Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-031/2016 Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta

    Številka: 018-031/2016-34
    Datum sprejema: 20. 6. 2016

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter Nine Velkavrh in mag. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila za »[n]akup in preventivno vzdrževanje sistema za forenzično sekveniranje DNA (NGS) z vključenim potrošnim materialom« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj KEMOMED, d. o. o., Kališka ulica 9, Kranj, ki ga zastopa odvetniška družba Avbreht, Zajc in partnerji, o. p., d. o. o., Šestova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika UNIVERZA V LJUBLJANI, MEDICINSKA FAKULTETA, Vrazov trg 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 20. 6. 2016

    odločila:

    1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo, z dne 9. 2. 2016, se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, številka 091-11-16/15, z dne 8. 1. 2016.

    2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 3.336,60 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

    3. Preostanek založenega predujma v znesku 696,06 EUR se vlagatelju vrne na transakcijski račun, številka SI56 2900 0005 5346 117, odprt pri UniCredit Banki Slovenija, d. d..

    4. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

    Obrazložitev:

    Naročnik je dne 21. 9. 2015 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za nakup in preventivno vzdrževanje aparata za forenzično sekveniranje DNA (NGS) z vključenim potrošnim materialom (v nadaljevanju: javno naročilo). Obvestilo o naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku (z namenom sklenitve okvirnega sporazuma) je bilo dne 25. 9. 2015 (s številko objave JN6657/2015) objavljeno na Portalu javnih naročil, dne 30. 9. 2015 pa (s številko dokumenta 342348) v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2015/S 189.

    Naročnik je dne 8. 1. 2016 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, številka 091-11-16/15 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katere med drugim izhaja, da se v postopku oddaje zadevnega javnega naročila kot najugodnejšo ponudbo izbere ponudbo ponudnika »OMEGA d.o.o., Dolinškova 8, 1000 Ljubljana« (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

    Odločitev o oddaji naročila je vlagatelj prejel dne 27. 1. 2016, dne 9. 2. 2016 pa je na pošto priporočeno oddal zahtevek za revizijo, z dne 9. 2. 2016, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). Vlagatelj v zahtevku za revizijo kot prvo zatrjuje, da je naročnik kršil določbe Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) s tem, ko je izbranemu ponudniku omogočil nedopustno dopolnitev njegove ponudbe glede cene na enoto, pa tudi v delih, ki se vežejo na tehnične specifikacije. Kot drugo vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje naslednjih treh zahtev naročnika, kot izhajajo iz razpisne dokumentacije:
    – zahteve, po kateri naj sekvenator »omogoča avtomatsko sekveniranje v povratni smeri«;
    – zahteve, po kateri naj »[p]omnoževanje knjižnice oz. klonov, sekvenciranje (v povratni smeri (angl. paired end)) in analiza podatkov (poimenovanje baz, poravnava, prepoznavanje variant in izdelava poročil) poteka avtomatizirano v enem aparatu«;
    – zahteve, po kateri naj »[p]omnoževanje DNA knjižnice poteka brez posredovanja uporabnika in predhodnega emulzijskega PCR«.
    V posledici navedenega vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila in vseh nadaljnjih ravnanj naročnika, pa tudi, da mu naročnik povrne stroške postopka.

    Naročnik je dne 16. 2. 2016 osebno in dne 17. 2. 2016 po pošti prejel »Izjasnitev izbranega ponudnika po členu 27 ZPVPJN na ZAHTEVEK ZA REVIZIJO ZOPER ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA št. 091-11-16/15 z dne 8.1.2016«, z dne 16. 2. 2016, skupaj s prilogama (v nadaljevanju: izjasnitev o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo). V zadevni vlogi izbrani ponudnik zatrjuje, da ni nedopustno dopolnil svoje ponudbe glede cene na enoto, niti v delih, ki se vežejo na tehnične specifikacije, obenem pa dodaja, da njegova ponudba izpolnjuje vse zahteve razpisne dokumentacije in da sistem, ki ga je ponudil vlagatelj, ne »ustreza vsem zahtevam naročnika iz obrazca Tehnične zahteve in specifikacije OBR-12«.

    Naročnik je dne 23. 2. 2016 sprejel odločitev o zahtevku za revizijo, številka 091-11-22/15, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil, kot neutemeljeno pa je zavrnil tudi zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V odločitvi o zahtevku za revizijo naročnik opozarja, da vlagatelju v tem postopku pravnega varstva ne gre priznati aktivne legitimacije, ugotavlja pa tudi, da ni kršil določb 78. člena ZJN-2, saj je izbrani ponudnik »izpolnil OBR – 17« in poleg njega »ponudbi priložil poseben obrazec P-LTD-13R-15, v katerem je med drugim navedel spisek vsega potrebnega potrošnega materiala, s kataloškimi številkami«, s tem, ko je »odgovoril na zahtevo naročnika po pojasnilu,« pa »ni spremenil cene na enoto, ker je bila ta že podana na OBR-17«. Naročnik še dodaja, da ponudba izbranega ponudnika izpolnjuje vse zahteve razpisne dokumentacije, zato ni kršil določb ZJN-2, ker jo je ocenil za popolno in jo kot najugodnejšo izbral.

    Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj prejel dne 24. 2. 2016, naročnik pa je z dopisom, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 26. 2. 2016, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje tega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

    Državna revizijska komisija je dne 1. 3. 2016 prejela »OPREDELITEV VLAGATELJA DO NAVEDB NAROČNIKA V ODLOČITVI O ZAVRNITVI ZAHTEVKA ZA REVIZIJO«, z dne 29. 2. 2016 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). V tej vlogi se vlagatelj opredeljuje do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, obenem pa vztraja pri svojih zatrjevanjih, kot izhajajo iz zahtevka za revizijo.

