018-060/2016 Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca Sevnica
Številka: 018-060/2016-7Datum sprejema: 16. 5. 2016
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter mag. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Okolju prijazni detergenti za pranje perila« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba Kimi d.o.o., Planjava 1, Trzin (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca Sevnica, Arto 13, Sevnica (v nadaljevanju: naročnik), dne 16.05.2016
odločila:
1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se pri artiklih pod zaporedno številko 6 (Visoko koncentrirani alkalni tekoči detergent), 7 (Visoko koncentrirani nevtralni tekoči detergent z optičnimi belili), 8 (Belilno in dezinfekcijsko sredstvo, primerno za kemotermično dezinfekcijo pri temperaturi 55-70°C), 9 (Samostojni tekoči pralni detergent z encimi za kombinacijo s kemotermično dezinfekcijo na 40°C), 10 (Koncentrirano belilno in dezinfekcijsko sredstvo za kemotermično dezinfekcijo pri temperaturi 40°C), 14 (Specialni praškasti detergent, ki razkužuje pri 40°C, brez optičnih belil) in 15 (Specialni praškasti detergent, ki razkužuje pri 60°C, z optičnimi belili) razveljavi zahteva, v skladu s katero mora biti pralno sredstvo »vpisano na RKI listo (ponudnik predloži RKI listo in označi ponujeno sredstvo)«, pri artiklu pod zaporedno št 8 (Belilno in dezinfekcijsko sredstvo, primerno za kemotermično dezinfekcijo pri temperaturi 55-70°C) se razveljavi tudi zahtevano temperaturno območje, ki se glasi »pri temperaturi 55-70°C«.
2. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 1.500,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.
Obrazložitev:
Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 15.03.2016 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave NMV 1562/2016.
Zoper razpisno dokumentacijo je vlagatelj dne 23.03.2016 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj predlaga, da se razpisna dokumentacija v spornih delih razveljavi, oziroma podredno, da se v celoti razveljavi postopek oddaje predmetnega javnega naročila. Vlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Vlagatelj nasprotuje naročnikovi zahtevi, v skladu s katero morajo biti razpisana pralna sredstva vpisana na listo RKI. Pojasnjuje, da je Inštitut Robert Koch (RKI) nevladna nemška institucija, ki predpisuje standarde za merjenje učinkovitosti pranja perila. Na podlagi točno določenih standardov izdaja certifikate za pralna sredstva in postopke, ki se uporabljajo za kemotermično dezinfekcijo perila. Certificiranje v RKI poteka po točno določenem standardu, kjer se natančno opredeli celoten postopek pranja (nabor sredstev v pralni recepturi, doziranje posameznega sredstva, temperatura pranja, čas pranja, flotno razmerje …). Vlagatelj zatrjuje, da je naročnikova zahteva po vpisu detergentov na listo RKI v nasprotju z določili 37. