ponudnika. Menice in menične izjave s pooblastilom za izpolnitev, podpisane in žigosane s strani drugega skupnega ponudnika, v ponudbi izbranega ponudnika ni najti. Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal, da je naročnik v obvestilu o izločitvi vseh ponudb »v nasprotju z določili razpisne dokumentacije in v nasprotju z določili ZJN-2« ugotovil, da »ponudnika v skupni ponudbi nista predložila vsak svoje menice in menične izjave, kot je bilo zahtevano v odgovoru naročnika, objavljenem dne 7. 6. 2016 ob 08:16 uri« (zadnji odstavek na strani 2), niti ni dokazal, da je »odločitev o izločitvi vseh ponudb« v tem delu »sprejeta v nasprotju z določili razpisne dokumentacije in v nasprotju z določili ZJN-2« (prvi odstavek na strani 9 zahtevka za revizijo).

Pri tem ne gre prezreti niti dejstva, da je Državna revizijska komisija že v svoji odločitvi, številka 018-183/2015-4, z dne 9. 10. 2015 (ki je v citiranem delu aktualna tudi za tokratno zadevo), zapisala: »Glede na jasen namen in vlogo zavarovanja za resnost ponudbe ni mogoče zavzeti stališča, da gre za tisti del ponudbe, katerega pomanjkljivosti je mogoče kadarkoli odpravljati, bodisi s spreminjanjem ali dopolnjevanjem neustreznega zavarovanja bodisi s predložitvijo manjkajočega zavarovanja. V tem primeru bi bili naročniki izpostavljeni zlorabam, saj bi ponudniki lahko namenoma predložili neustrezno zavarovanje za resnost ponudbe ali pa ga sploh ne bi predložili, pričakujoč, da bodo napake lahko odpravljali kasneje, če jim bo to glede na podatke, pridobljene na javnem odpiranju ponudb, sploh še v interesu. Naročniki bi bili v tem primeru odvisni od volje ponudnikov, zavarovanje za resnost ponudbe pa bi v celoti izgubilo svoj namen. Zato je treba ugotoviti, da zavarovanje za resnost ponudbe predstavlja tisti element, ki mora biti v vsakem primeru predložen ob sami ponudbi in v taki vsebini, kot je zahteval naročnik v razpisni dokumentaciji, morebitnih napak pa ni dopustno naknadno odpravljati, temveč predstavljajo podlago za izločitev ponudbe«.

Vsebinsko primerljivo je Državna revizijska komisija zapisala tudi v svoji odločitvi, številka 018-167/2012-3, z dne 15. 6. 2012 (ki je v citiranem delu smiselno aktualna tudi za tokratno zadevo): »Državna revizijska komisija ugotavlja, da ponudbe izbranega ponudnika v izpostavljenem delu (v delu nepredložene originalne garancije za resnost ponudbe) v konkretnem primeru ni mogoče šteti zgolj za formalno nepopolno, temveč jo je potrebno šteti za vsebinsko nepopolno. Res je sicer, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), vendar pa ponudbe izbranega ponudnika v konkretnem primeru ni dopustno dopolnjevati v skladu z 78. členom ZJN-2. To bi bilo namreč v neskladju s posebnim pomenom (bančne) garancije za resnost ponudbe, ki med drugim izhaja tudi iz 74.a člena ZJN-2, ter v neskladju z dejstvom, da je v zasledovanju smisla in temeljnega namena garancije za resnost ponudbe (skladno z zahtevami razpisne dokumentacije) ključno prav to, da z garancijo za resnost ponudbe ponudnik razpolaga že ob poteku roka za predložitev ponudb, slednje omenjeno dejstvo pa je izraženo s predložitvijo originala garancije za resnost ponudbe že v ponudbi - le tako lahko garancija namreč predstavlja učinkovito zavarovanje naročniku za primer morebitne situacije, ko ponudnik v postopku javnega naročanja po poteku roka za oddajo ponudb umakne svojo ponudbo«.

Vsebinsko primerljivo izhaja tudi iz odločitev Državne revizijske komisije, številka 018-263/2011-5, z dne 16. 9. 2011, ter številka 018-058/2015-4, z dne 14. 4. 2015.

Ob upoštevanju navedenega ni slediti vlagatelju v njegovem stališču, po katerem »bi moral naročnik vlagatelja v skladu z 78. členom ZJN-2 pozvati k dopolnitvi ponudbe, ker« […] »manjkajoča menica ne spreminja niti ponudbene cene, niti ne vpliva na merila za razvrščanje ponudb« (četrti odstavek X. točke opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo).

V navezavi na zatrjevanja vlagatelja, kot v predstavljenem povzetku izhajajo iz zadnjega odstavka na strani 11 zahtevka za revizijo in po katerih »ni znano, v kakšni višini bi morala soponudnika predložiti menico v zavarovanje resnosti ponudbe«, oziroma po katerih »[z]golj število subjektov, ki oddajo ponudbo (torej posameznik ali skupna ponudba) ne more biti opravičljiv kriterij za razlikovanje zadostnosti podanega zavarovanja resnosti ponudbe«, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da zahtevek za revizijo v izpostavljeni vsebini ni vložen ob upoštevanju 25. člena ZPVPJN. Vlagatelj namreč po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, v zahtevku za revizijo pa tudi ni dokazal, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred rokom, določenim za predložitev ponudb. Zahtevek za revizijo prav tako ni vložen ob upoštevanju tretjega odstavka 25. člena ZPVPJN (v povezavi z drugim odstavkom istega člena). V predstavljenem smislu je tako slediti tudi naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (tretji odstavek na strani 9) zatrjuje, da je »ta očitek vlagatelja mogoče razumeti kot očitek o vsebini razpisne dokumentacije, za kar je vlagatelj prepozen, saj bi te kršitve« […] »moral uveljavljati« […] »skladno s 1. odstavkom 25. člena ZPVPJN«.