    Državna revizijska komisija je dne 9. 3. 2016 in dne 10. 3. 2016 prejela dve vlogi izbranega ponudnika za vpogled »v spis z opravilno številko 018-031/2016«, na kateri je odgovorila s Pozivom na konkretizacijo dokumentov, na katere se nanašata zadevni vlogi za vpogled »v spis z opravilno številko 018-031/2016«. Po prejemu vloge izbranega ponudnika, imenovane »Konkretizacija dokumentov«, z dne 17. 3. 2016, je Državna revizijska komisija na vlogi izbranega ponudnika za vpogled »v spis z opravilno številko 018-031/2016« odgovorila z dopisom, številka 018-31/2016-8, z dne 21. 3. 2016.

    Državna revizijska komisija je s pozivom, številka 018-31/2016-9, z dne 21. 3. 2016, pozvala naročnika na podajo pojasnil, katera ji je naročnik posredoval z dopisom z dne 24. 3. 2016, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dan kasneje (v nadaljevanju: pojasnila naročnika z dne 24. 3. 2016).

    Državna revizijska komisija je s pozivom, številka 018-31/2016-11, z dne 30. 3. 2016, pozvala vlagatelja na posredovanje pojasnil in dokumentacije, katera oziroma katero ji je vlagatelj posredoval z vlogo z dne 4. 4. 2016, ki jo je Državna revizijska komisija prejela dan kasneje (v nadaljevanju: pojasnila vlagatelja z dne 4. 4. 2016).

    Državna revizijska komisija je dne 19. 4. 2016 sprejela sklep, številka 018-31/2016-13, s katerim je sklenila, da se v postopku oddaje zadevnega javnega naročila strokovno delo in izdelava strokovnega mnenja zaupa strokovnjakinji, dr. V. K., sodni izvedenki za strokovno področje forenzično – kriminalistično tehničnih preiskav, podpodročje genetskih (DNK) preiskav (v nadaljevanju: strokovnjakinja).

    Državna revizijska komisija je dne 19. 4. 2016 sprejela tudi sklep, številka 018-31/2016-14, s katerim je sklenila, da mora vlagatelj založiti predujem za strokovno delo in izdelavo strokovnega mnenja, Državni revizijski komisiji pa v istem roku predložiti tudi pisno potrdilo o vplačilu predujma. Državna revizijska komisija je vlagateljevo »POTRDILO O IZVRŠITVI PLAČILNE TRANSAKCIJE«, ki je priloga vloge z dne 25. 4. 2016 (v nadaljevanju: vloga z dne 25. 4. 2016) prejela dne 26. 4. 2016, z dopisom, številka 018-31/2016-19, z dne 3. 5. 2016 pa je strokovnjakinjo zaprosila za izdelavo strokovnega mnenja.

    Državna revizijska komisija je dne 24. 5. 2016 prejela strokovnjakinjino strokovno mnenje, z dne 23. 5. 2016 (v nadaljevanju: strokovno mnenje), katerega je z dopisi z dne 25. 5. 2016 in z dne 26. 5. 2016 v izjasnitev poslala naročniku, vlagatelju in izbranemu ponudniku.

    Vlagateljevo »IZJASNITEV O STROKOVNEM MNENJU«, z dne 30. 5. 2016 (v nadaljevanju: izjasnitev o strokovnem mnenju), je Državna revizijska komisija prejela dne 31. 5. 2016, naročnikovo »Izjasnitev o strokovnem mnenju«, z dne 1. 6. 2016 (v nadaljevanju: izjasnitev o strokovnem mnenju), je Državna revizijska komisija prejela dne 1. 6. 2016, »PRIPOMBE NA STROKOVNO MNENJE« izbranega ponudnika, z dne 1. 6. 2016 (v nadaljevanju: pripombe na strokovno mnenje), pa je Državna revizijska komisija prejela dne 2. 6. 2016.

    Po proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje javnega naročila, po proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, po proučitvi strokovnega mnenja in vseh izjasnitev o strokovnem mnenju, pa tudi po proučitvi predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

    Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo (na prvi in drugi strani) opozarja, da vlagatelju v zadevnem postopku pravnega varstva ne gre priznati aktivne legitimacije, saj je vlagatelj v predlogu za spremembo odločitve o oddaji naročila (vloga z dne 4. 2. 2016) zahteval »spremembo odločitve o izbiri na način, da se ponudba izbranega ponudnika izloči iz razloga nepopolnosti, sam pa je v istem dokumentu tudi spremenil svojo ponudbo in sicer v tehničnem delu«. Po zatrjevanju naročnika v posledici vlagateljeve ponudbe »niti ne bi bilo mogoče izbrati kot popolne«, zato »ni podan drugi element aktivne legitimacije, to pa je škoda, oz. možnost nastanka škode«.

    Neodvisno od odgovora na vprašanje, ali je vlagatelj s svojo vlogo z dne 4. 2. 2016 morebiti spremenil svojo ponudbo v nasprotju z določbo tretjega odstavka 78. člena ZJN-2, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je že v več svojih odločitvah zapisala, da se v primeru, ko vlagatelj vloži zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji naročila, že po naravi stvari upošteva le dejansko stanje do sprejema odločitve o oddaji naročila (in njene odpreme ponudnikom), ne pa tudi kasneje nastalih dejstev. Kot izhaja iz dokumentacije, odstopljene Državni revizijski komisiji, je naročnik v odločitvi o oddaji naročila jasno zapisal, da je vlagateljeva ponudba popolna (tretja tabela na drugi strani), v posledici prejete vlagateljeve vloge z dne 4. 2. 2016 pa pred prejemom vlagateljevega zahtevka za revizijo svoje odločitve o oddaji naročila tudi ni spremenil in ni sprejel nove odločitve (o oddaji naročila), s katero bi nadomestil prejšnjo (primerjaj peti odstavek 79. člena ZJN-2).

    Ob upoštevanju predstavljenih dejstev Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelju priznati aktivno legitimacijo v predrevizijskem in revizijskem postopku, saj ima ta (kot ponudnik, ki je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila oddal pravočasno ponudbo) interes za dodelitev zadevnega javnega naročila in bi mu lahko z domnevno kršitvijo (naročnika) nastala škoda (prva alinea prvega odstavka 14. člena ZPVPJN, v povezavi s prvo povedjo drugega odstavka 14. člena ZPVPJN). Naročnik je namreč v odločitvi o oddaji naročila jasno zapisal, da je vlagateljeva ponudba popolna, v posledici prejete vlagateljeve vloge z dne 4. 2. 2016 pa pred prejemom vlagateljevega zahtevka za revizijo naročnik svoje odločitve o oddaji naročila tudi ni spremenil in ni sprejel nove odločitve (o oddaji naročila), s katero bi nadomestil prejšnjo.