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) in temeljnimi načeli javnega naročanja. Navaja, da naročnik ni odgovoril na nobeno izmed zastavljenih vprašanj, s čimer bi lahko utemeljil in pojasnil, kje vidi prednost v tem, da je dezinfekcijsko sredstvo vpisano na listo RKI. Naročnik je pojasnil, da če so sredstva uvrščena na listo RKI, omenjeni inštitut zagotavlja, da bodo tekom pranja uničeni vsi nezaželeni mikroorganizmi in tudi ne bo prihajalo do nezaželenih okužb. Te naročnikove navedbe so zavajajoče, saj naročnik lahko dobi enako zagotovilo z izbiro dobavitelja, ki ima dezinfekcijska sredstva testirana po standardu, ki ga predpisuje in uporablja RKI, seveda ob predpostavki, da so testi opravljeni v akreditiranih laboratorijih. Vlagatelj še navaja, da RKI ne bo pogodbena stranka, zato bo moral dati zagotovilo o tem, da bodo pri pranju uničeni vsi nezaželeni mikroorganizmi, in da posledično ne bo prihajalo do nezaželenih okužb, ponudnik. Naročnik namreč lahko zahteva garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti le od ponudnika. V zvezi z naročnikovim odgovorom, v katerem naročnik omenja RAL certifikat (RAL certifikat pridobijo pralnice, pogoj za pridobitev slednjega pa je med drugim tudi uporaba sredstev, ki so na RKI listi), vlagatelj navaja, da naročnik nima vpeljanega RAL standarda, kakor tudi nima nobene možnosti, da bi ga z obstoječo infrastrukturo in tehnično opremo pridobil, zato je sklicevanje na ta standard brezpredmetno. Vlagatelj navaja še, da ima Inštitut Robert Koch svojo listo izdelkov, za katere analize izvajajo sami, nad metodo testiranja pa nimajo monopola. Bistvo standardiziranih metod je, da so jasno definirane in ponovljive. Praviloma so dosegljive širšemu krogu ustrezno usposobljenih in akreditiranih laboratorijev. Dejstvo je, da po metodi RKI izvajajo enake analize tudi drugi ustrezno akreditirani laboratoriji. V Nemčiji obstaja tudi DGHM/VAN lista. Vse tovrstne institucije na svoje liste uvrščajo izdelke ali postopke, ki so bili v akreditiranih laboratorijih testirani po evropskih oziroma drugih mednarodno priznanih standardih. Vlagatelj še zatrjuje, da je naročnikova zahteva po belilnem in dezinfekcijskem sredstvu, primernem za kemotermično dezinfekcijo pri temperaturi 55-70°C, ki je vpisano na RKI listo in v Register biocidnih proizvodov, neupravičena, saj takšno sredstvo sploh ne obstaja. Navedena zahteva je zelo eksplicitna in pomeni, da mora razpisano sredstvo zagotavljati kemotermično dezinfekcijo že pri 55°C in ne pri poljubni temperaturi v razponu med 55°C in 70°C. Sredstva, ki so vpisana na listo RKI za kemotermično dezinfekcijo pri npr. 60°C ali 70°C, ne ustrezajo naročnikovi zahtevi, prav tako ne ustreza niti sredstvo, ki je registrirano pri 40°C. Poleg tako morajo biti registrirana oziroma vpisana na RKI listo v kombinaciji z visoko koncentriranim alkalnim tekočim detergentom in z visoko koncentriranim nevtralnim tekočim detergentom. Kakršnakoli drugačna kombinacija ali interpretacija naročnikovih zahtev bi avtomatično vodila v neprimerno ponudbo, saj so postopki RKI zelo natančni. Vlagatelj ugotavlja, da sta na RKI listi vpisani le dve belilni in dezinfekcijski sredstvi, ki zagotavljata kemotermično dezinfekcijo pri temperaturi 50°C - 70°C. To sta sredstvo Sanoxy asepsis (v kombinaciji s sredstvi Majestic classic, Majestic matrix ali Power progress) in sredstvo Sanoxy liquid (v kombinaciji s praškom Majestic classic), ki ju proizvaja Christeyns GmbH. Nobeno od navedenih sredstev pa ni vpisano tudi v register biocidnih proizvodov. Iz navedenega izhaja, zaključuje vlagatelj, da je naročnikova zahteva neupravičena in nezakonita.