V posledici predstavljenih dejstev, ugotovitev in zaključkov je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo na podlagi prve alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN kot neutemeljen zavrnila.

Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija v nadaljevanju (upoštevaje načelo hitrosti in učinkovitosti – 9. člen ZPVPJN) tudi ni odločala o preostalih delih vlagateljevega zahtevka za revizijo. Odločitev o preostalih delih vlagateljevega zahtevka za revizijo namreč v ničemer ne bi vplivala na predmetno odločitev Državne revizijske komisije, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa, saj je bilo že doslej ugotovljeno, da vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal, da »[z]a zahtevo po predložitvi menične izjave in menice v zavarovanje resnosti ponudbe s strani vseh soponudnikov ni nikakršen podlage v razpisni dokumentaciji« (predzadnji odstavek na strani 11), niti ni dokazal, da je v posledici »naročnikova odločitev o izločitvi vseh ponudb, v delu, ki se nanaša na ponudbo vlagatelja sprejeta v nasprotju z določili razpisne dokumentacije in v nasprotju z določili ZJN-2« (prvi odstavek na strani 9 zahtevka za revizijo).

V navezavi na zatrjevanja vlagatelja, po katerih je naročnik »izdal obvestilo o izločitvi vseh ponudb« […] »že dne 14.07.2016, to je pred potekom roka, v katerem bi upoštevaje poziv k dopolnitvi ponudbe z dne 08.07.2016 vlagatelj zahtevka za revizijo lahko dopolnil svojo ponudbo« (drugi odstavek VI. točke na strani 9, v povezavi s četrtim odstavkom iste točke zahtevka za revizijo), pa Državna revizijska komisija zgolj še pripominja, da je bil vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnjen že iz doslej predstavljenega razloga, ki je v obvestilu o izločitvi vseh ponudb zapisan jasno in v katerem je naročnik »ugotovil, da ponudnika v skupni ponudbi nista predložila vsak svoje menice in menične izjave, kot je bilo zahtevano v odgovoru naročnika«, pri čemer »[v] delu, ki se nanaša na finančna zavarovanja za resnost ponudbe, ni mogoče dovoliti dopolnitev ali sprememb ponudbe, zato je potrebno tako ponudbo izločiti«. Naročnik torej v omenjenem delu vlagatelja ni pozival na dopolnitev njegove ponudbe, zakonitost obvestila o izločitvi vseh ponudb pa v tej vsebini ni odvisna od tega, kateri datum nosi in kateri dan je vlagatelj naročniku posredoval vlogo »Pojasnila in dopolnitev ponudbe«, z dne 14. 7. 2016. Neodvisno od navedenega je ugotoviti tudi, da je naročnik v obvestilu o izločitvi vseh ponudb sicer res zapisal (med drugim), da »[p]onudnik zahtevane dopolnitve ni opravil«, kot to v zahtevku za revizijo (četrti odstavek VI. točke na strani 9) zatrjuje vlagatelj, vendar pa naročnik citirane povedi ni zaključil s piko, pač pa jo je nadaljeval z besedilom »in ni predložil vsebinsko in številčno ustreznih referenc, kot je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji«, kar spreminja njen pomen, kot ga podaja vlagatelj. Iz citirane povedi, brane povezano in v celoti, je namreč razbrati, da vlagateljeva »dopolnit[ev]« po vsebini ni bila ustrezna, saj vlagatelj (v njej) »ni predložil vsebinsko in številčno ustreznih referenc, kot je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji«, oziroma, da »[v]lagateljeva dopolnitev ponudbe ni bila ustrezna iz vsebinskih razlogov« (II. točka na strani 2 odločitve o zahtevku za revizijo). Naročnik je vlagateljevo vlogo »Pojasnila in dopolnitev ponudbe«, z dne 14. 7. 2016, kot zatrjuje (vlagatelj pa temu ne oporeka), prejel »preko elektronske pošte dne 15. 7. 2016«, po pošti (kot izhaja iz podatka prejemne štampiljke na njej) dne 18. 7. 2016, obvestilo o izločitvi vseh ponudb pa je vlagatelju (kot izhaja iz naročniku vrnjene vročilnice) po pošti poslal dne 19. 7. 2016, torej štiri dni po njenem prejemu »preko elektronske pošte dne 15. 7. 2016«. Da je vlagatelj obvestilo o izločitvi vseh ponudb po vsebini razumel na način, da na poziv naročnika »ni predložil vsebinsko in številčno ustreznih referenc, kot je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji«, izhaja tudi iz samega zahtevka za revizijo (zlasti v IV. točki). Glede na vse navedeno Državna revizijska komisija obvestila o izločitvi vseh ponudb ni razveljavila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo in v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo zahteva tudi, da mu naročnik povrne priglašene stroške postopka pravnega varstva.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem postopku ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija njegovo zahtevo za povrnitev stroškov na podlagi 70. člena ZPVPJN zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 6. 9. 2016


Predsednica senata
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije









Vročiti:
– UNIVERZA V LJUBLJANI, Kongresni trg 12, 1000 Ljubljana
– Odvetniška družba Čeferin in partnerji, o. p., d. o. o., Taborska cesta 13, 1290 Grosuplje
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
– v spis zadeve, tu

Natisni stran