    Državna revizijska komisija je po opravljenem predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo v revizijskem postopku, kot izhaja iz 31. člena ZPVPJN, tega sprejela v vsebinsko obravnavo (drugi odstavek 31. člena ZPVPJN).

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje med drugim tudi »naročnikovo kršitev prepovedi iz tretjega odstavka 78. člena ZJN-2, in sicer v zvezi z vsebino iz prve (dopolnjevanje glede cene na enoto) in druge alineje te določbe (dopolnjevanje tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije)« (tretji odstavek IV. točke na strani 4, preostala vsebina pa IV. točka zahtevka za revizijo).

    Vlagatelju je sicer pritrditi v njegovem navajanju (četrti odstavek IV. točke na strani 4 zahtevka za revizijo), da je naročnik
    – »v razpisni dokumentaciji določil, da morajo ponudniki (med drugim) izpolniti« tudi obrazce »Predračun za opremo (OBR-15)«, »Predračun za vzdrževanje (OBR-16)« in »Predračun za potrošni material (OBR-17)«,
    – v »obrazcu Predračun za potrošni material (OBR-17)« zahteval, da je potrebno k njemu »na lastnih obrazcih priložiti spisek vsega potrebnega potrošnega materiala za izvedbo zahtevanega števila preiskav z navedbo kataloških številk in predvidene količine« (pri tem je moral ponudnik »za vsako vrsto potrošnega materiala« […] »izkazati ceno brez DDV v EUR, davčno stopnjo, znesek davka v EUR in ceno z DDV v EUR, prikazati« pa je moral tudi »skupno vrednost vsega potrošnega materiala v EUR brez DDV, znesek davka v EUR ter skupno vrednost vsega potrošnega materiala v EUR z DDV«),
    vendar pa vlagatelju (v pretežnem delu) ni slediti v njegovem zaključku, da izbrani ponudnik v ponudbi ni »priložil zahtevane lastne priloge, v kateri bi bil spisek potrošnega materiala s kataloškimi številkami ter za vsako vrsto potrošnega materiala cene na enoto brez DDV, davčna stopnja in cene z DDV, kot je to bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji« (drugi odstavek na strani 5 zahtevka za revizijo). Ob izvedbi dokaznih predlogov vlagatelja (rubrika »Dokaz:« na strani 7 zahtevka za revizijo) je Državna revizijska komisija namreč ugotovila, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi predložil tako izpolnjen, podpisan in žigosan »PREDRAČUN ZA POTROŠNI MATERIAL« (obrazec OBR-17), kakor tudi dokument »Dodatna obrazložitev k tehničnim zahtevam iz razpisa«, z dne 3. 11. 2015 (v nadaljevanju: dokument z dne 3. 11. 2015), ter dokument »Ponudba: P-LTD-13R-15«, z dne 23. 10. 2015 (v nadaljevanju: dokument z dne 23. 10. 2015). Omenjena dokumenta sta v ponudbi izbranega ponudnika sicer res umeščena za obrazec OBR-12 (in ne k obrazcu OBR-17 – v opombah na njem je bilo namreč zahtevano, da se »spisek vsega potrebnega potrošnega materiala za izvedbo zahtevanega števila preiskav« […] »na lastnih obrazcih« priloži »[k] obrazcu tega predračuna«), vendar pa je predstavljeno pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika šteti le za formalno pomanjkljivost ponudbe, ki je nebistvena, v posledici pa ponudbe izbranega ponudnika v tem delu ni treba dopolniti oziroma spremeniti (primerjaj 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Dokument z dne 23. 10. 2015 namreč po vsebini predstavlja spisek »potrebnega potrošnega materiala za izvedbo zahtevanega števila preiskav z navedbo kataloških številk in predvidene količine«, za »vsako vrsto potrošnega materiala« pa tudi »ceno brez DDV v EUR« (da gre za »ceno brez DDV v EUR« je jasno razbrati v navezavi na podatke, kot so zapisani na obrazcu OBR-17) ter »skupno vrednost vsega potrošnega materiala v EUR brez DDV« (da gre za vrednost »v EUR brez DDV« je jasno razbrati v navezavi na podatke, kot so zapisani na obrazcu OBR-17). V omenjenih dveh dokumentih sicer ni prikazana »davčna stopnja« niti »znesek davka v EUR in cen[a] z DDV v EUR« niti »skupn[a] vrednost vsega potrošnega materiala v EUR z DDV«, vendar pa je zadevne podatke mogoče na enostaven način in prepričljivo ugotoviti s pomočjo podatkov, kot izhajajo iz posameznih vrstic stolpcev obrazca OBR-17 (poimenovanega »PREDRAČUN ZA POTROŠNI MATERIAL«). Tudi predstavljeno pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika je v posledici šteti zgolj za formalno pomanjkljivost ponudbe, ki je nebistvena, zaradi česar ponudbe izbranega ponudnika v tem delu ni bilo treba dopolniti oziroma spremeniti (primerjaj 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Sodeč po podatkih, kot izhajajo iz Zapisnika o vpogledu v ponudbe, številka 091-11-19/15, z dne 2. 2. 2016, iz pojasnil naročnika z dne 24. 3. 2016 in iz pojasnil vlagatelja z dne 4. 4. 2016, vlagatelju vpogled v pretežni del vsebine omenjenih dokumentov ni bil omogočen. Zato je razumeti njegovo navedbo v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (drugi odstavek VIII. točke na strani 3), po kateri »[p]osebnega obrazca« z oznako P-LTD-13R-15 v ponudbi izbranega ponudnika »ni videl oz. ni videl, da bi bil kateri od dokumentov, v katere mu je bil vpogled« […] »omogočen označen z oznako P-LTD-13R-15«.