Naročnik je dne 04.04.2016 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil in (posledično) zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Navaja, da je Inštitut Robert Koch ena izmed vodilnih inštitucij, ki izdaja certifikate za sredstva ter pripadajoče postopke, na podlagi katerih se izvede kemotermična dezinfekcija, ki uniči vse bakterije in mikroorganizme. Naveden inštitut zagotavlja, da bodo v primeru upoštevanja predpisanih parametrov in sredstev uničeni vsi nezaželeni mikroorganizmi in ne bo prihajalo do nezaželenih okužb. Na njihovi spletni strani so navedeni vsi proizvajalci pralnih sredstev, katerih sredstva so bila odobrena oziroma označena kot ustrezna po opravljenih testiranjih. Zahteva po pralnih sredstvih za kemotermično dezinfekcijo, ki so na listi RKI, je namenjena popolnemu preprečevanju okužb perila v fazi pranja perila. Ta pralna sredstva v celoti uničijo vse mikroorganizme in bakterije, pod pogoji pranja, ki so določeni na RKI listi. Naročnik še pojasnjuje, da pere veliko osebnega perila varovancev, ki je omejeno tudi s kvaliteto materiala, zato je potrebno pranje s kemotermično dezinfekcijo, in sicer s sredstvi, ki omogočajo kemotermično dezinfekcijo od 55 do 70°C. Ponudniki si lahko sami izberejo, katero sredstvo (in s tem tudi temperaturo) bodo ponudili, vendar mora biti temperatura v mejah od 55 do 70°C. Občutljivo perilo pa se mora (zaradi obstojnosti barv, raztezanja in življenjske dobe) prati in dezinficirati pri 40°C. Naročnik pojasnjuje, da je glede na specifične in omejene sposobnosti varovancev pomembno, da se perilo ne uničuje, dezinfekcija pa je stoprocentna. Določeni varovanci so šibkega zdravja in jim zato lahko kakršnakoli okužba povzroči hude posledice. Bakterije postajajo vedno bolj rezistentne in imajo takšne lastnosti, da premagajo imunski sistem ter povzročijo razvoj bolezni. Naročnik navaja, da je pri pripravi razpisne dokumentacije sledil večini domov upokojencev, bolnišnicam in profesionalnim pralnicam, ki perejo perilo za občutljive populacije, in ugotovil, da že vrsto let uporabljajo izključno sredstva, ki so na RKI listi. Naročnik še pojasnjuje, da je eden izmed temeljnih pogojev, da pralnica pridobi RAL certifikat, tudi, da uporablja kombinacijo sredstev, ki so na RKI listi. Naročnik še navaja, da je ponudnik pri pranju s tehnologijo po RKI zavezan upoštevati točno določene parametre in je istočasno odgovoren za tehnologijo pranja. Naročnik tudi navaja, da je v konkretnem primeru dovolil, da lahko ponudnik ponudi sredstvo za kemotermično dezinfekcijo pri temperaturi od 55 do 70°C. Ponudnikov, ki imajo v Sloveniji in Evropski uniji takšna sredstva, je več, kar je razvidno iz RKI liste. Da v zvezi s tem ne gre za omejevanje konkurence, pa je razvidno tudi iz odgovora, ki ga je dne 22.03.2016 objavil na Portalu javnih naročil. V zvezi z vlagateljevim očitkom, da naročnikovi zahtevi pogojno ustrezata le dve sredstvi, naročnik navaja, da vlagatelj očitno ni razumel zahtev iz razpisne dokumentacije, saj slednja dovoljuje ponudbo sredstev, ki opravljajo kemotermično dezinfekcijo pri 60°C, 65°C ali 70°C. Enako velja tudi za zahtevo, ki se nanaša na perilo, ki se mora prati in dezinficirati pri 40°C. Tudi to zahtevo lahko izpolni več ponudnikov, kar je prav tako razvidno iz RKI list, ki so bile izdane v letih 2007, 2009, 2012, 2013 in 2015 ter so dostopne na spletni strani RKI.
Vlagatelj se je z vlogo, z dne 26.04.2016, izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Vlagatelj se strinja z naročnikom v tem, da je RKI ena izmed vodilnih institucij, ki izdaja certifikate za sredstva in pripadajoče postopke, na podlagi katerih se izvede kemotermična dezinfekcija, ki uniči vse bakterije in mikroorganizme. Zatrjuje, da je predmet spora naročnikova zahteva, v skladu s katero morajo biti ponujena pralna sredstva vpisana na listo RKI, kljub dejstvu, da so na trgu prisotna tudi druga sredstva, ki so enakovredna razpisanim, saj so testirana in certificirana v akreditiranih laboratorijih po postopkih RKI. Navedeno pomeni, da dokazano izpolnjujejo vse standarde, kriterije in postopke, ki jih za uvrščanje na svojo listo predpisuje RKI, čeprav na listo niso vpisane. Zato bi moralo biti dokazilo akreditiranega laboratorija, ki izvaja analize, skladne z metodami in standardom RKI, enakovredno in verodostojno. Vlagatelj tudi navaja, da je naročnikova zahteva, ki se nanaša na sredstvo za kemotermično dezinfekcijo pri temperaturi od 55 do 70°C, eksplicitna in lahko pomeni le to, da mora ponujeno sredstvo zagotavljati kemotermično dezinfekcijo že pri temperaturi 55°C in torej ne pri poljubni temperaturi med 55°C in 70°C. V kolikor bi naročnik želel sredstvo, ki je primerno za kemotermično dezinfekcijo na katerikoli temperaturi znotraj navedenega območja, bi moral to jasno opredeliti. Naročnik nejasnih zahtev ne sme interpretirati v škodo ponudnikov, razpisna dokumentacija pa mora vsebovati vse informacije, ki omogočajo pripravo popolne ponudbe.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo zoper razpisno dokumentacijo. Nasprotuje naročnikovi zahtevi, v skladu s katero morajo biti pralna sredstva, ki so predmet naročila, vpisana na listo RKI, ter zatrjuje, da bi moral naročnik dopustiti dokazovanje kakovosti ponujenega blaga tudi z drugimi enakovrednimi dokazili. Vlagatelj tudi očita naročniku, da zahtevano belilno in dezinfekcijsko sredstvo, ki je primerno za kemotermično dezinfekcijo pri temperaturi 55-70°C ter je vpisano na listo RKI in v Register biocidnih proizvodov, ne obstaja.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo na 3. strani izrecno navaja pet pralnih sredstev, pri katerih je postavljena zahteva po vpisu na RKI listo, vendar je iz preostalih navedb (vključno s pravovarstvenim predlogom) razvidno, da zahtevo kot sporno izpostavlja v zvezi s celotnim predmetom javnega naročila (zahteva po vpisu na listo RKI je postavljena pri sedmih od skupno petnajstih razpisanih pralnih sredstev). Na tako oblikovane meje vlagateljevega zahtevka se nanaša tudi predmetna odločitev.
Opredelitev predmeta je izmed ključnih nalog naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Lastnosti predmeta javnega naročila naročnik opredeli s tehničnimi zahtevami. Tehnične zahteve, ki se nanašajo na predmet naročila, so nujne informacije, ki jih ponudniki potrebujejo za pripravo popolnih, medsebojno primerljivih in konkurenčnih ponudb, ter predstavljajo izhodišče za presojo, ali je posamezen ponudnik ponudil takšen predmet javnega naročila, ki je skladen z naročnikovimi potrebami in pričakovanji.
Izhodišče za določanje tehničnih specifikacij predstavlja 37. člen ZJN-2, v skladu s katerim lahko naročnik predmet opiše z opisovanjem lastnosti, funkcionalnih in storilnostnih zahtev ali pa s tehničnimi specifikacijami, npr. tehničnimi standardi. Prvi odstavek 37. člena ZJN-2 določa, da se tehnične specifikacije navedejo v dokumentaciji javnega naročila, npr. v obvestilu o javnem naročilu, razpisni dokumentaciji ali dodatnih dokumentih. Kadarkoli je to mogoče, je treba tehnične specifikacije določiti tako, da upoštevajo standarde za dostop za invalidne osebe ali standarde za gradbene objekte, namenjene vsem uporabnikom. V skladu z drugim odstavkom 37. člena ZJN-2 morajo tehnične specifikacije omogočati enakopraven dostop vsem ponudnikom in ne smejo ustvarjati ovir za dostop javnih naročil konkurenčnim gospodarskim subjektom. Tehnične specifikacije morajo biti oblikovane na podlagi funkcionalnih zahtev predmeta naročila, vezanih na objektivne potrebe in zahteve naročnika, tako da nedopustno ne omejujejo konkurence med ponudniki.