    Državna revizijska komisija sicer pritrjuje vlagatelju v njegovem zatrjevanju (tretji odstavek na strani 5 zahtevka za revizijo), da je naročnik izbranega ponudnika »z dopisom Zahteva za dopolnitev ponudbe štev. 091-11-10/15 z dne 8. 12. 2015« […] »pozval, da dopolni svojo ponudbo« s podatki, ki jih je bilo treba predložiti v posledici druge alinee rubrike »Opomba:« na obrazcu OBR-17, vendar pa naročnik tega ni bil dolžan storiti, saj v primeru, ko je v nekem delu formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudbe v tem delu ni treba dopolniti oziroma spremeniti (primerjaj 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

    V posledici dosedanjih ugotovitev in zaključkov je slediti naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (prvi odstavek na tretji strani) navaja, da je izbrani ponudnik »izpolnil OBR – 17« in poleg njega »ponudbi priložil poseben obrazec P-LTD-13R-15, v katerem je med drugim navedel spisek vsega potrebnega potrošnega materiala, s kataloškimi številkami«, pa tudi izbranemu ponudniku, ki v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo (predzadnji odstavek na prvi strani) zatrjuje, da »je bil spisek potrošnega materiala s kataloškimi številkami in ceno podan že v ponudbi«. […] »Spisek materiala, kataloške številke in cene so« tako »navedene na obrazcu Ponudba P-LTD-13R-15 z dne 23. 10. 2015. Že skupaj s ponudbo smo naročniku predložili« tudi »izpolnjen obrazec OBR-17«.

    Glede na vse doslej navedeno vlagatelju ni slediti niti v njegovem zatrjevanju, da je izbrani ponudnik »šele z Dopolnitvijo št. 1 opredelil«, […] »kateri potrošni material in reagente (specificiran s komercialnim imenom in kataloško številko) v okviru Predračuna za potrošni material – OBR-17 ponuja« in »cene na enoto za potrošni material in reagente« (peti odstavek na strani 5 zahtevka za revizijo), niti v njegovem zatrjevanju, da »[i]z izbrane ponudbe, ki je bila naročniku predložena do poteka roka za predložitev ponudb, ni jasno, kateri potrošni material vključuje, saj manjka izrecno zahtevani spisek vsega potrebnega materiala s kataloškimi številkami« (drugi odstavek na strani 6 zahtevka za revizijo), niti v njegovem zatrjevanju, da je izbrani ponudnik na naročnikov poziv »spremenil ponujeni predmet ponudbe iz nedoločenega v določenega« (drugi odstavek na strani 6 zahtevka za revizijo), kot tudi ne v njegovem zatrjevanju, da je »[i]zbrani ponudnik z Dopolnitvijo št. 1« na naročnikov poziv svojo ponudbo nedopustno dopolnil »tudi glede cen na enoto«, ker je »cene na enoto za spisek potrošnega materiala podal šele z Dopolnitvijo št. 1« (tretji odstavek na strani 6 zahtevka za revizijo).

    Glede na vse doslej navedeno tudi ni pravno relevantno sklicevanje vlagatelja na odločitve Državne revizijske komisije, številka 018-389/2012-5, številka 018-080/2015-7 oziroma številka 018-221/2015-5 (zadnji odstavek na strani 5 in prvi odstavek na strani 6 zahtevka za revizijo). Na prvo izpostavljeno zadevo se namreč vlagatelj sklicuje le na splošno (v smislu pravne narave ponudbenega predračuna in njegovega pomena), v drugo izpostavljeni zadevi je bilo dejansko stanje bistveno drugačno od dejanskega stanja v tokratni zadevi (za razliko od tokratne zadeve namreč v takratni zadevi zaradi opustitve navedbe tipa (in kataloške številke) ponujenega blaga iz ponudbe takratnega izbranega ponudnika v nekaterih postavkah ni bilo mogoče transparentno (na pregleden način) preizkusiti, kateri tip blaga je takratni izbrani ponudnik v nekaterih postavkah ponujal), v tretje izpostavljeni zadevi pa je bilo dejansko stanje prav tako bistveno drugačno od dejanskega stanja v tokratni zadevi (v tokratni zadevi je namreč že na podlagi podatkov na dokumentih, ki se nahajajo v ponudbi, mogoče razbrati, kateri potrošni material oziroma katere reagente ter po kakšni ceni izbrani ponudnik ponuja naročniku).

    Ob upoštevanju predstavljenih ugotovitev Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo (zlasti IV. točka na straneh od 4 do 7, v povezavi z zadnjim odstavkom na strani 3) ni dokazal niti »naročnikov[e] kršit[ve] prepovedi iz tretjega odstavka 78. člena ZJN-2, in sicer v zvezi z vsebino iz prve (dopolnjevanje glede cene na enoto) in druge alineje te določbe (dopolnjevanje tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije)« (tretji odstavek IV. točke na strani 4, preostala vsebina pa IV. točka zahtevka za revizijo) niti, da je naročnik »s svojimi ravnanji prekršil določilo tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 (omogočil je nedopustno dopolnitev oz. spremembo ponudbe)« (zadnji odstavek na strani 6 zahtevka za revizijo).

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo kot naslednje zatrjuje, da izbrani ponudnik v postopku oddaje tega javnega naročila »ni oddal popolne ponudbe«, da je naročnik »v nasprotju z določbami ZJN-2 odločil, da je ponudba izbranega ponudnika popolna« (vse tretji odstavek na strani 3, vsebinsko primerljivo pa tudi zadnji odstavek na strani 3 in več ostalih delov zahtevka za revizijo), kakor tudi, da je odločitev o oddaji naročila naročnik »sprejel v nasprotju z določbami ZJN-2 in njegovimi temeljnimi načeli« (četrti odstavek I. točke na strani 2).

    Vlagatelj kot enega izmed razlogov, zaradi katerih naj bi ponudba izbranega ponudnika ne bila popolna (rubrika »K zahtevi iz točke 9:« na straneh 11 in 12 zahtevka za revizijo), navaja, da sistem, ki ga za izvedbo predmeta zadevnega javnega naročila v ponudbi ponuja izbrani ponudnik, za pomnoževanje knjižnice oziroma klonov, sekveniranje in analizo podatkov (poimenovanje baz, poravnavo, prepoznavanje variant in izdelavo poročil) potrebuje »tri aparate in ne samo enega kot je to zahteva naročnika«.