Predmet naročila lahko naročnik opiše s tehničnimi specifikacijami, z opisi funkcionalnih zahtev ali s kombinacijo specifikacij in funkcionalnih zahtev. Tretji odstavek 37. člena ZJN-2 določa, da se morajo tehnične specifikacije oblikovati na enega izmed naslednjih načinov:
a) s sklicevanjem na tehnične specifikacije iz Seznama opisov določenih tehničnih specifikacij, ter po prednostnem vrstnem redu, na slovenske standarde, ki prenašajo evropske standarde, evropska tehnična soglasja, skupne tehnične specifikacije, mednarodne standarde, druge tehnične referenčne sisteme, ki so jih določili evropski organi za standardizacijo, ali, če teh ni, na slovenske standarde, slovenska tehnična soglasja ali slovenske tehnične specifikacije, povezane z načrtovanjem, izračunom in izvedbo gradenj in uporabo blaga, pri čemer se pri vsakem sklicevanju navedejo besede »ali enakovredni«,
b) z navedbo storilnostnih ali funkcionalnih zahtev, ki lahko vključujejo tudi elemente, ki se nanašajo na varovanje okolja - ti parametri morajo biti dovolj natančni, da omogočajo ponudniku opredelitev predmeta naročila in da omogočijo naročnikom oddajo naročila,
c) z navedbo storilnostnih ali funkcionalnih zahtev in s sklicevanjem na tehnične specifikacije, ki so sredstvo, s katerim se izrazi domneva o skladnosti s temi storilnostnimi ali funkcionalnimi zahtevami,
d) s sklicevanjem na tehnične specifikacije v zvezi z določenimi značilnostmi ter z navedbo storilnostnih ali funkcionalnih zahtev v zvezi z drugimi značilnostmi.
Četrti odstavek 37. člena ZJN-2 določa, da naročnik v primeru, če predmet opiše s tehničnimi specifikacijami (torej z uporabo določenih standardov), ne sme zavrniti ponudbe z obrazložitvijo, da blago ali storitve, ki so ponujene, niso skladne s specifikacijami, na katere se sklicuje, če ponudnik v svoji ponudbi z ustreznimi sredstvi in na način, ki ga je naročnik opredelil kot sprejemljivega v razpisni dokumentaciji, dokaže, da rešitve, ki jih predlaga, na enak način izpolnjujejo zahteve, določene v tehničnih specifikacijah. Ustrezno sredstvo je lahko tehnična dokumentacija proizvajalca ali poročilo o preskusih priznanega organa. Podobno je v petem odstavku 37. člena ZJN-2 določeno tudi v primeru, če naročnik predmet naročila opiše z navedbo storilnostnih ali funkcionalnih zahtev - naročnik ne sme zavrniti ponudbe za gradnje, proizvode ali storitve, skladne s slovenskim standardom, ki prevzema evropski standard, z evropskim tehničnim soglasjem, skupno tehnično specifikacijo, mednarodnim standardom ali tehničnim referenčnim sistemom, ki so ga določili evropski organi za standardizacijo, če se te specifikacije nanašajo na storilnostne ali funkcionalne zahteve, ki jih določajo. Ponudnik mora v svoji ponudbi dokazati s katerimi koli ustreznimi sredstvi in na način, ki je sprejemljiv za naročnika, da gradnja, blago ali storitev, ki je skladna s standardom, izpolnjuje storilnostne ali funkcionalne zahteve naročnika. Tudi v tem primeru ZJN-2 določa, da bi ustrezno sredstvo lahko bila tehnična dokumentacija proizvajalca ali poročilo o preskusih priznanega organa. Za priznane organe se (skladno z osmim odstavkom 37. člena ZJN-2) štejejo laboratoriji za testiranje in kalibracijo ter certifikacijski in nadzorni organi, ki so usklajeni z evropskimi standardi. ZJN-2 ob tem tudi določa, da mora naročnik sprejeti potrdila, ki jih izdajo priznani organi s sedežem v drugih državah članicah, lahko pa sprejme tudi potrdila, ki jih izdajo priznani organi s sedežem v drugih državah.
Iz navedenih določil ZJN-2 je razvidno, da mora naročnik predmet naročila opisati tako, da izraža njegove objektivne potrebe in da ne omejuje konkurence na trgu. Tehnične zahteve morajo biti oblikovane tako, da zagotovijo enakopravno obravnavo vseh ponudnikov in njihov konkurenčni položaj. Ponudnikom je potrebno dovoliti uporabo različnih oblik dokazov o enakovrednosti, naročniki pa morajo biti v posameznem primeru sposobni obrazložiti vsako morebitno odločitev o neenakovrednosti določene tehnične rešitve.
Predmet obravnavanega javnega naročila je nakup petnajstih vrst detergentov za pranje perila. Naročnik je tehnične zahteve za razpisane detergente določil v popisu blaga, ki hkrati predstavlja tudi ponudbeni predračun. V navedenem dokumentu je zahteval, da morajo ponudniki za artikle, ki so označeni z zeleno barvo, predložiti dokazila, da izpolnjujejo zahteve, ki so določene z Uredbo o zelenem javnem naročanju, da morajo za vsa sredstva za dezinfekcijo predložiti izpis iz Registra biocidnih pripravkov, ter da morajo za sredstva, za katera se zahteva, da so na RKI listi, predložiti RKI listo in na njej označiti ponujena sredstva. Naročnik je od ponudnikov tudi zahteval, da morajo ponuditi vsa sredstva iz tabele, ki morajo biti skladna z zahtevami, ter da lahko ponudijo le originalna pakiranja proizvajalcev. Ponudnike je ob tem tudi opozoril, da bodo ponudbe, ki ne bodo izpolnile vseh zahtev, izločene.
Naročnik je za detergente pod zaporednimi številkami 6 (Visoko koncentrirani alkalni tekoči detergent), 7 (Visoko koncentrirani nevtralni tekoči detergent z optičnimi belili), 8 (Belilno in dezinfekcijsko sredstvo, primerno za kemotermično dezinfekcijo pri temperaturi 55-70°C), 9 (Samostojni tekoči pralni detergent z encimi za kombinacijo s kemotermično dezinfekcijo na 40°C), 10 (Koncentrirano belilno in dezinfekcijsko sredstvo za kemotermično dezinfekcijo pri temperaturi 40°C), 14 (Specialni praškasti detergent, ki razkužuje pri 40°C, brez optičnih belil) in 15 (Specialni praškasti detergent, ki razkužuje pri 60°C, z optičnimi belili) zahteval, da morajo biti vpisani na RKI listo, ter da morajo ponudniki zanje predložiti RKI listo in na njej označiti ponujeno sredstvo.
Naročnik je tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije od potencialnih ponudnikov prejel 8 vprašanj, od tega so se tri vprašanja nanašala na zahtevan vpis detergentov na RKI listo. Na opozorilo, da je na RKI listo uvrščena samo ena kombinacija sredstev za kemotermično dezinfekcijo pri 40°C, in da naj naročnik dovoli, da se lahko ponudi tudi kombinacija sredstev, ki so certificirana po DGHM/VAN, pri čemer so postopki in metode testiranja identični kot pri RKI listi, je naročnik odgovoril, da ne bo spremenil svojih zahtev iz razloga, ker (le) Inštitut Robert Koch zagotavlja, da bodo v primeru, če so sredstva na njegovi listi ter so upoštevani predpisani parametri, uničeni vsi nezaželeni mikroorganizmi in ne bo prihajalo do nezaželenih okužb, da zaradi zagotavljanja varnosti pred okužbami, sredstva, ki so na RKI listi, uporabljajo vse bolnice, vse komercialne pralnice, ki perejo za bolnišnice ter nekateri domovi in zavodi, saj se z nepreverjenimi oziroma netestiranimi pralnimi sredstvi poveča možnost okužb, da imajo vse bolnišnice in komercialne pralnice, ki perejo bolnišnično perilo, pridobljen RAL certifikat, za pridobitev katerega je pogoj tudi, da so sredstva, s katerimi perejo, uvrščena na RKI listo, ter da je na RKI listo uvrščenih kar nekaj proizvajalcev, ki so pridobili certifikat za kombinacijo sredstev, s katerimi je mogoča kemotermična dezinfekcija pri 40°C. Na vprašanje, ali ima naročnik za svoje pralnice pridobljen certifikat RAL-GZ 992/2 ali RAL-GZ 992/4, je naročnik odgovoril, da zahteva po tem certifikatu ni del razpisne dokumentacije, temveč je v odgovoru le omenjena. Na opozorilo o tem, da je naročnik z zahtevo po vpisu na RKI listo kršil 37. člen ZJN-2, in da po metodi RKI enake analize izvajajo tudi drugi ustrezno akreditirani laboratoriji, ter da na RKI listi ni vpisanih sredstev, ki bi izpolnjevala vse naročnikove strokovne zahteve, je naročnik odgovoril, da od strokovnih zahtev ne bo odstopil.