    V zvezi z navedenim je Državna revizijska komisija sledila dokaznim predlogom vlagatelja in izvedla dokaze, kot so podani v zadnjem odstavku rubrike »K zahtevi iz točke 9:« na strani 12, v rubriki »Dokazi:« na strani 13 in v petem odstavku na strani 14 zahtevka za revizijo. V posledici izvedbe omenjenih dokazov je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik tako v Povabilu k oddaji ponudbe kot v točki 2.4.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe določil, da morajo biti ponudbe v celoti pripravljene v skladu z razpisno dokumentacijo ter izpolnjevati vse pogoje za udeležbo na javnem razpisu. V točki 2.4.13 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe je naročnik nadalje določil, da bo v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločil ponudbe, ki niso popolne.

    V obrazcu OBR-12 »TEHNIČNE ZAHTEVE IN SPECIFIKACIJE« (v nadaljevanju: obrazec OBR-12) je naročnik v »Zap. št.« 9 v stolpcu »Zahtevano« podal sledečo (tehnično) zahtevo: »Pomnoževanje knjižnice oz. klonov, sekvenciranje (v povratni smeri (angl. paired end)) in analiza podatkov (poimenovanje baz, poravnava, prepoznavanje variant in izdelava poročil) poteka avtomatizirano v enem aparatu«.

    Ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je v njej ponujen I. T. sistem, sestavljen iz sistema I. C. in sekvenatorja I. S. (vsa poimenovanja je na podlagi 67. člena ZPVPJN na prvo črko okrajšala Državna revizijska komisija), pri čemer sistem I. C. »normalizirano DNA knjižnico pomnoži, očisti in predlogo naloži na čip. Naložen čip« pa »je pripravljen na sekveniranje. Sekvenator« I. S. »čip posekvenira, generira surove podatke in jih analizira« (točka 9. dokumenta z dne 3. 11. 2015). Iz iste točke dokumenta z dne 3. 11. 2015 tudi jasno izhaja zapis, da zadevni »[s]istem torej ni ena naprava, je pa celoten potek avtomatiziran in ne predstavlja motnje za osebje v laboratoriju«. Predstavljeni zaključek po vsebini (na več mestih) le dodatno potrjujeta vsebina dokumenta z dne 23. 10. 2015 in tehnična dokumentacija, ki se nahajajo v ponudbi izbranega ponudnika, pa tudi podatki, s katerimi se je Državna revizijska komisija seznanila z izvedbo dokaznih predlogov »skica na strani 8« […] »zahtevka za revizijo« (zadnji odstavek prve alinee tretjega odstavka rubrike »K zahtevi iz točke 9:« na strani 11 ter prvi odstavek na strani 12 zahtevka za revizijo), »dokaz – tehnična dokumentacija, dostopna na spletni strani proizvajalca« (dokaza z opombama 7 oziroma 9 – tretji odstavek rubrike »K zahtevi iz točke 9:« na strani 11 zahtevka za revizijo) in »dokaz Specification sheet« (dokaz z opombo 11 v drugem odstavku na strani 12 zahtevka za revizijo). Iz omenjenih podatkov namreč izhaja, da gre v primeru I. C. in I. S. za dva ločena sistema (za dve ločeni napravi), ki se med seboj (sicer) kombinirata.

    Tudi strokovnjakinja na strani 4 strokovnega mnenja (katerega je Državna revizijska komisija natančno proučila, v posledici pa ugotavlja, da so odločilna dejstva, potrebna za razrešitev spornega vprašanja, v njem jasno in izčrpno pojasnjena – mnenje strokovnjakinje je rezultat strokovne preučitve obstoječe razpisne dokumentacije ter temelji na strokovnem znanju s področja forenzično – kriminalistično tehničnih preiskav, podpodročja genetskih (DNK) preiskav) ugotavlja, da
    – je »potek dela« […] »jasno viden na spletni strani«, podani v drugem odstavku na strani 4, iz poteka dela pa je razvidno, da »pomnoževanje knjižnice, sekvenciranje in analiza podatkov poteka na dveh aparaturah, in sicer na aparaturi« I. C. in I. S.;
    – »potek dela oziroma postopki opredeljeni v vprašanju ne potekajo avtomatizirano v enem aparatu, ampak na dveh aparaturah« (I. C in I. S.) ter »z vmesnimi manualnimi posredovanji uporabnika«.
    Strokovno mnenje v izpostavljenem delu tako jasno in prepričljivo odgovarja na zastavljeno vprašanje, ki se nanaša na (tehnično) zahtevo, podano v »Zap. št.« 9 obrazca OBR-12, in predstavlja ustrezno podlago, ki omogoča sprejem predmetne odločitve o zahtevku za revizijo v doslej predstavljenem delu. Državna revizijska komisija zato ni sledila predlogu izbranega ponudnika, po katerem naj se »izvedenki« […] »naloži, da svoje izvedensko mnenje z dne 23. 5. 2016 dopolni glede na dodatno posredovane informacije in dokumente s strani izbranega ponudnika« (stran 6 pripomb na strokovno mnenje).

    Izbrani ponudnik v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo sicer navaja, da »[p]onujeni sistem« I. S. omogoča vse, kar je naročnik zahteval v »Zap. št.« 9 obrazca OBR-12 (drugi odstavek rubrike »Glede 9. točke:« na peti strani), vendar pa se pri tem sklicuje na drug sistem (ki naj bi bil ponujen) kot v svoji ponudbi. V njej je namreč ponujen I. T. sistem, sestavljen iz sistema I. C. in sekvenatorja I. S. (primerjaj točko 9. dokumenta z dne 3. 11. 2015).