Iz navedenih delov razpisne dokumentacije in naročnikovih odgovorov, ki so bili objavljeni na Portalu javnih naročil, je razvidno, da naročnik kot dokaz za izkazovanje ustrezne stopnje kakovosti pralnih sredstev za sedem razpisanih detergentov (pod zaporednimi številkami 6, 7, 8, 9, 10, 14 in 15) zahteva uvrstitev na RKI listo, medtem ko ostalih dokazil (certifikatov) ne namerava sprejeti, in sicer ne glede na to, ali so jih izdali akreditirani laboratoriji, ki testirajo in certificirajo po enakih metodah kot pri RKI.
Naročnik svoje odločitve o neenakovrednosti certifikatov, ki jih izdajajo drugi akreditirani laboratoriji po metodi RKI oziroma o prednosti tistih sredstev, ki so uvrščena na listo RKI, pred sredstvi, ki so uvrščena na DGHM/VAN listo ni utemeljil niti tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije niti v sklepu, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo. Čeprav je bil k temu pozvan, naročnik na Portalu javnih naročil ni pojasnil, v čem je tehnološka prednost dezinfekcijskega sredstva, ki je uvrščeno na RKI listo, pred deizinfekcijskim sredstvom, ki je uvrščeno na DGHM/VAN listo, oziroma ni pojasnil, zakaj niso ustrezna tudi tista dezinfekcijska sredstva, ki zagotavljajo kemotermično dezinfekcijo perila, kjer je dezinfekcija izvedena v skladu s priporočili Robert-Koch inštituta in kjer akreditiran neodvisen referenčni laboratorij s certifikatom zagotavlja, da kemotermična dezinfekcija pod posebej določenimi pogoji, ki jih predpisuje metoda RKI, uniči vse bakterije in mikroorganizme. Kljub temu torej, da vlagatelj izrecno navaja, da so po postopkih RKI, oziroma po enakih postopkih (v akreditiranih laboratorijih) certificirana tudi druga sredstva, ki prav tako zagotavljajo kemotermično dezinfekcijo perila, se naročnik do tega ni opredelil. Naročnik je navedel le, da sredstva, ki so na RKI listi, uporabljajo vse bolnice in vse komercialne pralnice, ki jim perejo perilo, ter da se z nepreverjenimi in netestiranimi sredstvi povečuje možnost okužb. Sporno zahtevo je naročnik argumentiral tudi z RAL certifikatom, ki ga pridobijo tiste pralnice, ki (med drugim) uporabljajo le tista pralna sredstva, ki so uvrščena na RKI listo, čeprav (kar med vlagateljem in naročnikom ni sporno) naročnik za svoje pralnice nima pridobljenega RAL certifikata, kakor tudi nima možnosti, da bi ga z obstoječo infrastrukturo in tehnično opremo pridobil. Naročnik je tudi zapisal, da ima v primeru odstopanja pralnega sredstva od zahtevanih lastnosti možnost neposrednega zahtevka zoper Inštitut Robert-Koch. Kot pravilno opozarja že vlagatelj, je naročnik v pogodbenem razmerju s ponudnikom in lahko posledično primarno uveljavlja odgovornost za stvarne napake le od ponudnika oziroma proizvajalca pralnega sredstva. Poleg tega naročnik ni izkazal, da bi bila odgovornost drugih laboratorijev ali certifikacijskih organov za postopke certificiranja, ki jih izvajajo, kakorkoli drugačna od odgovornosti RKI.