    Na dosedanje ugotovitve in zaključke Državne revizijske komisije iz razlogov, predstavljenih doslej, v ničemer ne vpliva zatrjevanje izbranega ponudnika, po katerem »je tehnologija, ki jo ponuja, relativno nova na svetovnem in slovenskem trgu in« […] »gre za bistveno naprednejšo tehnologijo, kot jo ponuja« vlagatelj (šesti odstavek na strani 2 pripomb na strokovno mnenje). To namreč ne spremeni dejstva, da je naročnik v »Zap. št.« 9 podal (tehnično) zahtevo: »Pomnoževanje knjižnice oz. klonov, sekvenciranje (v povratni smeri (angl. paired end)) in analiza podatkov (poimenovanje baz, poravnava, prepoznavanje variant in izdelava poročil) poteka avtomatizirano v enem aparatu«.

    Na dosedanje ugotovitve in zaključke Državne revizijske komisije iz razlogov, predstavljenih doslej, v ničemer ne vpliva zatrjevanje izbranega ponudnika, po katerem ne držijo zaključki na strani 4 strokovnega mnenja. Izbrani ponudnik namreč svoje stališče utemeljuje s tem, da »[p]omnoževanje knjižnice, sekvenciranje v obeh smereh in analiza podatkov potekata na enem funkcionalno neločljivem sistemu« I. S. (drugi odstavek 2. točke na strani 4 pripomb na strokovno mnenje), s tem, da »[g]re za dva dela enega in istega sistema« I. S. (tretji odstavek 2. točke na strani 4 pripomb na strokovno mnenje), oziroma s tem, da »gre za en sam sistem« (četrti odstavek 2. točke na strani 4 pripomb na strokovno mnenje), vendar pa sistema in naprav (aparatur) ni mogoče enačiti. Sistem je namreč skupina med seboj načrtno povezanih, soodvisnih naprav (aparatur), ki sestavljajo funkcionalno celoto, in ne posamezna samostojna naprava (aparatura), naročnik pa je v »Zap. št.« 9 zahteval (kot je bilo to izpostavljeno že doslej), da »[p]omnoževanje knjižnice oz. klonov, sekvenciranje (v povratni smeri (angl. paired end)) in analiza podatkov« […] »poteka avtomatizirano v enem aparatu« (podčrtala Državna revizijska komisija) in ne na primer »na enem funkcionalno neločljivem sistemu«. Glede na to tudi ni pravno relevanten odgovor na vprašanje, ali je I. C. »mogoče uporabljati ločeno« (drugi odstavek 2. točke na strani 4 pripomb na strokovno mnenje). Ker iz citirane tehnične zahteve ni razbrati, da bi naročnik kot ločeno napravo (aparat) štel zgolj napravo (aparat), ki deluje samostojno, pač pa je zahteval, da »[p]omnoževanje knjižnice oz. klonov, sekvenciranje (v povratni smeri (angl. paired end)) in analiza podatkov« […] »poteka avtomatizirano v enem aparatu« (podčrtala Državna revizijska komisija), v konkretnem primeru ni pravno relevantno niti zatrjevanje izbranega ponudnika, da v primeru I. C. »ne gre za ločen aparat, ki bi samostojno deloval« (drugi odstavek 2. točke na strani 4 pripomb na strokovno mnenje).

    Na podlagi proučitve dokumentacije postopka oddaje tega javnega naročila in dokumentacije postopka pravnega varstva (vključno s strokovnim mnenjem in vsemi vlogami) tako ni slediti zatrjevanju izbranega ponudnika, po katerem ponujena »tehnologija izbranega ponudnika v celoti izpolnjuje vse tehnične zahteve in specifikacije naročnika iz obrazca OBR-12 razpisne dokumentacije« (drugi odstavek na strani 6 pripomb na strokovno mnenje).

    Državna revizijska komisija ni sledila niti naročnikovi izjasnitvi o strokovnem mnenju, saj iz strokovnega mnenja ne izhaja, da strokovnjakinja v zvezi z odgovorom na to vprašanje »ni razpolagala z vsemi tehničnimi podatki«. Nasprotno. Na strani 4 strokovnega mnenja je tako prepričljivo zapisano, da je »potek dela« […] »jasno viden na spletni strani«, podani v drugem odstavku na isti strani, iz poteka dela pa je razvidno, da »pomnoževanje knjižnice, sekvenciranje in analiza podatkov poteka na dveh aparaturah, in sicer na aparaturi« I. C. in I. S.. Ker je imel izbrani ponudnik dolžnost, da v ponudbi konkretizirano predstavi ponujeni predmet zadevnega javnega naročila in njegovo delovanje (česar izbrani ponudnik ni storil niti v obravnavanem delu izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo), strokovnjakinja pa je na vprašanje, ki se nanaša na (tehnično) zahtevo, podano v »Zap. št.« 9 obrazca OBR-12, odgovorila jasno in prepričljivo, naročniku ni slediti v njegovem predlogu v izjasnitvi o strokovnem mnenju, po katerem naj odgovor na vprašanje »pod zap. št.« 2 (iz razloga, ker se nanaša »na specifične tehnične lastnosti«), »bolj podrobno razjasni ponudnik Omega, d. o.o.«.

    Iz razlogov, pojasnjenih doslej, na dosedanje zaključke Državne revizijske komisije v ničemer ne vplivajo niti ostale navedbe v naročnikovi izjasnitvi o strokovnem mnenju.

    V navezavi na predlog izbranega ponudnika (tretji odstavek na strani 6 pripomb na strokovno mnenje), po katerem »DKOM na podlagi člena 35 ZPVPJN« […] »predlaga, da skliče razjasnjevalni sestanek, na katerem bi lahko strokovnjaki izbranega ponudnika (specialisti, ki delajo s ponujenimi sistemi) DKOM in izvedenki odgovorili na morebitna odprta vprašanja v zvezi s funkcionalnostjo sistema, ki ga ponuja izbrani ponudnik«, Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik citirani predlog podaja le za primer, če bi »tudi po dodatno posredovanih informacijah in dokumentih s strani izbranega ponudnika DKOM dejanske okoliščine še vedno štela za ne dovolj razčiščene«. Ker Državna revizijska komisija »po dodatno posredovanih informacijah in dokumentih s strani izbranega ponudnika« […] »dejansk[ih] okolišči[n]« ni »štela za ne dovolj razčiščene«, je izpostavljeni predlog izbranega ponudnika zavrnila. Vsa pravno relevantna dejstva, potrebna za odločitev o zahtevku za revizijo v tem delu, so namreč razvidna že iz dokumentacije spisa (ta vključuje tudi strokovno mnenje in vse ostale prejete vloge) predmetne zadeve.