Državna revizijska komisija se sicer strinja z naročnikom, da je glede na predmet javnega naročila in dejavnost, ki jo opravlja, upravičen zahtevati posebna dokazila o kvaliteti ponujenih pralnih sredstev. Prav tako Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku tudi v tem, da se z nepreverjenimi sredstvi oziroma netestiranimi pralnimi sredstvi možnost okužb poveča. Vendar to še ne pomeni, da zgolj Inštitut Robert-Koch izdaja ustrezna potrdila, oziroma da druge institucije takšnih potrdil ne izdajajo, in da drugi laboratoriji, ki certificirajo po enakih kriterijih in postopkih, ki jih določa RKI (in ki torej lahko potrdijo enako stopnjo kakovosti posameznega pralnega sredstva), ne bi mogli izdajati certifikatov, ki izkazujejo enakovredno stopnjo kakovosti blaga. Naročnik je dolžan upoštevati tudi enakovredna dokazila, vprašanje, ali je dokazilo, ki je predloženo v ponudbi, enakovredno, pa je stvar postopka pregleda in vrednotenja ponudb. Naročnik je torej v skladu s 37. členom ZJN-2 dolžan dopustiti tudi druga enakovredna dokazila za izkazovanje enake stopnje kvalitete blaga, pri čemer ima v postopku pregledovanja in vrednotenja ponudb možnost, da v vsakem konkretnem primeru presodi, ali predloženo dokazilo izkazuje zahtevano kvaliteto blaga. Poleg tega vlagatelj ne navaja, da bi moral naročnik sprejeti netestirana pralna sredstva, pač pa (kot že izhaja iz te obrazložitve) tudi tista pralna sredstva, za katera akreditiran neodvisen referenčni laboratorij s certifikatom zagotavlja, da kemotermična dezinfekcija pod pogoji, ki jih predpisuje metoda RKI, uniči vse bakterije in mikroorganizme.
Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem tudi v tem, da naročnikova zahteva, ki se nanaša na temperaturno območje pralnega sredstva pod zaporedno številko 8 (Belilno in dezinfekcijsko sredstvo, primerno za kemotermično dezinfekcijo pri temperaturi 55-70°C), ni jasna in nedvoumna (tudi tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije naročnik te nejasnosti ni odpravil, saj je v zvezi s tem ponovno navedel, naj mu ponudniki ponudijo sredstvo za kemotermično dezinfekcijo pri temperaturi od 55-70°C). Sporno zahtevo je mogoče interpretirati na način, ki ga zatrjuje vlagatelj (in sicer, da mora biti ponujeno takšno belilno in dezinfekcijsko sredstvo, ki je primerno za kemotermično dezinfekcijo znotraj celotnega temperaturnega obočja), kakor tudi na način, ki ga navaja naročnik (da s tem v zvezi ustreza katerokoli belilno in dezinfekcijsko sredstvo, ki je primerno za kemotermično dezinfekcijo pri poljubni temperaturi znotraj definiranega temperaturnega območja). V kolikor torej naročnik (v tej točki) razpisuje sredstvo, ki je primerno za kemotermično dezinfekcijo na katerikoli temperaturi znotraj navedenega temperaturnega območja, bi moral na ta način oblikovati tudi svojo zahtevo.
Glede na navedeno je Državna revizijska komisija v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila tako, da je razveljavila tehnično zahtevo, v skladu s katero morajo biti pralna sredstva pod zaporednimi številkami 6, 7, 8, 9, 10, 14 in 15 vpisana na RKI listo, ne da bi bila pri tem dopuščena tudi predložitev enakovrednih dokazil. Državna revizijska komisija je razveljavila tudi nejasno definirano temperaturno območje za pralno sredstvo pod zaporedno številko 8. Državna revizijska komisija naročniku v skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN nalaga, da v primeru, če bo nadaljeval s postopkom oddaje javnega naročila, ustrezno spremeni zahteve tako, da omogoči tudi predložitev enakovrednih dokazil o kakovosti ponujenega blaga, ter da jasno določi temperaturno območje, ki ga mora izpolniti pralno sredstvo iz 8. točke ponudbenega predračuna.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj je v predmetnem postopku pravnega varstva zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku, in sicer v višini plačane takse. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija, na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagatelju priznala strošek za revizijsko takso, in sicer v višini 1.500,00 EUR.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
V Ljubljani, dne 16.05.2016
predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca Sevnica, Arto 13, Sevnica,
- Kimi d.o.o., Planjava 1, Trzin,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.
Vložiti:
- v spis zadeve, tu.