    Upoštevaje vse doslej navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo, z dne 9. 2. 2016, na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in razveljavila odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, številka 091-11-16/15, z dne 8. 1. 2016. Naročnik je namreč s tem, ko je v odločitvi o oddaji naročila ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika popolna, kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2 (v povezavi z 20. in 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2). V postopku oddaje javnega naročila mora namreč naročnik po opravljenem pregledu ponudb (upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena ZJN-2) izločiti ponudbe, ki niso popolne, ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji (kot takšno je v konkretnem primeru šteti tudi ponudbo izbranega ponudnika), pa ni primerna in ni popolna. Obenem izbrani ponudnik svoje ponudbe v izpostavljenem delu ne sme dopolnjevati ali spreminjati, saj gre za tisti del ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila. Do tega, da bi bila v postopku oddaje zadevnega javnega naročila njegova ponudba v izpostavljenem delu primerna in popolna, bi izbrani ponudnik prišel zgolj z dopolnitvijo ali spremembo svoje ponudbe, ki bi po vsebini predstavljala zamenjavo prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, ta pa ob upoštevanju druge alinee tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 ni dopustna.

    Državna revizijska komisija ni odločala o zatrjevanju izbranega ponudnika, po katerem tudi sistem, ki ga je v ponudbi ponudil vlagatelj, ne »ustreza vsem zahtevam naročnika iz obrazca Tehnične zahteve in specifikacije OBR-12« (predzadnji odstavek na peti strani izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo). Upoštevaje drugi odstavek 27. člena ZPVPJN in pravno naravo vloge, ki jo normira (izjasnitev o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo), se namreč izbrani ponudnik v tej vlogi lahko (v treh delovnih dneh od prejema zahtevka za revizijo) naročniku izjasni o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo, medtem ko se očitane kršitve, dejstva in dokazi, s katerimi se kršitve dokazujejo, navedejo v zahtevku za revizijo (5. in 6. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN). Pri tem ne gre prezreti niti dejstva, da je Državna revizijska komisija že v svojem sklepu, številka 018-280/2014-13, z dne 2. 3. 2015, zapisala: »Državna revizijska komisija se je že večkrat izrekla (npr. zadeve št. 018-222/2011, 018-408/2011 in 018-447/2011), da naročnik ne more prvič šele v odločitvi o zahtevku za revizijo navajati, da vlagatelj ne izpolnjuje nekega pogoja, saj bi to v nasprotnem primeru pomenilo, da je vlagatelj prikrajšan za možnost uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva. Če je torej naročnik onemogočen navajati take razloge, ni videti pravnih ovir, da jih ne more« (sme) »navajati niti izbrani ponudnik« […] »v izjasnitvi o zahtevku za revizijo«.

    Z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila se postopek oddaje zadevnega javnega naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2, v povezavi z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje tega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-2, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

    V posledici dosedanjih ugotovitev in zaključkov Državna revizijska komisija v nadaljevanju tudi ni odločala o preostalih delih vlagateljevega zahtevka za revizijo, v katerih vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik v postopku oddaje zadevnega javnega naročila »ni oddal popolne ponudbe«, da je naročnik »v nasprotju z določbami ZJN-2 odločil, da je ponudba izbranega ponudnika popolna« (vse tretji odstavek na strani 3, vsebinsko primerljivo pa tudi zadnji odstavek na strani 3 in več preostalih delov zahtevka za revizijo), kakor tudi, da je odločitev o oddaji naročila naročnik »sprejel v nasprotju z določbami ZJN-2 in njegovimi temeljnimi načeli« (četrti odstavek I. točke na strani 2). Odločitev o teh delih vlagateljevega zahtevka za revizijo namreč v ničemer ne bi vplivala na predmetno odločitev Državne revizijske komisije, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa, saj je bilo že doslej ugotovljeno, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo dokazal, da je naročnik kršil doslej izpostavljene določbe ZJN-2 s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika označil za popolno in jo (kot takšno) tudi izbral.

    Čeprav to, kar je zapisano v tem odstavku obrazložitve te odločitve, v ničemer ne vpliva na predmetno odločitev Državne revizijske komisije, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa, Državna revizijska komisija pripominja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo (V. točka na straneh 7 in 8 ter rubrika »K zahtevi iz točke 10:« na straneh 12 in 13) zatrjuje tudi, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje niti tehnične zahteve, ki jo je naročnik podal v »Zap. št.« 10 obrazca OBR-12 in v kateri je zahteval, da »[p]omnoževanje DNA knjižnice poteka brez posredovanja uporabnika in predhodnega emulzijskega PCR« (podčrtala Državna revizijska komisija), glede katere iz strokovnega mnenja (na strani 5) izhaja, da »samo pomnoževanje DNA knjižnice v aparaturi« I. C. »poteka ob predhodnem posredovanju uporabnika, tako glede same priprave aparature in glede manualnega pipetiranja«. Izbrani ponudnik se v pripombah na strokovno mnenje (v 3. točki) osredotoča na vprašanje PCR (emulzijski ali navadna PCR reakcija), pri čemer se izrecno in konkretizirano ne opredeljuje do dela tehnične zahteve, ki jo je naročnik podal v »Zap. št.« 10 obrazca OBR-12 in po katerem mora »[p]omnoževanje DNA knjižnice« potekati »brez posredovanja uporabnika«.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    V zahtevku za revizijo, v vlogi z dne 25. 4. 2016 in v izjasnitvi o strokovnem mnenju vlagatelj zahteva, da mu naročnik povrne »nagrad[o] za zahtevek za revizijo TŠ 40« »3.000 točk«, »izdatk[e] 3 % od 3000 točk« »90 točk« in »taks[o] za predrevizijski in revizijski postopek« v znesku »7.301,21 EUR«, vse »povečano za 22% DDV«. V vlogi z dne 25. 4. 2016 in v izjasnitvi o strokovnem mnenju vlagatelj priglaša še strošek »preduj[ma] za izdelavo strokovnega mnenja« v znesku »1.500,00 EUR«. Vlagatelj ob tem zahteva, da mu naročnik priglašene stroške povrne skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi vred.

    Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

    Med stroške predrevizijskega in revizijskega postopka se, poleg takse omenjenega postopka, uvrščajo tudi »drugi izdatki, vključno s stroški dela, ki nastanejo med predrevizijskim, revizijskim in pritožbenim postopkom ali zaradi teh postopkov« (druga alinea prvega odstavka 70. člena ZPVPJN, v povezavi z uvodno povedjo zadevnega odstavka), torej tudi dejanski nastali potrebni stroški za strokovno delo in izdelavo strokovnega mnenja.

    Državna revizijska komisija je ob predhodnem preizkusu vlagateljevega zahtevka za revizijo in njegovih obveznih sestavin (druga alinea prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, v povezavi s 15. členom ZPVPJN) ugotovila, da je vlagatelj zahtevku za revizijo priložil tudi »POTRDILO O IZVRŠITVI PLAČILNE TRANSAKCIJE« glede plačila takse v znesku 7.301,21 EUR. Ker odprti postopek oddaje zadevnega javnega naročila naročnik izvaja z namenom sklenitve okvirnega sporazuma, Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre za primer, ki ga je treba obravnavati kot primer, ki ga normira 74. člen Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 (Uradni list RS, št. 96/2015), zato v konkretnem primeru taksa za predrevizijski in revizijski postopek znaša 1.000,00 EUR (primerjaj tudi »Stališče 2. občne seje Državne revizijske komisije glede odmere takse«, objavljeno na spletni strani http://www.dkom.si/aktualno/obvestila/2016060310405361/). Glede na navedeno bo Državna revizijska komisija ministrstvu, pristojnemu za finance, naložila vračilo preveč vplačane takse v znesku 6.301,21 EUR vlagatelju (druga alinea četrtega odstavka 72. člena ZPVPJN).

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da dejanski nastali potrebni stroški strokovnjakinje za strokovno delo in izdelavo strokovnega mnenja v konkretnem primeru znašajo 803,94 EUR.

    Državna revizijska komisija je v posledici vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN) priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
    – strošek dolžne plačane takse (za postopek pravnega varstva) v znesku 1.000,00 EUR,
    – strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v znesku 1.239,30 EUR (2.700 točk), ki ga je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju 1. točke Tarifne številke 40 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa),
    – izdatke v pavšalnem znesku 16,98 EUR (37 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena Odvetniške tarife,
    – 22 % davek na dodano vrednost v znesku 276,38 EUR na strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo in na izdatke, izračunan na podlagi drugega odstavka 2. člena (v povezavi z drugim odstavkom 12. člena) Odvetniške tarife, ob upoštevanju prvega odstavka 41. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 117/2006 in sprem.). Iz »Seznam[a] davčnih zavezancev – pravne osebe«, dostopnega na spletni strani Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Finančne uprave Republike Slovenije, je namreč razbrati, da je pooblaščena odvetniška družba, ki zastopa vlagatelja, na seznamu davčnih zavezancev vpisana kot davčni zavezanec,
    – strošek strokovnega dela in izdelave strokovnega mnenja v znesku 803,94 EUR,
    skupaj torej 3.336,60 EUR.

    Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila, saj je ugotovila, da ostali stroški, za katere je vlagatelj v zadevnem postopku pravnega varstva zahteval povračilo, v konkretnem primeru niso bili potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife).

    Državna revizijska komisija je rok za povračilo stroškov določila v 15 dneh od prejema tega sklepa (in ne »v 15 dneh od odločitve o zahtevku za revizijo«) ter posledično priznala obrestni del zahtevka od poteka tega roka dalje. Skladno s 313. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, namreč rok za izpolnitev dajatve začne teči prvi dan po vročitvi prepisa sodbe (smiselno: sklepa Državne revizijske komisije) stranki, ki ji je naložena izpolnitev. Naročnik zato ne more izpolniti obveznosti oziroma priti v zamudo z njeno izpolnitvijo preden ne prejme odločitve Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo, s katero se odloči o njegovi obveznosti povračila stroškov.

    Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 3.336,60 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

    Preostanek založenega predujma v znesku 696,06 EUR se vlagatelju vrne na transakcijski račun, številka SI56 2900 0005 5346 117, odprt pri UniCredit Banki Slovenija, d. d..

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. in 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Izbrani ponudnik v izjasnitvi o strokovnem mnenju, vloženem po pooblaščeni odvetniški družbi, predlaga, da »DKOM« […] »vlagatelju zahteve za revizijo naloži, da« mu »povrne vse stroške revizijskega postopka«, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi vred.

    Ker izbrani ponudnik predlaga, da mu »vse stroške revizijskega postopka« povrne vlagatelj (in ne naročnik), vlagatelj pa mora izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen (četrti odstavek 70. člena ZPVPJN; navedeni zakonski dejanski stan v konkretnem primeru ni izpolnjen, saj je vlagateljev zahtevek za revizijo utemeljen in mu je Državna revizijska komisija ugodila), je Državna revizijska komisija zahtevo izbranega ponudnika za povrnitev stroškov zavrnila že na tej pravni podlagi.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    V Ljubljani, dne 20. 6. 2016


    Predsednica senata
    Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
    članica Državne revizijske komisije
















    Vročiti:
    – Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana
    – AVBREHT, ZAJC IN PARTNERJI odvetniška družba, o. p., d. o. o., Šestova ulica 2, 1000 Ljubljana
    – Odvetniška pisarna Jadek & Pensa, d. o. o., Tavčarjeva ulica 6, 1000 Ljubljana
    – Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana
    – finančna služba Državne revizijske komisije

    Vložiti:
    – v spis zadeve Državne revizijske komisije

    Natisni stran